Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 – ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 21. 12. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu TPC ob Vojašnici
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt TPC ob vojašnici v Celju (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 551/10.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvo kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, merila in pogoje za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) S podrobnim načrtom se načrtuje prostorske ureditve za območje TPC ob vojašnici v Celju.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– TPC, trgovski objekt (12301),
– stanovanjsko poslovni objekt z garažami v kletni etaži (11221),
– parkirne površine,
– krajinska ureditev: zasaditve dreves,
– cestno omrežje: dovoz,
– gospodarska javna infrastruktura.
(3) S podrobnim načrtom se načrtuje tudi prostorske ureditve, s katerimi se posega v območje TPC ob vojašnici v Celju, nanašajo pa se na prometne ureditve Mariborske in Dečkove ceste.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št: 298/2, 299/1, 300, 301/1, 301/2, 302/1, 302/2, 303 in 305, vse k.o. Celje.
(2) Površina območja meri 7414,00 m2.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje ureditve se umešča v urbani prostor. Navezuje se na obstoječe omrežje javne gospodarske infrastrukture.
6. člen
(funkcija območja)
Območje obravnave je stavbno zemljišče. Območje se nameni gradnji trgovskega in stanovanjsko poslovnega objekta.
7. člen
(urbanistično arhitektonska ureditev)
Z urbanistično arhitektonsko ureditvijo se določa razporeditev objektov, prometnih in zelenih površin, gabariti in oblikovanje objektov. Trgovski objekt se locira na zemljišče tako, da med fasado objekta in cesto ostaja širši zeleni pas. Stanovanjsko poslovni objekt se locira zahodno od trgovskega objekta. Kot poslovna dejavnost se dovolijo mirne dejavnosti, pisarne.
8. člen
(zasnova)
(1) Trgovski objekt se z vzdolžno fasado umesti ob Mariborsko cesto, gradbena linija objekta se zamakne iz gradbene linije sosednjih objektov v notranjost parcele. Objekt je dvoetažen, v pritličju trgovina, v nadstropju pa parkirne površine. Vhod v objekt je s severne strani v poudarjen vhodni komunikacijski stolp s stopniščem in dvigalom, ki povezuje trgovske površine v pritličju s parkirnimi površinami v etaži. Na severozahodni strani se izvede dovozna rampa na parkirno etažo.
(2) Površina med objektom in pločnikom se uredi v urbano zelenico. Parkirne površine se uredijo kot zunanje na zahodni strani objekta in v etaži objekta.
(3) Stanovanjsko poslovni objekt se umesti zahodno od trgovskega objekta. Dovoz in dostop do stanovanjsko poslovnega objekta se uredita z zahodne strani. Celotno površino med trgovskim objektom Hofer in parcelno mejo na zahodu se podkleti in nameni parkiranju. V kleti se uredi dve etaži s po 50 parkirnimi mesti. Na zunanjih površinah je za potrebe trgovine 19 parkirnih mest in 34 parkirnih mest v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta.
9. člen
(dimenzije načrtovanega objekta)
(1) Trgovski objekt
Mejni tlorisni gabarit trgovskega objekta z dovozno rampo, s streho in komunikacijskim jedrom je 38.80 × 72,10 metra. Višinski gabarit trgovskega objekta je pritličje (P) in ena etaža (1), pri čemer je pritličje namenjeno trgovsko poslovnim površinam, etaža pa parkiranju vozil. Streha je ravna.
(2) Stanovanjsko poslovni objekt
Stanovanjsko poslovni objekt tlorisnih dimenzij 14,90 × 50,10 m in etažnosti P + pet etaž. Poslovne dejavnosti se umeščajo v prvo etažo objekta, v vseh naslednjih etažah so stanovanja Objekt je lahko v celoti stanovanjski z največ 55 stanovanjskimi enotami.
10. člen
(arhitekturno oblikovanje objekta)
(1) Oblikovanje trgovskega objekta je podrejeno lokaciji ob mestni vpadnici in umestitvi v ulični vogal. Objekt je dvoetažen, višina objekta od tal do najvišje točke je 10 metrov. Fasadna opna objekta je iz betonskih elementov in stekla, mogoča je tudi uporaba fasadnih kovinskih panelov ali panelov iz drugih sodobnih materialov.
Poseben vizualni in višinski poudarek je na oblikovanju severovzhodnega vhodnega dela objekta. Z oblikovanjem fasadnega ovoja se poudari delitev objekta po višini, glede na dolžino objekta pa ritem fasade z vertikalnimi poudarki na fasadnem ovoju. Barve fasade: svetlo siva.
(2) Stanovanjsko poslovni objekt se zgradi v sodobni arhitekturi. Višinski gabarit je pritličje (P) in pet etaž. Streha je ravna. Glede na dolžino objekta se z oblikovanjem fasadnega ovoja zahteva vizualna razgibanost objekta. Fasada je lahko omet ali sodobne fasadne obloge. Uporaba intenzivnejših barvnih tonov je lahko izključno kot poudarek nevtralnih tonov fasade.
11. člen
(pogoji zunanje ureditve, zasaditve in zatravitve)
(1) Zunanja ureditev obsega ureditev parkirnih površin, peš dostopa do vhoda objekta, dveh drevoredov in ureditev zelene površine ob Mariborski cesti. Dostop do vhoda v objekt se uredi s parkirnih površin in s pločnika ob Mariborski cesti.
(2) Drevored ob Mariborski cesti se uredi z vrsto kostanjevih dreves (Aesculus hipocastanum carnea), drevored ob stari Dečkovi in zelenice na parkirišču se uredi z vrsto javorjevih dreves (Acer platanoides ′Globosum′). Ob Stari Dečkovi cesti se ohrani večji kostanj.
(3) Zelenica ob Mariborski cesti se zasadi z različnimi, pretežno zimzelenimi grmovnicami in pokrovnicami. Grmovnice so zasajene v treh linijah in vijugasto potekajo po urbani zelenici.
12. člen
(pogoji za neoviran dostop do objekta funkcionalno oviranim ljudem)
Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.
13. člen
(vizualne komunikacije, parkovna oprema)
Oblikovanje celostne podobe urejanja vizualnih komunikacij v območju podrobnega načrta se izdela enotno. Urbana oprema se poenoti z arhitekturnim oblikovanjem objekta in prilagodi zunanji ureditvi. Tip svetilk javne razsvetljave se uskladi z okoljem, svetila ne svetijo v nebo. V meji podrobnega načrta ni dovoljena postavitev reklamnih panojev razen za lastno oglaševanje (označba firme) in postavitev totema oziroma reklamnega pilona. Lokacija reklamnega pilona se določi v načrtu zunanje ureditve.
14. člen
(numerični podatki)
(1) Trgovski objekt se zgradi v bruto tlorisnih dimenzijah 38,80 × 72,10 metra.
Zazidana površina: 2.797,48 m2;
Bruto zazidana površina: 5.594,96 m2;
Višinski gabarit objekta je pritličje in parkirna etaža na strehi. Višinski gabarit objekta je do 10,0 m.
(2) Stanovanjsko poslovni objekt se zgradi v tlorisnih dimenzijah: 14,90 × 50,10 m. Višinski gabarit objekta je pritličje in pet etaž. V objektu se zgradi do 55 stanovanj.
Višina objekta do venca je največ do 18.00 metra.
Streha je ravna.
Zazidana površina objekta je: 746,49 m2;
Zazidana površina ene kletne etaže je: 2.011,00 m2;
Bruto zazidana površina poslovno stanovanjskega objekta je: 3.732,45 m2 + 4.022,00, skupaj 7.754,45 m2.
(3) Faktor izrabe (FI) in faktor zazidanosti (FZ)
Površina območja meri 7414,00 m2;
Bruto zazidana površina vseh etaž: 13.349,41 m2;
Zazidana površina: 3.543,97 m2;
Faktor izrabe FI je: 1.8;
Faktor zazidanosti FZ je: 0.478.
IV. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
15. člen
(splošni pogoji priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
Objekti se priključijo na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje s strani stare Dečkove ceste.
Vse vode javne gospodarske infrastrukture se predvidi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(2) V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lastnik prizadetega zemljišča omogoča izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda od lastnika zemljišča pridobi služnost.
(3) Trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih naravnih ali grajenih struktur.
(4) Gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno.
(5) Obstoječe komunalne vode se zaščiti.
16. člen
(cestno omrežje)
(1) Območje podrobnega načrta poteka po robu regionalne ceste RII – 430/0282 Višnja vas–Celje od km 7,950 do km 8,040. Vse trase komunalnih vodov, skladno s smernicami upravljavca ceste, potekajo 2,0 metra od zunanjega roba pločnika. Dovozni priključek na obravnavano območje se uredi z zbirne mestne Stare Dečkove ceste LZ032610 in preko rekonstruiranega križišča te ceste z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas–Celje (Mariborska cesta). Rekonstrukcija križišča, s katero se izvede tudi levi zavijalni pas z Mariborske ceste na Staro Dečkovo cesto, se izvede po predlogu Ureditev križišča Mariborska–Stara Dečkova cesta v Celju po cesti R2 430/0282 Višnja vas Celje v km 7+948 m – (idejna zasnova, št. proj. 840/10-C, december 2010, Projektiva-Inženiring Celje d.d.). Rekonstrukcija križišča se mora izvesti pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so predmet tega odloka.
(2) Peš dostop do objekta se uredi s Stare Dečkove in Mariborske ceste.
(3) Vsi dovozi do objektov in peš površine se sočasno namenijo za urgentni in servisni dovoz.
(4) Vse nove trase gospodarske javne infrastrukture potekajo izven območja vozišča regionalne ceste.
17. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavanem območju se zagotavlja dovolj veliko število parkirnih mest.
(2) Na terenu je 53 PM, od tega del v pritličju objekta in 2 × 50 garažnih mest v dveh kletnih etažah stanovanjskega objekta. Na strehi trgovskega objeta bo 32 parkirnih mest.
(3) Parkirna mesta se izvedejo v širini 2,7 m dolžini 5 m.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se zgradi nov vodovod, ki se naveže na obstoječi obnovljeni javni vodovod Lž-N Ø 150 mm, ki je del osrednjega vodovodnega sistema Celje. Obstoječ vodovodni hišni priključek se ukine.
(2) V večstanovanjskem objektu se za vsako stanovanje uredi svoj vodomer preko katerega se meri in obračuna poraba vode. Vodomeri se vgradijo zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam. Vodovod v objektu se vgradi v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest, da se omogoči nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
V primeru skupne porabe vode v skupnih prostorih se lahko predvidi skupni vodomer v vodomernem jašku zunaj objekta ali v pomožnih prostorih v objektu, preko katerega se meri in obračuna poraba vode za celoten objekt, za interno merjenje porabe vode pa se v tem primeru vgradijo odštevalni vodomeri za posamezna stanovanja. Odštevalni vodomeri so del interne vodovodne instalacije. V primeru vgradnje skupnega vodomera v objektu se od začetka utrjenih površin pred vstopom vodovodnega priključka v objekt pa vse do mesta vodomera položi zaščitna polietilenska cev, v katero se naknadno potisne cev vodovodnega priključka.
(3) Vodomer za trgovski objekt se vgradi zunaj objekta v armiranobetonski tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Poraba vode za trgovski objekt se meri in obračuna preko vodomera za celoten objekt.
(4) Novi hidranti zunaj objekta so del internega vodovodnega omrežja trgovine.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se predvidi novo vejo odpadne komunalne oziroma mešane kanalizacije, ki se lahko priključi na obstoječ javni kanal št. 200106 – premera Ø 30 cm preko obstoječega revizijskega jaška št. 3 ali št. 2 na koti nad temenom kanalizacijske cevi, vendar le pod pogojem, da se zgradi povezava med javnim kanalom št. 200106 in kanalizacijskim zbiralnikom št. 207. Nov povezovalni kanal se zgradi od jaška št. 1 na kanalu št. 200106 do jaška št. 9 na kanalizacijskem zbiralnikom št. 207.
Znotraj obravnavanega območja se izvede ločen sistem kanalizacije, ki preide v mešanega v jašku za zadrževalnikom meteornih odpadnih vod, od koder se preko zbirnega jaška in kanala v mešani rabi priključi na obstoječi jašek pod Staro Dečkovo cesto.
(2) Odpadne vode iz objekta trgovine se spelje v javno kanalizacijo preko lovilca maščob. Za lovilec maščob se vodi obratovalni dnevnik v skladu z zakoni in pravilniki, ki urejajo to področje.
(3) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se speljejo v javno kanalizacijo preko črpališča.
(4) V javno kanalizacijo se odvajajo vode skladno z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
20. člen
(pogoji in rešitve odvajanja padavinskih odpadnih voda)
(1) Meteorne vode se odvajajo v javno kanalizacijo skupaj s komunalnimi odpadnimi vodami.
(2) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda se izvedejo ukrepi skladno z veljavno zakonodajo. Za meteorne vode se uredi podzemni zadrževalnik s kapaciteto 35 m3. Zadrževalni bazen se izvede na interni kanalizaciji.
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na električno omrežje)
(1) Napajanje z električno energijo se zagotavlja s priključki na obstoječe in predvideno električno omrežje, ki ga zagotavlja upravljavec. Za napetosti elektro vodov se v nadaljevanju uporablja kratice: nizkonapetostno (v nadaljevanju: NN), za kilovolt (v nadaljevanju: kV), za trafo postajo (v nadaljevanju: TP).
(2) Energija za napajanje objekta je na razpolago na NN zbiralkah v TP IKŠ. Objekt trgovine se lahko priključi na obstoječo trafo postajo. Za poslovno stanovanjski objekt se zgradi nova trafo postaja – lokacijo trafo postaje se postavi na zelenico ob Stari Dečkovi cesti, natančna lokacija se določi v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje.
22. člen
(pogoji ureditve javne razsvetljave)
Javna razsvetljava se uredi na parkirišču in ob stari Dečkovi cesti. Izbere se svetilke, ki usmerjajo svetlobo v tla.
23. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječ priključek, ki poteka pod predvidenim objektom, se odstrani.
(2) Prestavitev obstoječega TK omrežja in nove trase komunikacijskega omrežja so definirane kot koridorji in se izvedejo ob vzhodno od trgovskega objekta. Projekt TK priključkov na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje in se uskladi s projektom ostalih komunalnih vodov.
24. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na plinovodno omrežje)
Trasa nizkotlačnega plinovoda (p=100 mbar) poteka ob robu pločnika ob Mariborski cesti. Priključek na plinovodno omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavca v fazi izdelave projektne dokumentacije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na celotnem ureditvenem območju podrobnega načrta se skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča.
(2) Na jedrih (območje vrtine), ki se ustrezno deponirajo, se izvede makroskopsko petrografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder in izdela poročilo. Izvede se arheološka interpretacija antropogenih ostankov v vrtinah in izdela poročilo.
(3) Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav za določitev vsebine in sestave najdišča se izdelajo dopolnilni kulturnovarstveni pogoji za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine.
(4) V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
26. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manjše talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode.
(3) Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.
27. člen
(varstvo kakovosti voda)
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Za ogrevanje objektov se uporablja električna energija ali plin. Mogoča je tudi uporaba obnovljivih virov energije.
(3) Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer se zagotovi odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov ali v prostor pod dovozno rampo.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje prostorskega načrta se opredeli s III. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
30. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
31. člen
(pogoji zbiranja in odvoza odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja podrobnega načrta skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
32. člen
(varstvo pred poplavo)
(1) Vsi objekti se gradijo na koti varni pred poplavo.
(2) Upošteva se 0,5 m varnostnega nadvišanja. Višinska kota pritličja obeh objektov je najmanj na višini 238,70 metrov nadmorske višine (v nadaljevanju m.n.v.) ali na višji koti.
(3) Minimalna kota zunanjega parkirišča je 237,75 m.n.v., nivo vhoda in platoja na nivoju pritličja stanovanjsko poslovnega objekta je na 238.70 oziroma v skladu s pogoji za zagotavljanje poplavne varnosti, veljavnimi v času izvedbe objektov.
(4) Rampa na dovozu oziroma izvozu v kletno etažo se izvede na način, da preprečuje vdor vode v kletno etažo. Najvišja točka rampe se locira na višinski koti najmanj 238,70 m n.v.
(5) Kletna etaža se izvede v vodo neprepustni izvedbi – keson. Morebitne odprtine za zračenje oziroma okna se izvedejo nad koto visokih vod leta 1990 z varnostnim nadvišanjem 50 cm, kar znaša 238,70 m n.v. Zgornja plošča garaže se izvede najmanj na koti 238,55 m.n.v., kar zagotavlja varnost pred visokimi vodami s petstoletno povratno dobo.
33. člen
(pogoji za varstvo pred potresom)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150g.
34. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Dostop za interventna vozila do objektov je mogoč po Stari Dečkovi cesti in Mariborski cesti.
(2) Zunanje stene in strehe stavb se projektirajo in gradijo tako, da se izpolnijo zahteve glede požarne varnosti v stavbah, da se z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omeji širjenje požara na sosednje parcele. Gradbena meja objekta na jugozahodni strani objekta je od parcelne meje odmaknjena do najmanj 4 metre.
(3) Vir za oskrbo vode za gašenje se zagotovi iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki upoštevajo hidrantno omrežje.
(4) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve.
35. člen
(pogoji za zaklanjanje)
Za preprečitev rušenja novih objektov se ojača prva plošča objekta.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
36. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
Parcela obsega območje obravnave podrobnega načrta.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
37. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
dopustna so odstopanja pri tlorisnih dimenzijah objektov do 1.00 m navzgor,
pri višinskih gabaritih trgovskega objekta do 1.00 m navzgor,
dopustna je druga lokacija zadrževalnika za meteorne vode.
X. NADZOR
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvajata Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in Medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
39. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.
XII. KONČNA DOLOČBA
40. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2010
Celje, dne 21. decembra 2010
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
