Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 21. 12. 2010 sprejel

V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90 in 25/98 in 86/01) se Odlok o zazidalnem načrtu »Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21/75, 21/78, in Uradni list RS, št. 69/93) dopolni in spremeni po projektu št. 369/09, ki ga je izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o. in je sestavni del tega odloka. Projekt vsebuje besedilo in kartografski del.

Ureditveno območje obsega zemljišča s parcelnimi številkami 580/3 in 580/20, obe k.o. Spodnja Hudinja, v skupni velikosti 779 m2.
Prav tako se z navedenimi spremembami in dopolnitvami za celotno območje zazidalnega načrta Zgornja Hudinja določajo pogoji za gradnjo in oblikovanje zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov in dopolnijo tolerance.

Lega:             umestitve objekta je na zahodni strani niza
                  obstoječih stanovanjskih objektov kot je
                  razvidno iz grafične priloge, znotraj
                  opredeljene maksimalne gradbene linije ter
                  vzhodno od določene gradbene meje
Tlorisne          znotraj maksimalne gradbene meje in
dimenzije:        maksimalne kote od najnižje kote terena do
                  slemena 9,00 m
Oblikovanje:      sodobno oblikovanje z upoštevanjem
                  obstoječe tipologije soseske
Etažnost:         popolnoma vkopana klet + pritličje +
                  nadstropje (K + P + 1)
Način gradnje:    klasična ali montažna gradnja
Fasada:           oblikovana sodobno; žive, močne barve fasad
                  niso dovoljene
Strehe:           ravna ali enokapna streha z minimalnim
                  naklonom ali simetrična dvokapnica, naklona
                  do 25° in neizkoriščenim podstrešjem.
                  Streha je lahko pokrita s fotovoltaičnimi
                  paneli in kolektorji v ravnini strešine.
Parkirišča:       2 PM

V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:

+------------+--------+-----------------------------------------+
|Namembnost  |Delež v |Šifre po ravneh klasifikacije            |
|objekta     |skupni  |                                         |
|            |uporabni+--------+-------+-------+------+---------+
|            |površini|Področje|Oddelek|Skupina|Razred|Podrazred|
|            |objekta |        |       |       |      |         |
+------------+--------+--------+-------+-------+------+---------+
|stanovanjsko|100 %   |    1   |   11  |  111  | 1110 |  11100  |
+------------+--------+--------+-------+-------+------+---------+

Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
Pri načrtovanju nove zunanje ureditve za zemljišče s parcelno št. 580/20 k.o. Spodnja Hudinja se upošteva veljavni zazidalni načrt (izvedba poti med Janševo ulico in sprehajališčem ter zasaditev drevoreda). Okolica objekta se uredi in zasadi z grmovnimi in drevesnimi vrstami.
Dovozna cesta in parkirne površine
Manipulativne površine bodo deloma asfaltirane in deloma tlakovane.

Ceste:
Dovoz do objekta je na južni strani območja obdelave. Z ureditvijo se prestavi obračališče vzhodneje, kot je predvideno v osnovnem zazidalnem načrtu. Ohrani se peš pot med Janševo ulico in sprehajališčem, ki jo predvideva veljavni zazidalni načrt na zemljišču s parcelno št. 580/20, k.o. Spodnja Hudinja.
Dostopna cesta na predmetni zemljišči za osebni motorni promet se predvidi iz javne poti JP 32780.
Varovalni pas kanalizacije:
Predvideni objekt mora biti oddaljen najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala in objektov javne kanalizacije oziroma je potrebno kanal prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenega objekta na stroške investitorja.
V primeru prestavitve javne kanalizacije je treba izdelati načrt prestavitve javne kanalizacije in si zanj pridobiti soglasje upravljavca le te; vse to preden upravljavec izda soglasje za priključitev za objekte iz obravnavanega zazidalnega načrta, v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vodovod:
Oskrba objekta s pitno vodo je iz javnega vodovoda PVC ø 80 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda.
Elektro omrežje:
Električna energija za napajanje stanovanjske hiše je v razdelilni omarici na obstoječi stanovanjski hiši Janševa ul 16 v Celju, ki se napaja iz TP Zgornja Hudinja. Priključek bo možno graditi po preureditvi obstoječe razdelilne omarice.
Telekomunikacijsko omrežje:
Na obravnavanih parcelah ni TK omrežja in na razpolago ni novih TK kapacitet. Glede na želje in potrebe investitorja je možno zgraditi nov TK priključek. Mesto priključitev in trasa TK se določi na kraju samem na poziv projektanta PZI ali investitorja. Na kraju samem se z zakoličbo določijo tudi eventualni obstoječi TK priključki.
Ogrevanje:
Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celje je energetski vir za ogrevanje plin.
Ravnanje z odpadki:
Za odpadke je urejeno zbirno mesto za komunalne odpadke, po pogojih pristojnega nosilca urejanja prostora.

Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta v ujmah 1990 in 1998 ni bilo poplavljeno. Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov ali v erozijskem območju.
Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal št. 207093 preko revizijskega jaška št. 8 na koti najmanj 241,15 m n.v. ali pa v javni kanal št. 207095 preko revizijskega jaška št. 1 prav tako na koti najmanj 241,15 m n. v.. Objekt se lahko priključi na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaška.
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 47/05. 47/07).
Odvajanje padavinskih voda z območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) tako, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno); padavinske vode je treba prioritetno ponikati, ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Iz geološkega poročila (priloga) mora biti jasno razvidno, ali je ponikanje padavinskih voda zaradi sestave tal možno.

Zelene površine:
Okolica objekta je ozelenjena, Z od obstoječe gradbene meje gradnja objektov ni dovoljena, predvideva se zasaditev z grmovnimi in drevesnimi vrstami. Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom se ob Z meji obravnavanega območja obvezno ohrani drevored.
Hrup:
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi obravnavano območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Zrak:
Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir predviden plin, dodaten vir energetskega je izkoriščanje obnovljivih virov energije napajanja.

Obravnavano ureditveno območje se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS.
Požarna ogroženost naravnega okolja, na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo, 3. stopnjo.
Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, ter potreben odmik med objekti ali protipožarna ločitev skladno s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Z načrtovanjem so zagotovljeni dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila kakor tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Smeri evakuacijskih poti določi projektant v projektu zunanje ureditve PGD. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
Zagotovljeni so viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. in 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); v vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi (dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5 litra na sekundo pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 litra na sekundo pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante).
Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati Prilogo 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) ter v skladu z določili le te izdelati študijo požarne varnosti oziroma zasnovo požarne varnosti in si pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč skladno z 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ter rešitve prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Za območje zazidalnega načrta veljajo naslednje tolerance:
1) za celotno območje zazidalnega načrta:
– obstoječi legalno zgrajeni objekti se lahko porušijo in nadomestijo z novimi, kolikor z veljavnim zazidalnim načrtom niso predvideni za rušenje,
– kot tolerance se v stanovanjskih soseskah štejejo spremembe namembnosti za opravljanje intelektualnih storitev, osebnih storitvenih in uslužnostnih dejavnosti,
– spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje proizvodnje, proizvodno-obrtne dejavnosti, gostinske in ostale trgovske dejavnosti ter prevozništva ne predstavljajo tolerance po tem odloku,
– rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri- ali večstanovanjskega ni dovoljena. Z uporabo zgoraj navedenih toleranc se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja,
– z uporabo toleranc se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
2) za območje prostostoječih individualnih stavb:
– gradnja prizidkov k obstoječim stanovanjskim stavbam se dovoljuje izključno za stanovanjske namene in dvig bivalnega standarda ali pridobitve dodatnih bivalnih prostorov za družinskega člana oziroma razširjeno družino lastnika nepremičnine pod pogojem maksimalne zazidanosti parcele FZ 0.4 in izrabe FI 1.2, pri čemer maksimalni skupni tlorisni gabarit objekta ne sme preseči tlorisa 200 m2,
– etažnost oziroma višina prostostoječih objektov se določi glede na maksimalno etažnost legalno zgrajenih objektov pri čemer ne sme presegati etažnosti: pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje s kolenčnim zidom višine 1,00 m (P + 1 + IP) ali pritličje, nadstropje in terasasta streha (P + 1 + terasasta streha),
– ob zamiku zadnje etaže se dovoljuje izvedba zadnje etaže v obliki »penthouse«, pri čemer najvišja točka objekta ne sme preseči višine primerljivih objektov z dvokapno streho,
– etažnost P + 2 ni dovoljena, razen pri obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– ob izvedbi dvokapne strehe, mora biti le ta v naklonu usklajena s sosednjimi objekti,
– mogoča je gradnja novega objekta na mestu obstoječega, kolikor se izkaže le-ta za funkcionalno ali konstruktivno dotrajanega. Gradnja novega objekta je mogoča pod pogoji maksimalne zazidanosti parcele FZ 0.4 in izrabe FI 1.2, pri čemer maksimalni tlorisni gabarit novozgrajenega objekta ne sme preseči 150 m2,
– vse objekte in prizidke je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagodijo obstoječi strukturi objektov in njihovih višin ter tako ne spreminjajo vedutnih pogledov,
– minimalni odmiki od parcelnih mej, za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov znašajo 2,5 m, gradnja bliže parcelni meji je možna le s soglasjem mejaša in upoštevanje zgoraj navedenih pogojev.
3) za območje linearnih stavb:
– gradnja prizidka in nadzidava ni dovoljena, ker se varujejo obstoječi višinski in tlorisni gabariti objektov ter enovit videz sosesk,
– dovoljujejo se rekonstrukcije objektov ter nadzidave garaž, do višine objektov v nizu.

Območje zazidalnega načrta je poleg območja za centralne dejavnosti razdeljeno na območje blokovne gradnje, območje individualne prostostoječe stanovanjske gradnje in območje linearnih stavb (vrstne stavbe, stavbe v nizu). Za celotno območje zazidalnega načrta veljajo za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe naslednje omejitve:
– minimalni odmik od parcelne meje (razen ograj) znaša najmanj 1,5 m, gradnja na parcelno mejo možna le ob pisnem soglasju mejaša,
– znotraj območja se dovoljuje postavitev medsoseskih ograj izključno na parcelno mejo ter ob pisnem soglasju mejaša,
– v primeru nevarnosti plazenja se na padajočih terenih, dovoljuje (na podlagi geotehničnega poročila) postavitev škarp in opornih zidov,
– na strehe objektov se dovoljuje postavitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, v ravnini strešine ali kot fasadna obloga,
– ob meji s cestnim telesom se dovoljuje postavitev v nadaljevanju opredeljenih ograj po pogojih in s soglasjem občinskega upravnega organa pristojnega za promet.
Za posamezna območja zazidalnega načrta dodatno veljajo:
1. za območje prostostoječih, enodružinskih stanovanjskih hiš:
– skupna zazidanost parcele z vsemi zahtevnimi, nezahtevnimi in enostavnimi objekti (FZ) ne sme preseči vrednosti 0,4,
– oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti arhitekturno (oblika, barva, materiali) usklajeno z objektom,
– na območju se dovoljuje izgradnja ograj iz živic maksimalne višine 1.20 m oziroma betonski zidec maksimalne višine 0.60 m, pri čemer mora biti prostor med zidanimi oporniki, maksimalne višine 1,20 m, zapolnjen s svetlobno prehodnimi, lesenim ali kovinskimi polnili.
2. linearnih stavb (vrstne stavbe, stavbe v nizu):
Območje Letnerjeve ulice, Jerajeve ulice, Ulice ključarja Kožuha, Dolharjeve ulice, Planinčeve ulice, Plankarjeve ulice, Goručanove ulice in Kovačičeve ulice:
– na vhodni strani objektov, pred uvozi v garaže se dovoljuje gradnja kovinskih nadstreškov, s prosojno strešino in maksimalnega strešnega naklona 4%,
– na vrtnem delu parcele se kot prizidek dovoljuje postavitev zimskih vrtov, (maksimalne velikosti 20 m2, ter maksimalne višine 3 m) in izgradnja bazenov za lastne potrebe,
– gradnja ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljena,
– na severni strani parcel ob vhodih v stanovanjske objekte postavitev ograj ni dovoljena,
– na vrtnem delu parcel se dovoljuje postavitev pritličnega objekta s tlorisno površino do 4 m² in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom ter izgradnja zidca maksimalne višine 0.60 m, z možnostjo lesene nadgradnje do skupne višine 1.50 m.
Preostala območja linearnih stavb:
– dovoljuje se gradnja kovinskih nadstreškov s prosojno strešino in z maksimalnim strešnim naklonom 4%,
– na vrtnem delu parcel se dovoljuje postavitev pritličnega objekta s tlorisno površino do 4 m² in višino najvišje točke največ 2 m,
– za lastne potrebe se dovoljuje izgradnja bazenov,
– na vrtnem delu parcel se dovoljuje postavitev lesenih ali žičnatih ograj maksimalne višine 1,50 m oziroma betonski zidec maksimalne višine 0.60 m, pri čemer mora biti prostor med zidanimi oporniki, maksimalne višine 1,50 m, zapolnjen z lesenimi polnili,
– gradnja ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljena.
3. območje blokovne gradnje
– pred vhodi v objekte se dovoljuje:
– postavitev nadstrešnice, max. velikosti 8 m2 in,
– izvedba zunanje pokrite kolesarnice max. velikosti 15 m2.
4. območje ob Travniškem potoku
– ob javni pešpoti se dovoljuje postavitev lesenih ali žičnatih ograj maksimalne višine 1.50 m,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v zelenem pasu sprehajališča in preko opredeljene gradbene meje ni dovoljena, dovoljuje se postavitev urbane opreme.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati peta alineja 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o prostorskih izvedbenih načrtih za ureditvena območja, ki se urejajo z Odlokom o ZN Levi breg Voglajne in Polule, Odlokom o ZN Otok, Odlokom o ZN Lisce, Odlokom o ZN Dečkovo naselje, Odlokom o ZN Zgornja Hudinja, Odlokom o ZN stanovanjske soseske Vojnik – kare 8 in 9. Odlokom o ZN stanovanjske soseske Ložnica – cona VII, Odlokom o Zn stanovanjske cone Spodnja Hudinja, Odlokom o ZN naselja Frankolovo, Odlokom o ZN Nova vas, Odlokom o ZN Otok III S – sever-jug, Odlokom o Zn Breg in Cesta v Laško, Odlokom o ZN Dobrna, Odlokom o Zn Strmec pri Vojniku, (sedaj Nova Cerkev), Odlokom o ZN stanovanjske soseske Vojnik – cona 10a, Odlokom o ZN dela stanovanjske cone 10b – Vojnik in Odlokom o ZN Ob Prvomajski (Uradni list RS, št. 69/93).

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim na Mestni občini Celje, Oddelku za okolje in prostor ter komunalo.

Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne občinske in republiške inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.