Na podlagi 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) je Občinski svet Občine Škocjan na 4. seji dne 28. 12. 2010 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 13/99, 34/00, 119/02, 10/03, 142/04 – v nadaljnjem besedilu: PUP), ki se nanašajo na:
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 120/08),
– uskladitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 94/01, 119/02, 75/04, 120/08, 16/09, 49/10) s sedaj veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo,
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku, s predpisom o graditvi objektov.

V drugem odstavku 1. člena se črta besedilo: »iz prejšnjega člena«.

V 2. členu se na koncu prvega stavka črta pika in doda besedilo », in sicer:«.

V 2. členu poglavje XII. postane poglavje XIV., za poglavjem XI. se v naslednjo vrstico doda novo poglavje »XII. Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požari« ter v naslednjo vrstico novo poglavje »XIII. Posebna merila in pogoje za gradnjo in druge ureditve«.

Doda se nov 2.a člen, ki se glasi:
»– Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora, ki je obvezna priloga k PUP in ki se ga sproti obnavlja in prikazuje v prostorsko informacijskem sistemu Občine Škocjan skladno z določili predpisa, ki podrobneje določa vsebino prostorsko informacijskega sistema, način njegove priprave, vodenja, uporabe in vzdrževanja.
– Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
– Poleg posodobljene baze podatkov varstva nepremične kulturne dediščine v »Prikazu stanja v prostoru« je potrebno upoštevati tudi vse pripadajoče veljavne varstvene režime.
– lzhodišča tega odloka so Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (ZRSVN, december 2007).«

Besedilo 3. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na gradnjo vseh vrst objektov po veljavni prostorski in gradbeni zakonodaji.«

Četrta alineja 4. člena se spremeni tako, da se na novo glasi:
»– gradnja podzemnih komunalnih objektov in naprav (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, črpališča, razbremenilniki, vodohrani, vodarne …), podzemnih energetskih objektov in naprav (podzemni daljnovodi …), podzemnih telekomunikacijskih objektov in naprav, prometnih objektov in naprav (lokalne ceste, kolesarske steze in kolesarske poti, hodniki za pešce …) in drugih za občino pomembnih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih površin. Izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve (npr. trafo postaj, vodohranov in hidrantov) ali pa to predstavlja nesorazmeren strošek investicije (npr. elektro-energetski vodi 110 kV, 400 kV …). Izjemoma je gradnja podzemnih objektov in naprav dovoljena v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,«

V sprejetem odloku se beseda »plastenjakov« nadomesti z besedo »rastlinjakov« in beseda »Plastenjaki« nadomesti z besedo »Rastlinjaki«.

V 4. členu se na koncu osme alineje pika nadomesti z vejico in doda nova deveta alineja, ki se glasi:
»– gradnja vseh vrst kozolcev, senika, krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine.«

Za 4. členom se doda 4.a člen, ki glasi:
»Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje, dovoljeno dozidavati, nadzidavati in rekonstruirati ter na njih izvajati vzdrževalna dela.«

V 8. členu se besedilo druge alineje zamenja z besedilom: »gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v tretji, četrti, šesti, sedmi in osmi alineji 4. člena,«

V 8. členu se za četrto alinejo doda peto alinejo, ki se glasi:
»– gradnja krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo divjadi, gozdne ceste, grajene gozdne vlake, gozdne učne poti.«

V 15. členu se trtji odstavek s podnaslovom »Dozidave in nadzidave, investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela« skupaj s podnaslovom nadomesti z besedilom, ki se na novo glasi:
»Dozidave in nadzidave, investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela
Dograditev in prenavljanje objektov, ki so zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, oziroma objektov, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje, mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih objektov, pri čemer pa je lahko razmerje stranic v tlorisni zasnovi prizidkov tudi v drugačnem razmerju od predpisanega za glavno stavbo. Pri prizidkih je velikokrat funkcionalna potreba zaradi programa (tehnologije), da je prizidek večji od obstoječega objekta; v takih primerih naj se z ustreznim arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z dvokapnicami v kontekstu obstoječih strešin ustvarijo višje kvalitete naselja. Možne so nadzidave do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena vsa nujna redna vzdrževalna dela tako, da je omogočena normalna uporaba objektov.«

V 15. členu se četrti odstavek s podnaslovom »Enostavni objekti« skupaj s podnaslovom nadomesti z besedilom, ki na novo glasi:
»Enostavni in nezahtevni objekti
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov se uporabljajo določbe veljavnega predpisa, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.
Enostavni in nezahtevni objekti morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
pri objektih za lastne potrebe:
– zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, razen gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, če so objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, bazena, nadstreška in rezervoarja, ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih:
– ograja, škarpa in podporni zid je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, škarpa in podporni zid, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– objekte in naprave naj se na hidrološki naravni vrednoti (potok, reka ...) namešča oziroma njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno spreminja količine vode in hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve vode, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vodne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri spominskih obeležjih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri urbani opremi:
– od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.«

Tekst na koncu 15. člena, ki se nanaša na rastlinjake, smiselno dobi podnaslov »Postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih«.

V 16. členu se v tekstu s podnaslovom »Stanovanjski in gospodarski objekti« spremeni četrta alineja, ki se na novo glasi:
»– Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji fasade. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.«

Prva alineja četrtega odstavka 16. člena, ki se nanaša na vinotoče in objekte za kmečki turizem, se spremeni tako, da se besedilo »Tlorisna zasnova objektov« zamenja z besedilom »Tlorisna in višinska zasnova objektov«.

Drugi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Odmiki manj zahtevnih oziroma zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo biti praviloma štiri metre, razen za gradbeno inženirske objekte. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.«

V 19. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.«

V prvi alineji prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se besedilo »Zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02)« nadomesti z besedilom »predpisu o ohranjanju narave« in besedilo »zakon (6. člen ZON)« nadomesti z besedilom »predpis o ohranjanju narave«.
V drugi alineji prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se črta besedilo »(96. člen ZON)«.
V tretji alineji prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se besedilo »(16. člen ZON)« nadomesti z besedilom »glede na predpis o ohranjanju narave«.
V peti alineji prvega odstavka 20. člena, ki ureja merila in pogoje za ohranjanje narave, se besedilo »104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02)« nadomesti z besedilom »predpisu o ohranjanju narave« in besedilo »Ministrstvo za okolje, prostor in energijo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za okolje«.

Na koncu prvega odstavka 20. člena (Merila in pogoji za ohranjanje narave) se doda nova alineja, ki se glasi:
»– Za posege na kmetijskih območjih, ki so tudi območja Natura 2000 (Krakovski gozd – Šentjernejsko polje), naj se vzpostavi oziroma ohrani zeleni pas z lokalno značilnimi drevesnimi vrstami na meji med naselji in kmetijsko krajino.«

V drugem odstavku 20. člena (Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine) se za tretjo alinejo dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
»– Za posege v registriranem arheološkem najdišču je pred gradnjo potrebno izvesti arheološke raziskave, za katere si mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline pri pristojnem organu.
– Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine, registrirano arheološko najdišče ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je vključena v Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001), je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.«

V drugem odstavku 20. člena sedanja četrta in peta alineja postaneta šesta in sedma alineja.

Za prvim odstavkom 21. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Kolikor na posameznem območju komunalna infrastruktura še ni zgrajena, lahko investitor v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi komunalno oskrbo tudi na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.«

V 21. členu se pri pogojih, ki obravnavajo prometno urejanje, na koncu tretje alineje dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– Pri projektiranju je potrebno upoštevati Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. 27/01 in spremembe).
– Investitor, ki bo izvajal kakršnekoli posege na območju varovalnega pasu državne ceste, si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja ter dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste.
– Pri projektiranju in postavitvi zasaditvenih površin ob cesti, zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa, kakršnihkoli postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ureditve komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in njenega prečkanja je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.
– Eventuelna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti, ne sme biti v breme upravljalca ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste ne bo zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirani objekt kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.
– DARS d. d. oziroma upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.«

V 21. členu se pri pogojih, ki obravnavajo kanalizacijo, v prvi alineji na koncu prvega stavka doda besedilo »ali malo čistilno napravo«. Pred drugo alinejo se doda nov podnaslov »Odpadki«, tako da druga alineja podpoglavja, ki ureja kanalizacijo, sedaj postane prva alineja podpoglavja, ki ureja odpadke.

Na koncu 21. člena se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
»Prenosni plinovod:
– Preko Občine Škocjan poteka plinovod M4, MRP Krško–MRP Novo mesto (premer 400 mm, 50 bar, Občina Škocjan), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d. o. o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
– Preko območja Občine Škocjan je predviden potek trase načrtovanega mednarodnega plinovoda M9 Madžarska–Italija.
– Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati krovni energetski zakon. Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda (2 x 100 m) je treba upoštevati predpis, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar, in sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina.
– Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d. o. o.
– V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.«

Doda se nov 21.a člen, ki se glasi:
»Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju Občine Škocjan.«

V 23. členu se v prvem odstavku besedilo »z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 61/95)« nadomesti z besedilom »s predpisom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan«.
V 23. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Investitor, ki predvideva poseg v območju poplavnosti, je dolžan naročiti in financirati izdelavo hidrološko-hidravlične presoje vodnega režima za to območje v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter naročiti in financirati izdelavo določitve razredov ogroženosti na tem območju v skladu s predpisom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti.«

V 23. členu se za novim tretjim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Gradnja objektov v območju varstvenih pasov zajetih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo mora biti usklajena z zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas.
Če je predvideni objekt takega značaja, za katerega ni dovoljena gradnja v posameznem varstvenem pasu, taka gradnja ni dovoljena.
Omejena je gradnja na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavno območje, erozijsko območje, plazljivo območje in plazovito območje. Za vsa ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati področne predpise.
Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
Posegi na vodna in priobalna zemljišča, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav na vodnem in priobalnem zemljišču ter projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda z javnih cest morajo biti projektirani in izvedeni v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter druga vprašanja, povezana z vodami, in z njegovimi podzakonskimi akti ter drugimi predpisi, ki urejajo področje voda in njegove zaščite ter varstva okolja. Za take posege je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja od območne Agencije Republike Slovenije za okolje pridobiti projektne pogoje in soglasje.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 1. reda (reka Krka) najmanj 15 m in zunaj območja naselja najmanj 40 m, pri vodotokih 2. reda pa najmanj 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati.
Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s predpisi. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. V primeru izdaje koncesije je potrebno odločbo o izbiri koncesionarja pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave v skladu s področno zakonodajo.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za dovoljenje gradnje preko vodnega in priobalnega zemljišča, če je lastnik zemljišča Republika Slovenija. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, in jo je treba skleniti z Agencijo Republike Slovenije za okolje pred pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni sestavi. V primeru, da je investitor državni upravni organ oziroma služba, predstavlja dokazilo o pravici graditi sklep o prenosu pravice upravljanja. Vloga za pridobitev tega sklepa se vloži na Agencijo Republike Slovenije za okolje pred izdajo vodnega soglasja.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice v primerih uporabe vodne infrastrukture za druge namene, kadar se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, skleniti jo je treba pred pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni sestavi.«

V drugem odstavku 25. člena se besedilo »Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96)« nadomesti z besedilom »predpis o varstvu okolja«.

Za 25. členom se dodata nov XII. podnaslov in nov 26. člen, ki se glasita:

Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za občino Škocjan znaša 0,175 g.
Pri projektiranju in gradnji je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V primeru obstoječega hidrantnega omrežja se voda za gašenje zagotavlja iz hidrantnega omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; v nasprotnem primeru se voda za gašenje dovaža z gasilnimi vozili.
V 23. členu tega odloka so opredeljeni ukrepi za gradnjo v poplavnem in erozijskem območju.
V poplavnem območju se prepove gradnja kleti oziroma je gradnja kleti dovoljena, če se s tehničnim načinom gradnje zagotovi varnost pred poplavitvijo kleti in objekta.«

– Poglavje XII. postane poglavje XIII., poglavje XIII. postane poglavje XIV.
– 25.a člen postane 27. člen, 25.b člen postane 28. člen, 25.c člen postane 29. člen, 25.d člen postane 30. člen, 26. člen postane 31. člen, 27. člen postane 32. člen, 28. člen postane 33. člen, 29. člen postane 34. člen.

28. člen, ki obravnava legalizacije objektov, se spremeni tako, da se na novo glasi:
»Legalizacija zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo), ki so bili zgrajeni pred 30. 12. 2004, oziroma legalizacija posameznih del na objektu, ki so bila izvedena pred 30. 12. 2004, je možna ob upoštevanju meril in pogojev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, pri čemer so dovoljena tudi večja odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, določenih v 16. členu sprejetega odloka, če se ob izdelavi projektne dokumentacije s prostorsko preverbo dokaže, da objekt ne izstopa iz konteksta prostora oziroma da je z ustreznimi sanacijskimi ukrepi možno ohraniti objekt v zgrajenih gabaritih. Investitor mora v primeru take legalizacije v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazati, kdaj je bil objekt zgrajen oziroma kdaj so bila izvedena dela, katera hoče legalizirati.
Na stavbnih zemljiščih v naseljih ali izven naselij je dovoljena legalizacija stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev za posamezno naselje ter sanacijskih pogojev, ki se jih določi v projektni dokumentaciji.
Prostorska preverba, ustrezni sanacijski ukrepi in sanacijski pogoji iz tega člena morajo biti v obliki strokovnega elaborata priloženi projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja kot njegov sestavni del ter podpisan in ožigosan s strani posameznika, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«

V 29. členu se pod naslovom »Škocjan s Hrastuljami« in podnaslovom »Drugi pogoji« v drugem odstavku besedilo »tega in sprejetega odloka« nadomesti z besedilom »tega odloka«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.