Na podlagi 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) je Občinski svet Občine Škocjan na 4. seji dne 28. 12. 2010 sprejel uradno prečiščeno besedilo, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 13/99),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 119/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 10/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 142/04),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 110/10),

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan – dopolnitev 1996 (Uradni list RS, št. 15/98) ter 1. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan. Strokovne podlage zanje je za območje Občine Novo mesto in s tem za del sedanje Občine Škocjan pripravila Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitekturo pri Univerzi v Ljubljani, pod št. 48/89, nadaljnje uskladitve in dopolnitve odloka ter kartografskega dela pa je pripravil Topos, d. o. o., Dolenjske Toplice.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Kartografski del odloka je izdelan v digitalni obliki in izrisan kot čistoris sprejetega odloka z upoštevanjem predmetnih sprememb in dopolnitev. Kartografski del sestavljajo karte v merilu 1:5000 (osnova za izdelavo digitalni katastrski načrti), s prikazom vsebine iz veljavnega prostorskega plana občine ter dodano vsebino, ki se nanaša na prostorsko ureditvene pogoje (določitev morfoloških, funkcijskih in širitvenih kriterijev ter drugih pogojev) urejanja.

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za gradnje in druge ureditve ter druge ukrepe v zvezi z urejanjem prostora na celotnem prostoru občine, razen na območjih, kjer veljajo prostorski izvedbeni načrti, in sicer:
II. Merila in pogoje za gradnje in druge ureditve izven ureditvenih območij naselij
III. Merila in pogoje za posege v ureditvenih območjih naselij, zaselkov in razpršene gradnje
IV. Merila in pogoje glede vrste posegov
V. Merila in pogoje oblikovanja objektov in drugih posegov
VI. Merila in pogoje za zunanje in druge ureditve
VII. Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel
VIII. Merila in pogoje za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
IX. Merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter zveze
X. Merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje
XI. Merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja
XII. Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požari
XIII. Posebna merila in pogoje za gradnjo in druge ureditve
XIV. Končne določbe.

– Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora, ki je obvezna priloga k PUP in ki se ga sproti obnavlja in prikazuje v prostorsko informacijskem sistemu Občine Škocjan skladno z določili predpisa, ki podrobneje določa vsebino prostorsko informacijskega sistema, način njegove priprave, vodenja uporabe in vzdrževanja.
– Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
– Poleg posodobljene baze podatkov varstva nepremične kulturne dediščine v »Prikazu stanja v prostoru« je potrebno upoštevati tudi vse pripadajoče veljavne varstvene režime.
– lzhodišča tega odloka so Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (ZRSVN, december 2007).

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na gradnjo vseh vrst objektov po veljavni prostorski in gradbeni zakonodaji.

Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja nadomestnih kmetij, pri čemer je gradnja zidanih gospodarskih poslopij izven funkcionalnega zemljišča kmetije dovoljena le, če je urbanistično sprejemljiva in s soglasjem občinske strokovne službe,
– postavitev rastlinjakov za potrebe intenzivnejše pridelave hrane, vzgojo in pridelavo rastlin,
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa,
– gradnja podzemnih komunalnih objektov in naprav (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, črpališča, razbremenilniki, vodohrani, vodarne …), podzemnih energetskih objektov in naprav (podzemni daljnovodi …), podzemnih telekomunikacijskih objektov in naprav, prometnih objektov in naprav (lokalne ceste, kolesarske steze in kolesarske poti, hodniki za pešce …) in drugih za občino pomembnih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih površin. Izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve (npr. trafopostaj, vodohranov in hidrantov) ali pa to predstavlja nesorazmeren strošek investicije (npr. elektro-energetski vodi 110 kV, 400 kV …). Izjemoma je gradnja podzemnih objektov in naprav dovoljena v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,
– agrooperacije razen hidromelioracij,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– gradnja vseh vrst kozolcev, senika, krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine.

Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje, dovoljeno dozidavati, nadzidavati in rekonstruirati ter na njih izvajati vzdrževalna dela.

Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz prejšnjega člena dovoljena ureditev zelenih površin, gradnja in ureditev za šport in rekreacijo in gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjuje rekreacijsko dejavnost v območjih pod pogojem, da ni okrnjena osnovna namembnost prostora in s soglasjem občinske strokovne službe.

Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki so vključena v vinogradniška območja (območja za vinogradništvo in sadjarstvo), je dovoljena:
– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma sadovnjaka v območju najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 10 a v območju drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so vključena v vinogradniška območja,
– investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost vinograda tudi manjša od prej določene velikosti,
– gradnja vinotočev in objektov za turistično ponudbo ali preureditev obstoječih objektov za te dejavnosti ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda v območju najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 15 a v območju drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so vključena v vinogradniška območja in ob pogoju, da lokacija zagotavlja ureditev vseh potrebnih zunanjih površin brez večjih posegov v teren (večjih odkopov ali zasutij, izpostavljenih opornih zidov) ter ob pogoju zagotovitve ustrezne infrastrukturne opreme,
– za gradnjo zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja na gozdnih zemljiščih, ki so vključena v vinogradniška območja, je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za gozdove za posek gozda in mnenje Kmetijske svetovalne službe o proizvodni sposobnosti zemljišča,
– posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo le ob poteh. Arhitektura novih in obnovljenih objektov naj sledi avtohtoni arhitekturi območja, smeri postavitve obstoječih objektov, upošteva pa naj tudi dominantnost lokacije. Parcelacija zemljišč ni dovoljena. Priporočljiva je ohranitev sadovnjakov v tradicionalni obliki (brez teras),
– za gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) veljajo iste določbe, kot veljajo za gradnjo objektov na drugih stavbnih zemljiščih, brez pogojev glede površine vinograda oziroma sadovnjaka.

Posegi na območjih kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije in vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede.

Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
– postavitev objektov in naprav, namenjenih za gozdarsko dejavnost, če je to urbanistično sprejemljivo,
– gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v tretji, četrti, šesti, sedmi in osmi alineji 4. člena,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti, pri čemer je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije OE Novo mesto oziroma Brežice,
– gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja, kolikor so gozdna zemljišča istočasno vključena tudi v vinogradniška območja in če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena sprejetega odloka,
– gradnja krmišča, čebelnjaka, varovalne ograje, obore za rejo divjadi, gozdne ceste, grajene gozdne vlake, gozdne učne poti.

Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec gozdnih cest in poti.

Določajo vrsto in obliko gradenj in drugih ureditev glede na tip naselja oziroma na tip posamezne morfološke enote. Morfološki kriteriji so splošni in posebni, ki so določeni za šest tipološko različnih oblik naselij: A – gruča, B – vrsta, C – obcestna zasnova, D – razpršena gradnja in zaselek.

Splošni morfološki kriteriji:
– Novogradnje so dovoljene na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti usklajeni z značilnim parcelnim vzorcem, pri vseh posegih je treba ohranjati tradicionalno merilo posameznih objektov,
– večji novi programi v naseljih naj se razporedijo v večje število manjših objektov ali pa se izoblikujejo nova območja za novogradnje večjih dimenzij, ki naj bodo od naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko uglašeni s podobo naselja v krajini,
– jedra vasi se ohranjajo in opremijo z urbano opremo, dovoljena je dopolnilna gradnja objektov z javnimi programi, ki se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov,
– kmetije naj se oblikujejo okoli gospodarskega dvorišča, s katerega je zagotovljen vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Nove tehnološke rešitve ne smejo rušiti harmoničnih prostorskih odnosov,
– novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost značilne drobne zazidave. Razvojno perspektivne kmetije naj se selijo na rob naselja, stare domačije pa usposobijo za nove (turistične) funkcije,
– ohranja in vzdržuje naj se značilne vaške robove in prehode med kmetijami in iz naselja v krajino, ki jih tradicionalno tvorijo sadovnjaki, na dvoriščih kmetij naj se zasadijo večja drevesa, vaške ceste in poti pa ozelenijo z linijskimi zasaditvami dreves in grmovja.

Posebni morfološki kriteriji:
A – kriteriji za urejanje gručastih naselij:
Ohranjati je treba križno zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja in pogosto oblikuje na svojem presečišču osrednji prostor vasi. Jedra vasi z značilnim vaškim trgom se uredijo.
Ohranja se značilno grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter merilo in velikost objektov.
B – kriteriji za urejanje vrstnih vasi:
Ohranjati je treba značilnosti eno- ali dvostranske obzidave vaške ceste, s katere vodijo poljske poti na posamezne zemljiške proge. Posebej je treba varovati gradbeno linijo objektov, postavljenih pravokotno na vaško cesto, in značilno razporeditev domačije, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte (tip rastoče kmetije). Pri posegih v zavrtnice (sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja.
C – kriteriji za urejanje naselij z obcestno zasnovo:
Objekti so postavljeni vzporedno s smerjo glavne ulice. Dovoljeno je zgoščanje naselja in rast naselja v prečni smeri. Dovoljena je sprememba stanovanjskih objektov ob glavni cesti v javne, služnostne, servisne in obrtne dejavnosti.
D – kriteriji za urejanje razpršene gradnje:
Z novimi posegi je treba težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju heterogene poselitvene strukture v večje število manjših enot – zaselkov. Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih kvalitetnih območij naj se spoštuje način sestavljanja posameznih objektov v skupine, nove posege pa zasadi z avtohtonim drevjem. V primeru gradnje v okviru obstoječih nekvalitetnih območij pa je treba z novimi posegi vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokaciji.
E – kriteriji za urejanje zaselkov:
Obstoječi zaselki naj se ohranjajo, novogradnjo je treba usmerjati v večja naselja. V primeru širitve zaselkov je potrebno preprečiti njihovo zlivanje v obliko naselij z obcestno zasnovo. Pri gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno ohranjati kvalitetne gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti h korekcijam nekvalitetnih obstoječih ureditev v prostoru.

Določajo današnje in bodoče vsebine naselij, ki se delijo na:
K – kmetijsko, S – stanovanjsko, U – urbano-javno, P – proizvodno, K/S/U/P – mešano.
K – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s kmetijsko funkcijo.
Vse nove gradnje in druge ureditve je treba podrejati kmetijski organizaciji prostora. Dovoljene so dopolnilne dejavnosti, ki se vežejo na primarno dejavnost: kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti in podobno. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti primerno velikost in prost dostop do kmetijskih zemljišč. V območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih so dopustni naslednji posegi:
– spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov za opravljanje domače obrti, turizma ali druge poslovne dejavnosti, združljive z bivanjem in kmetijstvom;
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih ter gospodarskih in kmetijskih objektov;
– gradnja novih in nadomestnih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za potrebe turizma na kmetih;
– dovoljene so tudi druge dejavnosti (obrt in proizvodnja v manjšem obsegu ter poslovne dejavnosti), ki ne potrebujejo večjih površin in ne povzročajo emisij v okolje nad mejnimi vrednostmi, določenimi za bivalna območja;
– gradnja pomožnih objektov k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni na obstoječi gradbeni parceli osnovnega objekta.
S – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s stanovanjsko funkcijo:
V strnjenih stanovanjskih območjih dejavnosti, ki niso v skladu z osnovno stanovanjsko funkcijo naselja (prozvodnja in druge hrupne in onesnaževalne dejavnosti), niso dovoljene. V območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti je dopustna:
– gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih, gospodarskih in kmetijskih objektov;
– gradnja manjših objektov za proizvodnjo, obrt in ostale poslovne dejavnosti;
– gradnja objektov za terciarne dejavnosti, otroško varstvo in kulturo;
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, trgi, parki;
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo.
U – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z urbano-javno funkcijo:
Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo skupnim urbanim potrebam prebivalcev naselja ali večjemu številu naselij ter umestitev kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor. V območjih za centralne dejavnosti je dopustna:
– gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– gradnja manjših objektov za obrt in druge poslovne dejavnosti;
– gradnja objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti;
– gradnja objektov za turizem, šport in rekreacijo;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, trgi, parki;
– sprememba namembnosti objektov in delov objektov za stanovanja, kmetijstvo, manjšo obrt in servise, terciarne in kvartarne dejavnosti ter turizem, šport in rekreacijo.
P – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij s proizvodno funkcijo:
Proizvodne dejavnosti morajo biti dobro povezane s prometnim in ostalim infrastrukturnim omrežjem tako, da ne motijo bivalne funkcije naselja. S smotrno postavitvijo objektov in s tehničnimi ukrepi je potrebno zmanjševati negativne učinke hrupa in ostale oblike onesnaženja. V območjih za proizvodno in obrt ter druge poslovne dejavnosti je dopustna:
– gradnja novih ter investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov za potrebe proizvodnih, poslovnih in obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja, in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod ter spremljajočih objektov, naprav in ureditev;
– gradnja začasnih objektov;
– sprememba namembnosti obstoječih objektov za proizvodno, obrt, oskrbne, storitvene in druge poslovne dejavnosti;
– gradnja naprav za varstvo okolja;
– gradnja funkcionalnih ograj.
K/S/U/P – kriteriji za urejanje naselij ali delov naselij z mešano funkcijo:
Treba je težiti k sožitju različnih dejavnosti, s tem, da naj bo prednostna kmetijska dejavnost. Z ustrezno razmestitvijo dejavnosti v prostoru in tehničnimi ter oblikovalskimi ureditvami je treba omejiti negativne vplive med dejavnostmi. Posamezne vsebine v naselju je treba grupirati v homogene morfološke enote ter jih smiselno povezati v funkcijo celotnega naselja.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti postavljeni praviloma ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekti pa na ulico.

Določajo vrsto in obliko novih gradenj in drugih ureditev: Z – zapolnitve, Š – širitve, O – nova območja
Z – kriteriji za urejanje dopolnilne gradnje:
Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene sklope vasi. Obstoječo novejšo disperzno pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec tako, da se vzpostavi nov prostorski red, večja izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljša prometna dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejša urbanistična zasnova naselja. Gradnje in druge ureditve naj se prilagodijo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam ter omilijo obstoječe prostorske konflikte.
Š – kriteriji za urejanje območij, namenjenih širitvi naselij:
Novi gradnje in druge ureditve morajo biti usklajene z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja. Posegi naj bodo usklajeni z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja (z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo).
O – kriteriji za urejanje novih območij, namenjenih pozidavi:
Dovoljene so gradnje objektov, ki niso nujno vezane na tradicionalni tip vaške arhitekture, izhajajo pa iz temeljnih topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Dovoljeno je oblikovanje novih tipov morfoloških enot, ki po svoji strukturi in teksturi, videzu strešne krajine in materialih sledijo avtohtonim naselbinskim strukturam. Posamezne tipe objektov je treba združevati v razpoznavne prostorske enote in oblikovati kvalitetno kompozicijsko razmerje med krajino in novimi ter starimi naselji. Dosledno je treba ohranjati zelene predahe med posameznimi enotami v naselju in s tem preprečiti zlivanje naselja v nepregledno urbano strukturo.

Novogradnje
Oblikovanje novih objektov in posegov mora ohranjati likovno identiteto območja in upoštevati značilnosti zazidave v svoji neposredni okolici ali širšem območju. Obliko, barvo ter velikost streh in orientacijo slemen je treba prilagoditi splošni podobi naselja ali njegovega posameznega dela.
Izjemoma se lahko objekti oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim okoljem (zaradi estetskih in simbolnih razlogov), kadar ima drugačnost za cilj:
– poudariti vsebinsko ali funkcionalno različnost novogradnje z enotnim okoljem,
– vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovane heterogenosti okolja,
– doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih voziščih, na zaključkih stavbnega niza ipd.,
– prikazati kako drugo posebnost novogradnje, kot je začasni značaj objekta, sezonski značaj obratovanja ipd.
Tako oblikovanje pa ni dovoljeno v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma v območju obstoječe zazidave s pretežno historičnim izvorom in veliko oblikovno homogenostjo.
Nadomestne gradnje
Nadomestni objekti na mestu starih so dovoljeni ob pogoju, da se stari objekt z urbanističnega vidika lahko podre. Nov objekt mora tedaj pokrivati vsaj 50% površine obstoječega. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob starem objektu, ta pa se mora porušiti takoj po vselitvi v novi objekt. V primeru arhitektonsko kvalitetnega oblikovanja se lahko stari objekt ohrani in vključi v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
Dozidave in nadzidave, investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela
Dograditev in prenavljanje objektov, ki so zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, oziroma objektov, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in se po veljavnih predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje, mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih objektov, pri čemer pa je lahko razmerje stranic v tlorisni zasnovi prizidkov tudi v drugačnem razmerju od predpisanega za glavno stavbo. Pri prizidkih je velikokrat funkcionalna potreba zaradi programa (tehnologije), da je prizidek večji od obstoječega objekta; v takih primerih naj se z ustreznim arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z dvokapnicami v kontekstu obstoječih strešin ustvarijo višje kvalitete naselja. Možne so nadzidave do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena vsa nujna redna vzdrževalna dela tako, da je omogočena normalna uporaba objektov.
Enostavni in nezahtevni objekti
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov se uporabljajo določbe veljavnega predpisa, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.
Enostavni in nezahtevni objekti morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
pri objektih za lastne potrebe:
– zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, razen gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, če so objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, bazena, nadstreška in rezervoarja, ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih:
– ograja, škarpa in podporni zid je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, škarpa in podporni zid, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– objekte in naprave naj se na hidrološki naravni vrednoti (potok, reka ...) namešča oziroma njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno spreminja količine vode in hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve vode, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vodne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri spominskih obeležjih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri urbani opremi:
– od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Gradnja drugih objektov
Oblikovanje tehnoloških objektov ali naprav z višino, ki bistveno odstopa od povprečnega gabarita njihovega okolja, mora težiti za tem, da ti objekti ne dominirajo v prostoru. Oblikovanje teh objektov se prilagodi tehnologiji, pa tudi značilnostim prostora.
Oblikovanje manjših objektov komunalnega značaja (trafo postaje ...) v posameznem naselju mora biti enotno in ne smejo postati dominanta.
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove in se čimbolj prilagajati značilnostim terena.
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge ureditve:
Bus postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z značilno arhitekturo. Objekte se opremi z oblikovno usklajeno urbano opremo (koši za smeti, klopi, oglasni panoji ...). Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti študijo.
Javne ureditve v naseljih naj bodo v čimvečji meri ozelenjene s tradicionalnim zelenjem in oblikovno poenotene. Javne površine naj bodo praviloma tlakovane z naravnimi materiali (avtohtoni kamen, granitne kocke ali tlakovci), v primeru uporabe asfaltov, pa naj se le-ti kombinirajo s prej navedenimi materiali. Za naselje se uporabi en tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).
Panoji za plakatiranje in izjemoma displayi se dovolijo le v naseljih, na neizpostavljenih mestih – na slepih fasadah objektov ali tam, kjer se pano lahko primerno vključi v ureditev prostora. Postavitev panojev ni dovoljena v odprtem prostoru.
Postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih
Postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih je možna ob predhodni strokovni presoji glede utemeljenosti postavitve na konkretnem zemljišču (pri čemer so bistveni kriteriji ustreznosti prostorske umestitve; načeloma neizpostavljen prostor ali prostor, ki se ga da z ozelenitvijo ali drugimi ureditvami primerno urediti ter posege prikriti, ohranjanje značilnih vedut naselij in prostorskih dominant, upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne dediščine ...) in pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne komunalne opreme (možnost oskrbe z vodo in elektriko). Rastlinjaki so montažni, brez temeljenja pričvrščeni v teren.

Stanovanjski in gospodarski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet in nadstropje ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in podstrešje, kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 38 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljeni so čopi, strešna okna in dvokapne frčade, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Na območjih strnjene pozidave so dovoljene tudi drugačne oblike frčad v skladu z lokalno tipologijo.
– Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji fasade. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.
– Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet, pritličje in nadstropje, klet, pritličje in mansarda, kolenčni zid skrit pod kapjo.
– Streha naj bo simetrično dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter naklonom 40–45 stopinj. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je potrebna širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, tak objekt mora biti še posebej usklajen z 11. in 15. členom. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše. Dovoljene so centralne dvokapne frčade v osi objekta, za osvetljevanje mansarde se uporabljajo strešna okna. Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov se lahko izvede več frčad, pri čemer skupna širina ne sme presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčade je enak osnovnemu naklonu strehe.
– Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
– V naseljih se dovoli največ do 200 m2 velike obrtne objekte. Gradnja večjih obrtnih objektov je možna ob predhodni strokovni presoji glede utemeljenosti umestitve na konkretnem zemljišču (pri čemer so bistveni kriteriji: status naselja v hierarhiji naselij občine; ustreznost prostorske umestitve; ohranjanje značilnih vedut naselja in prostorskih dominant, upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne dediščine ...) in pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne komunalne opremljenosti lokacije.
Zidanice:
– Tlorisna zasnova objektov je največ 7 × 5 m2 z odstopanjem do ±10% oziroma največ 15% v primerih, ko gre za velikost vinograda nad 15 arov, in če je to prostorsko sprejemljivo.
– Etažnost je lahko delno vkopana klet in mansarda s kolenčnim zidom največ 1,40 m.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje). Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora biti temne barve (opečna, betonska, skodle). Za osvetlitev mansarde so dovoljena strešna okna ali izvedba dvokapne frčade v osi objekta, pri čemer pa širina frčade ne sme presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčade mora biti enak osnovnemu naklonu strehe.
– Pri oblikovanju naj se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture.
– Kleti naj bodo praviloma zidane iz kamna ali v betonskem oplesku, fasade naj bodo ometane in beljene v barvnih tonih zemeljskih barv (npr. oker, opečna).
– Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.
Vinotoči in objekti za kmečki turizem:
– Tlorisna in višinska zasnova objektov lahko presega za zidanice predpisane gabarite do +50%, pri čemer morajo biti tlorisni in višinski gabariti prilagojeni terenskim pogojem in izpostavljenosti leg.
– Ostali pogoji so isti kot v drugi, tretji, četrti in peti alineji za zidanice.

Vrtovi, sadovnjaki, brežine:
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način.
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom.
Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Rekreacijske površine:
Ureditve trim stez, tekaških prog in konjeniških poti naj izkoristijo obstoječo mrežo poljskih in gozdnih poti. Oprema naj bo v naravnih materialih.
Travnata ali peščena igrišča brez spremljajočih objektov se lahko uredijo le tam, kjer je možno urediti naravni prostor brez večjih posegov v teren. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to s planskim dokumentom predvidenih površinah.
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti z javne ceste in so utrjeni praviloma s tlakovci ali asfaltom oziroma z drugimi avtohtonimi materiali. Meteorno vodo z dostopnih poti je potrebno speljati v ponikovalnico ali meteorno cestno kanalizacijo, na javno cesto je ni dovoljeno spuščati.
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (tlakovci, naravni kamen, granitne kocke ali asfalt) in zazelenjena, odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob.
Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi terena potrebni podporni zidovi.

Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.

Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Odmiki manj zahtevnega oziroma zahtevnega objekta oziroma stavb od mej sosednjih zemljišč morajo biti praviloma štiri metre, razen za gradbeno inženirske objekte. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.
Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

Merila in pogoji za ohranjanje narave:
– Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) in zavarovana območja se po predpisu o ohranjanju narave aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa predpis o ohranjanju narave.
– Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo.
– Vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste glede na predpis o ohranjanju narave.
– Vsi objekti na območju naravnih vrednot (naravne dediščine), zavarovanih območjih in območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, morajo biti načrtovani v skladu z varstvenimi režimi za posamezne zvrsti naravnih vrednot (naravne dediščine) in usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001) in v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004.
– Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost in naravne vrednote (naravno dediščino), podane v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001) in v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004) je po predpisu o ohranjanju narave potrebno pridobiti pozitivno mnenje in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje ter naravovarstveno soglasje, ki jih izda ministrstvo, pristojno za okolje, Agencija RS za okolje.
– Naravovarstvene smernice se kot priloga k temu odloku hranijo na sedežu Občine Škocjan.
– Za posege na kmetijskih območjih, ki so tudi območja Natura 2000 (Krakovski gozd – Šentjernejsko polje), naj se vzpostavi oziroma ohrani zeleni pas z lokalno značilnimi drevesnimi vrstami na meji med naselji in kmetijsko krajino.
Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine:
– Vse objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina, je potrebno urejati v skladu s Strokovnimi podlagami varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001), ki so priloga k temu odloku, in v fazi priprave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Na objektih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike, oziroma za objekte, ki so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Gradnje in druge ureditve niso dovoljene na pomembnejših območjih kulturne dediščine, območjih kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine, če je predvideni objekt/ureditev v neskladju z režimi varovanja.
– Za posege v registriranem arheološkem najdišču je pred gradnjo potrebno izvesti arheološke raziskave, za katere si mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline pri pristojnem organu.
– Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine, registrirano arheološko najdišče ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je vključena v Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001), je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
– Umestitev objektov v prostor je izjemoma dopustna, če je predvideni objekt/ureditev skladna z razvojnim programom v območju dediščine in skladna z določili varstvenih režimov ter drugih predpisov.
– Za umestitev objektov v prostor na območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnih strokovnih služb in omogočiti njihovim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konzervatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici.

Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.
Kolikor na posameznem območju komunalna infrastruktura še ni zgrajena, lahko investitor v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi komunalno oskrbo tudi na način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
Prometno urejanje:
– Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste.
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
– Pri projektiranju je potrebno upoštevati Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kronovo–Smednik (Uradni list RS, št. 27/01 in spremembe).
– Investitor, ki bo izvajal kakršnekoli posege na območju varovalnega pasu državne ceste, si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja ter dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste.
– Pri projektiranju in postavitvi zasaditvenih površin ob cesti, zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa, kakršnihkoli postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ureditve komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in njenega prečkanja je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.
– Eventuelna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti, ne sme biti v breme upravljalca ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste ne bo zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirani objekt kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.
– DARS d. d. oziroma upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
Vodovod:
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca, drugje se za oskrbo s pitno vodo zgradi higienske kapnice. V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
Kanalizacija:
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno neprepustno, nepretočno greznico na praznjenje ali malo čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi. Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba izvesti neprepustno gnojišče z gnojno jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
Odpadki
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
Elektrika in zveze:
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje morajo biti predvidene in izvedene pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.
– Vse novo ali rekonstruirano elektro in tt omrežje se v območju naselja izgradi kabelsko.
– Za sprejem TV programov preko satelita se zgradi kabelski razdelilni sistem in se ga naveže na skupinsko anteno. Samostojne satelitske antene je dovoljeno locirati zgolj na vizualno neizpostavljene lokacije.
– Posamezno prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar naj velja tudi za omarice na fasadah.
Prenosni plinovod:
– Preko Občine Škocjan poteka plinovod M4, MRP Krško –MRP Novo mesto (premer 400 mm, 50 bar, Občina Škocjan), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d. o. o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
– Preko območja Občine Škocjan je predviden potek trase načrtovanega mednarodnega plinovoda M9 Madžarska–Italija.
– Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati krovni energetski zakon. Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda (2 x 100 m) je treba upoštevati predpis, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar, in sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina.
– Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d. o. o.
– V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.

Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju Občine Škocjan.

Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.
V varovalnih koridorjih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.

Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo, določenih s predpisom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan, in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev.
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem drugih širših interesov.
Investitor, ki predvideva poseg v območju poplavnosti, je dolžan naročiti in financirati izdelavo hidrološko-hidravlične presoje vodnega režima za to območje v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter naročiti in financirati izdelavo določitve razredov ogroženosti na tem območju v skladu s predpisom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti.
Gradnja objektov v območju varstvenih pasov zajetih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo mora biti usklajena z zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas.
Če je predvideni objekt takega značaja, za katerega ni dovoljena gradnja v posameznem varstvenem pasu, taka gradnja ni dovoljena.
Omejena je gradnja na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavno območje, erozijsko območje, plazljivo območje in plazovito območje. Za vsa ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati področne predpise.
Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
Posegi na vodna in priobalna zemljišča, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav na vodnem in priobalnem zemljišču ter projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda z javnih cest morajo biti projektirani in izvedeni v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter druga vprašanja, povezana z vodami, in z njegovimi podzakonskimi akti ter drugimi predpisi, ki urejajo področje voda in njegove zaščite ter varstva okolja. Za take posege je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja od območne Agencije Republike Slovenije za okolje pridobiti projektne pogoje in soglasje.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 1. reda (reka Krka) najmanj 15 m in zunaj območja naselja najmanj 40 m, pri vodotokih 2. reda pa najmanj 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati.
Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s predpisi. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. V primeru izdaje koncesije je potrebno odločbo o izbiri koncesionarja pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave v skladu s področno zakonodajo.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za dovoljenje gradnje preko vodnega in priobalnega zemljišča, če je lastnik zemljišča Republika Slovenija. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, in jo je treba skleniti z Agencijo Republike Slovenije za okolje pred pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni sestavi. V primeru, da je investitor državni upravni organ oziroma služba, predstavlja dokazilo o pravici graditi sklep o prenosu pravice upravljanja. Vloga za pridobitev tega sklepa se vloži na Agencijo Republike Slovenije za okolje pred izdajo vodnega soglasja.
Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice v primerih uporabe vodne infrastrukture za druge namene, kadar se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, skleniti jo je treba pred pridobitvijo vodnega soglasja. Navedene pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v njeni sestavi.

Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami. Pri načrtovanju neposrednih posegov v prostor morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za posamezno vrsto dejavnosti določa predpis o varstvu okolja ter podzakonski akti, ki urejajo področje varstva zraka, tal, voda, hrupa in ravnanja z odpadki.

Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Škocjan znaša 0,175 g.
Pri projektiranju in gradnji je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V primeru obstoječega hidrantnega omrežja se voda za gašenje zagotavlja iz hidrantnega omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; v nasprotnem primeru se voda za gašenje dovaža z gasilnimi vozili.
V 23. členu tega odloka so opredeljeni ukrepi za gradnjo v poplavnem in erozijskem območju.
V poplavnem območju se prepove gradnja kleti oziroma je gradnja kleti dovoljena, če se s tehničnim načinom gradnje zagotovi varnost pred poplavitvijo kleti in objekta.

Na stavbnih zemljiščih v naseljih in na stavbnih zemljiščih izven naselij je dovoljena obnova opuščenih stanovanjskih in kmetijskih objektov ter zidanic ali njihova preureditev v objekte za rekreacijo in počitek ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območja, kjer se objekti nahajajo.
Na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) je v gospodarskih objektih in zidanicah poleg površin za kmetijsko rabo dovoljeno del površin nameniti tudi za občasno bivanje v smislu turistične ponudbe kot dopolnilne dejavnosti, združljive s osnovno kmetijsko dejavnostjo.
Za gradnjo, obnovo in nadomestno gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) veljajo ista določila, kot veljajo za gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij brez pogojev glede površine vinograda oziroma sadovnjaka.

Legalizacija zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja na vinogradniških območjih (območja za vinogradništvo in sadjarstvo), ki so bili zgrajeni pred 30. 12. 2004, oziroma legalizacija posameznih del na objektu, ki so bila izvedena pred 30. 12. 2004, je možna ob upoštevanju meril in pogojev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, pri čemer so dovoljena tudi večja odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, določenih v 16. členu sprejetega odloka, če se ob izdelavi projektne dokumentacije s prostorsko preverbo dokaže, da objekt ne izstopa iz konteksta prostora oziroma da je z ustreznimi sanacijskimi ukrepi možno ohraniti objekt v zgrajenih gabaritih. Investitor mora v primeru take legalizacije v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazati, kdaj je bil objekt zgrajen oziroma kdaj so bila izvedena dela, katera hoče legalizirati.
Na stavbnih zemljiščih v naseljih ali izven naselij je dovoljena legalizacija stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev za posamezno naselje ter sanacijskih pogojev, ki se jih določi v projektni dokumentaciji.
Prostorska preverba, ustrezni sanacijski ukrepi in sanacijski pogoji iz tega člena morajo biti v obliki strokovnega elaborata priloženi projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja kot njegov sestavni del ter podpisan in ožigosan s strani posameznika, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Bučka
Za naselje Bučka je predvidena izdelava ureditvenega načrta. Do sprejetja ureditvenega načrta se za gradnjo objektov in druge ureditve uporabljajo določila tega odloka, pri tem pa je potrebno:
– obravnavati celotno naselje kot vplivno območje enot kulturne dediščine znotraj naselja,
– ohranjati evidentirane enote kulturne dediščine v naselju in strukturna razmerja znotraj naselja,
– oblikovati severni in južni rob naselja,
– oblikovati središče naselja ob gasilskem domu, kulturnem domu in cerkvi sv. Martina,
– revitalizirati osrednje vaško jedro,
– varovati nepozidano območje ob cerkvi sv. Martina z vedutnimi pogledi,
– varovati nepozidane robove hriba,
– širitve so možne severno in južno od strnjenega dela naselja, znotraj naselja pa dopolnitve.
Dobrava
Naselje Dobrava je lokalni oskrbni center južnega dela občine. Dovoljene so zapolnitve znotraj naselja. Center naselja naj se oblikuje ob gasilskem domu in ob križišču regionalne ter lokalne ceste. Varujejo naj se obrečni prostori ob Krki in Radulji.
Dobruška vas
Jedro naselja naj se oblikuje ob stičišču regionalne in lokalne ceste v južnem delu naselja. Zgostitve so možne med cestama. Med vzhodnim robom naselja in potokom Radulja naj se varuje odprti zeleni prostor. Vizualna izpostavljenost proizvodnega kompleksa »Praznik« ob regionalni cesti severno od jedra naselja naj se sanira z zasaditvijo dreves in objekti manjšega merila.
Poslovno-proizvodno območje jugovzhodno od AC in severovzhodno od regionalne ceste se bo urejalo z zazidalnim oziroma lokacijskim načrtom. Do sprejetja izvedbenega prostorskega akta so na območju dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave objektov na obstoječih gradbenih parcelah za potrebe opravljanja le obstoječih dejavnosti.
Dolenje Radulje
Dovoljeno je zgoščevanje znotraj naselja in dopolnitve v gručah za potrebe kmetij. Med območjem gradu Radelštajn in naseljem naj se varuje zeleni – nepozidan prostor. Varuje naj se obvodni prostor in oblikuje središče naselja ob križišču komunikacij.
Dolenja Stara vas
Stanovanjska pozidava naj se izvaja znotraj naselja, nove gospodarske objekte za potrebe kmetij pa locira na rob naselja. Oblikuje naj se vstop v naselje in center naselja ob kapelici v križišču komunikacij. Varuje naj se obcestna zasnova v najstarejšem delu naselja, odprti prostor ob cerkvi na zahodnem robu naselja in kmetijske površine zahodno od naselja.
Naselje je evidentirano kot naselbinska dediščina, za katero velja naslednji splošni režim, ki prepoveduje:
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike strešin, kritina);
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).
Grmovlje
Dovoljene so dopolnitve v naselju in funkcionalne zaokrožitve v zaselkih za potrebe kmetij. Oblikuje naj se javni prostor ob cerkvi in v križišču komunikacij. Vzhodno od zaselka Gmajna so predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov, kot so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme in občasno ponudbo pijač.
Varuje naj se vmesni prazen prostor med naseljem in zaselki ter zelene obvodne površine.
Pojavnost naselja v prostoru zaznamuje skupina kozolcev severno od vasi, ki so evidentirani kot kulturna dediščina (EŠD 14252).
Hudenje
Naselje je sestavljeno iz več enot, znotraj katerih so možne dopolnitve in zaokrožitve. Oblikuje naj se odprti središčni javni prostor ob stičišču komunikacij. Velikost novih objektov naj se prilagaja obstoječim objektom. Med posameznimi enotami naj se varuje odprti prostor.
Na osameli kmetiji vzhodno od naselja je dovoljeno opravljati dejavnost avtoodpada le na območju stavbnega zemljišča, ostali degradiran prostor pa je potrebno sanirati z vzpostavitvijo v prvotno stanje in zasaditvijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami ter drugimi sanacijskimi ukrepi.
Jerman vrh
Naselje ima obcestno zasnovo po slemenu. Dovoljene so zgostitve znotraj naselja ob komunikaciji, da se ohrani struktura in silhueta naselja po slemenu. V zaledju naj se obnovijo travniški sadovnjaki s starimi avtohtonimi sortami sadnega drevja.
Štrit
Dopolnitve so možne znotraj naselja in kot zaokrožitve v posameznih zaselkih, pri čemer pa ne sme priti do združevanja zaselkov. Varujejo naj se posamezni sklopi domačij s kvalitetno arhitekturo in Štritovsko jezero kot hidrološka naravna vrednota. Zahodno od naselja so predvidene površine za šport in rekreacijo, kjer je dovoljena ureditev športnih igrišč, prireditvenega prostora in spremljajočih objektov, kot so sanitarije, garderobe, gospodarski objekt za spravilo športne opreme in občasno ponudbo pijač.
Zagrad
Je lokalni oskrbni center severozahodnega dela občine. Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se vstop v naselje.
Severno od naselja ob Goriškem potoku so površine namenjene ohranjanju narave, rekreaciji na prostem in turistični prezentaciji kulturne dediščine v sklopu območja »Zagraški log«, za katerega skrbi Turistično društvo Zagrad. To območje samo po sebi ni enota kulturne dediščine, vendar pa je bila vanj v letu 2003 prestavljena lesena hiša iz Stranja, št. 4, ki ima status kulturnega spomenika (EŠD 7718) in ki je na izvorni lokaciji ni bilo mogoče ohraniti. Hiša stoji na parc. št. 2294/1, k.o. Zagrad, kjer je dovoljeno oblikovati celotno domačijo kot manjši muzej na prostem.
Zloganje
Dopolnitve so možne znotraj naselja. Oblikuje naj se osrednji javni prostor v križišču komunikacij in okoli cerkve. Varuje naj se ulična fasada strnjene pozidave v osrednjem delu naselja in odprti nepozidan prostor med naseljem in zaselkom Brinjevec.
Škocjan s Hrastuljami
Koncept:
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v centru naselja. Terciarne dejavnosti naj se razvijajo tudi ob vpadnicah v naselje. V naselje naj se ne umešča novih proizvodnih dejavnosti, prednostno se naj uporabi obstoječe nepozidane površine ter revitalizira obstoječe objekte. Novo stanovanjsko gradnjo naj se usmerja na območje Hrastulj.
Širitve:
Zgošča in prenavlja naj se obstoječa grajena struktura.
Nove širitve naselja s kompleksnejšo pozidavo so predvidene za ureditev športno-rekreacijske cone v Lokavah, za ureditve obrtno-servisne cone Logiče (preselitev dejavnosti iz jedra naselja), za novo stanovanjsko gradnjo Hrastulje II in ureditev novega pokopališča južno od naselja.
Širitve so predvidene tudi za potrebe osnovne šole in za posamezne stanovanjske objekte znotraj grajene strukture.
Oblikovanje:
Uredi naj se odprti javni prostor – trg med cerkvijo in stavbo javne uprave (občina, upravna enota, zdravstvena postaja). Jedro naselja je potrebno prometno razbremeniti. Oblikuje naj se prepoznavni SV rob naselja. Nova stanovanjska gradnja naj se načrtuje v obliki avtohtonih strukturnih vzorcev, prilagojenih značilnostim terena in položaju območja v naselju. Na zalednih zelenih površinah naj se uredi sprehajalne poti, učne poti ali trim stezo.
Varovanje:
Osrednji del naselja je evidentiran kot naselbinska dediščina, za katero velja splošni režim, ki prepoveduje:
– spreminjati zgodovinski značaj naselja;
– bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, oblike strešin, kritina);
– spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);
– spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
– podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke in ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;
– spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute).
Varovati je potrebno značilno silhueto, tloris in strukturo naselja. Ohranja naj se struktura malih prodajnih površin v jedru naselja in ob avtobusni postaji. Varuje naj se objekte kulturne in naravne vrednote ter se jih vključuje v urbano tkivo naselja.Varuje naj se zaledne zelene površine v ureditvenem območju naselja, katerih izraba je podrejena rekreacijski rabi.
Drugi pogoji:
Za območja kompleksnejše pozidave je predvideno urejanje z zazidalnimi načrti. Do sprejetja zazidalnih načrtov so na obravnavanih območjih dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in dozidave objektov na obstoječih gradbenih parcelah ter opravljanje le obstoječih poslovnih dejavnosti.
Staro jedro naselja Škocjan se bo urejalo z ureditvenim načrtom. Do sprejetja ureditvenega načrta za gradnje in druge ureditve veljajo določila tega odloka.
Z ureditvenim načrtom se bo urejala tudi nova lokacija pokopališča južno od jedra naselja, kjer do sprejetja ureditvenega načrta ni dovoljena gradnja in druge ureditve, ki bi pomenile povečanje stroškov izvajanja ureditvenega načrta.

Za vse novogradnje na arheoloških območjih so potrebne predhodne arheološke raziskave.
Za vse novogradnje na gozdnih zemljiščih je potrebno pridobiti predhodne pogoje za ureditev od pristojnega Zavoda za gozdove.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha na prostoru Občine Škocjan veljati Odlok o urbanističnem redu Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73) in Odlok o urbanističnem redu Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 12/85).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled v prostorih Občine Škocjan.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Končne in druge določbe, ki se nanašajo na:

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu RS.

Prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan (sprejeti z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99 in 34/00 – v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok) se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01 in 119/02), spremenijo ter dopolnijo tako, da se:
I. v kartografskem delu, izdelanem na preglednih katastrskih načrtih v M 1:5000, vriše s planskimi akti opredeljeno drugo ureditveno območje (območje stavbnega zemljišča) za proizvodnjo živil živalskega izvora – klavnico pri Škocjanu (s krajevnim imenom Podvrh) ter doda oznako: – P O

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan (sprejeti z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99, 34/00 in 119/02) se, ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01 in 119/02), spremenijo ter dopolnijo tako, da se v kartografskem delu, izdelanem na preglednih katastrskih načrtih v M 1:5.000/na listu Kostanjevica 1/, poveča ureditveno območje naselja Dol. Stara vas za s planskimi akti opredeljeno stavbno zemljišče za potrebe širitve kmetije v Dol. Stari vasi, tj. na dele parc. št. 1218 del, 1217/1 del, 1219 del, 1216 del, 1215 del in 1210 del, vse v k.o. Stara vas.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 15/98, spremembe in dopolnitve odloka pa v Uradnem listu RS, št. 13/99, 34/00, 119/02 in 10/03 – v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok), ki se nanašajo na:
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 75/04),
– uskladitev z novimi strokovnimi podlagami s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04).

Priloga k temu odloku so naslednje strokovne podlage:
– za področje poselitve; Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škocjan ter prostorski ureditveni pogoji Občine Škocjan, Strokovne podlage – poselitev (I. del – občina, II. del – naselja), Topos d.o.o. Dol. Toplice, september 2001,
– za področje naravnih vrednot; Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001,
– Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, avgust 2004,
– za področje kulturne dediščine; Strokovne podlage varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, julij 2001.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan je stalno na vpogled na sedežu Občine Škocjan.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 13/99, 34/00, 119/02, 10/03, 142/04 – v nadaljnjem besedilu: PUP), ki se nanašajo na:
– določitev meril in pogojev za gradnjo objektov na novih stavbnih zemljiščih, ki so bila določena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 120/08),
– uskladitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 94/01, 119/02, 75/04, 120/08, 16/09, 49/10) s sedaj veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo,
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku, s predpisom o graditvi objektov.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.