Ob-4499/10
, Stran 1774
Javni razpis je namenjen lokalnim skupnostim.
1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega telesa, ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev in je hkrati tudi naročnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo).
2. Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa: javni razpis se izvede na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – UPB1, 102/07 – ZDRad in 110/09; v nadaljevanju: ZEKom), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02 – ZDT-B 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09), Proračuna Republike Slovenije za leto 2010 (Uradni list RS, št. 99/09 – DP2010), Proračuna Republike Slovenije za leto 2011 (Uradni list RS, št. 99/09 – DP2011), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (Uradni list RS, št. 99/09 in 29/10 – ZIPRS1011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 99/09), Odločbe Evropske Komisije Državna pomoč N 172/2009 – Slovenija (Splošna shema »Razvoj širokopasovnega omrežja v Sloveniji), št. C(2009)8127 z dne 19. 10. 2009, Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (Uradni list Evropske unije L 210/25 z dne 31. 7. 2006, L 239/248 z dne 1. 9. 2006, L 145/38 z dne 7. 6. 2007 in L 348/19 z dne 14. 12. 2008; v nadaljevanju: Uredba (ES) št. 1083/2006), Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 7. 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (Uradni list Evropske unije L 210/1 z dne 31. 7. 2006, v nadaljevanju: Uredba (ES) št. 1080/2006), Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. 12. 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (Uradni list Evropske unije L 371/1 z dne 27. 12. 2006, L 45/3 z dne 15. 2. 2007 in L 250/1 z dne 23. 9. 2009; v nadaljevanju: Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006), Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 41/07, 17/09, 40/09, 3/10 in 31/10), Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (verzija 1.00/december 2009, v nadaljevanju: Navodila), Sklepa Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v vlogi organa upravljanja, št. 4300-170/2010-7, o potrditvi instrumenta, z dne 9. 7. 2010 in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (potrjen na seji Vlade Republike Slovenije, dne 26. 4. 2007).
3. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na javni razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki in kot območja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa.
Neobstoj komercialnega interesa je izkazan na območjih, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka in kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 2 Mb/s na končnega uporabnika in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja. Območja belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja, objavi ministrstvo na svoji spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/elektronske_komunikacije_in_posta/gradnja_odprtih_sirokopasovnih_omrezij/2_javni_razpis_za_pridobitev_sredstev/
Veljaven je zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi na svoji zgoraj navedeni spletni strani do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje.
Kadar je na delu naselja iz seznama belih lis širokopasovno omrežje omogočeno, se za belo liso šteje le tisti del naselja, kjer širokopasovno omrežje še ni omogočeno. Le tisti del naselja je lahko predmet gradnje širokopasovnega omrežja po tem javnem razpisu in le tisti del naselja se lahko upošteva v merilih tega javnega razpisa. Lokalna skupnost je dolžna v vsakem naselju sama ugotoviti dejansko stanje.
Omrežje mora biti zgrajeno po projektu in s soinvestitorjem, ki ga je izbrala lokalna skupnost na transparenten način na podlagi postopkov in v skladu z veljavno zakonodajo s področja javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja.
Namen javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis.
Na podlagi petega odstavka 7. člena ZEKom in v povezavi z 10. in 21.a točko 3. člena ZEKom-a je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja v javno korist kot gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture.
Na podlagi tega javnega razpisa se potrjen projekt oziroma projekt, za sofinanciranje katerega se odobrijo sredstva državnega proračuna za kohezijsko politiko, imenuje operacija.
Cilj tega javnega razpisa je skladen s cilji prednostne usmeritve Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti, ki je zagotovitev dostopa do širokopasovnih povezav uporabnikom na celotnem ozemlju Slovenije z najprej funkcionalno zadovoljivo hitrostjo nato pa tudi dostop do večjih hitrosti s končnim dolgoročnim ciljem povezave večine prebivalcev v visoko zmogljivem omrežju. Cilj prednostne usmeritve po zaključku programskega obdobja 2007–2013 je povečanje pokritosti prebivalstva z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje s sedanje ocene 92 odstotkov na 100 odstotkov.
Na podlagi tega javnega razpisa je operacija gradnje sofinancirana s strani evropskih strukturnih skladov kot dovoljena državna pomoč v skladu z Odločbo Evropske Komisije Državna pomoč N 172/2009 – Slovenija (Splošna shema »Razvoj širokopasovnega omrežja v Sloveniji), št. C(2009)8127 z dne 19. 10. 2009.
4. Odprta širokopasovna omrežja oziroma njihove sestavne dele je glede na različne načine sofinanciranja možno zgraditi na naslednje načine:
Tip omrežja A – Del omrežja je v celoti zgrajen z zasebnimi sredstvi – komercialni del omrežja.
Tako zgrajen del omrežja ni predmet sofinanciranja tega javnega razpisa, njegovi učinki na območju belih lis pa se upoštevajo pri merilih tega javnega razpisa. Tako zgrajeno omrežje se upravlja povsem tržno. Lastnik omrežja je zasebnik, ki s tem omrežjem tudi upravlja in ga vzdržuje. Zasebna sredstva investirana v tako zgrajeno omrežje se upoštevajo pri merilih tega javnega razpisa pod pogojem, da je tako zgrajeno omrežje odprto in se zgradi v kombinaciji s tipom omrežja B in v deležu, s katerim se dosega učinke na območju belih lis.
Tip omrežja B – Del omrežja je zgrajen v celoti s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko.
Ta del omrežja je v celoti zgrajen s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko in ustvarja prihodke, ki bistveno ne presegajo tekočih stroškov tega omrežja. Med tekoče stroške sodijo stroški vzdrževanja, upravljanja, financiranja in amortizacije omrežja. V idealnem primeru mora sistem zaračunavanja temeljiti na dejanski porabi sredstev, tarife pa morajo kriti vsaj operativne stroške in stroške vzdrževanja ter pomemben del amortizacije naložbe. Predvideti je treba ustrezno tarifno strukturo, ki pa praviloma ne sme bistveno odstopati od tarifnih struktur za primerljiva omrežja zgrajena pod tržnimi pogoji. Tako zgrajeno omrežje preide takoj, ko je zgrajeno, v celoti v last lokalne skupnosti. Prenos lastništva se lahko izvede že med gradnjo samo za posamezne dele omrežja. Prenos lastništva omrežja se zagotovi s pogodbo o prenosu lastništva med lokalno skupnostjo in izbranim soinvestitorjem. Izbrani soinvestitor vsaj 20 let (vendar največ 30 let) upravlja in vzdržuje tako zgrajen del omrežja. Upravljavec ne sme biti sočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju oziroma mora ponujanje storitev končnim uporabnikom zagotoviti v ločenem podjetju. Pri tem tipu omrežja je nujen obstoj vložka lokalne skupnosti kot na primer v obliki služnosti, v obliki obstoječe infrastrukture ali v obliki skupne gradnje z drugo javno infrastrukturo. Vse vložke lokalne skupnosti je potrebno ovrednotiti.
Tip omrežja C – Del omrežja je zgrajen s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko in z zasebnimi sredstvi.
Ta del omrežja je zgrajen z mešanim vložkom zasebnega partnerja (soinvestitorja), vložka lokalne skupnosti in sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko. Gradi se po principu javno-zasebnega partnerstva. Tako zgrajen del omrežja ustvarja prihodke pod tržnimi pogoji in ustvarja dobiček. Neto sedanja vrednost razlike med ocenjenimi prihodki in tekočimi stroški (upravljanje, vzdrževanje, stroški financiranja in stroški amortizacije omrežja) določi minimalno višino zasebne investicije. V idealnem primeru mora sistem zaračunavanja temeljiti na dejanski porabi sredstev, tarife pa morajo kriti vsaj operativne stroške in stroške vzdrževanja ter pomemben del amortizacije naložbe. Predvideti je treba ustrezno tarifno strukturo, s katero se bodo v največji meri skušali povečati prihodki projekta pred prejemom javnih subvencij, pri čemer se bo upoštevala cenovno dostopnost. Praviloma tarifna struktura ne sme bistveno odstopati od tarifnih struktur za primerljiva omrežja zgrajena pod tržnimi pogoji. Tako zgrajen del omrežja se takoj po zaključku gradnje prenese v last lokalne skupnosti oziroma soinvestitorja v razmerju vloženih sredstev. Pri tem se v last lokalne skupnosti prenese del omrežja v višini deleža investicije lokalne skupnosti in sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko. Izbrani soinvestitor vsaj 20 let (vendar največ 30 let) z omrežjem upravlja in vzdržuje tako zgrajen del omrežja. Gre za t.i. BOT model (build-operate-transfer), ki ga Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) predvideva v prvem odstavku 80. člena. Prvih 20 let po zaključku gradnje odprtega širokopasovnega omrežja je lastništvo za del omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi, zasebno, za del omrežja, zgrajenega s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, javno, po preteku vsaj 20 let (vendar največ 30 let) pa izbrani soinvestitor prenese svojo lastninsko pravico na lokalno skupnost. Strošek amortizacije omrežja se mora prikazati v celoti in posebej za del omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi soinvestitorja. Upravljavec ne sme biti sočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju oziroma mora ponujanje storitev končnim uporabnikom zagotoviti v ločenem podjetju. Pri tem tipu omrežja je nujen obstoj vložka lokalne skupnosti kot na primer v obliki služnosti, v obliki obstoječe infrastrukture ali v obliki skupne gradnje z drugo javno infrastrukturo. Vse vložke lokalne skupnosti je potrebno ovrednotiti.
Odprto širokopasovno omrežje je za potrebe tega javnega razpisa lahko zgrajeno ali kot kombinacija tipa omrežja A in B, ali v celoti zgrajeno omrežje kot tip omrežja B, ali v celoti zgrajeno omrežje kot tip omrežja C. Ocenjeni prihodki naj bodo izračunani ob predpostavki vsaj 20 priključkov na 100 prebivalcev. Cene, ki se zaračunavajo ponudnikom storitev, in stroški upravljanja in vzdrževanja se letno lahko povečujejo največ do ravni rasti cen na drobno v preteklem letu ob upoštevanju 7% diskontne stopnje, v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06). Pri tem cene praviloma ne smejo bistveno odstopati od cen za primerljiva omrežja zgrajena pod tržnimi pogoji.
Pri tipih omrežij B in C mora obstajati vložek lokalne skupnosti kot na primer v obliki služnosti, v obliki obstoječe infrastrukture ali v obliki skupne gradnje z drugo javno infrastrukturo. Vse vložke lokalne skupnosti je potrebno posebej ovrednotiti in upoštevati pri razdelitvi deležev vlaganj.
Gradnja dela omrežja znotraj belih lis, ki ga soinvestitor zgradi deloma z zasebnimi sredstvi, deloma pa s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, je predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, prijavitelj pa bo imel večjo možnost pridobiti sredstva po tem javnem razpisu, kadar bo delež zasebnih sredstev večji.
Gradnja dela omrežja znotraj belih lis, ki ga soinvestitor zgradi povsem z zasebnimi sredstvi, ni predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, vendar vpliva na merila v tem javnem razpisu. Prijavitelj, kjer bo soinvestitor večji del omrežja na belih lisah zgradil z zasebnimi sredstvi, bo imel večje možnosti pridobiti sredstva po tem javnem razpisu.
V regijah, kjer so upravičeni do sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij na podlagi drugih razpisov v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 in za katere je predvideno izključno javno financiranje, se na ta javni razpis lahko prijavijo prijavitelji s projekti, ki predvidevajo samo gradnjo tipa omrežij C.
5. Potencialni upravičenci:
Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti je potencialni upravičenec v skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07, 17/09, 40/09, 3/10 in 31/10; v nadaljevanju: Uredba).
Na javni razpis ministrstva se lahko prijavi vsaka lokalna skupnost. Lokalna skupnost (javni partner) je soinvestitorja (zasebnega partnerja) izbrala po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10), s katerim je sklenila pogodbo o soinvestitorstvu v gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.
Elementi javno-zasebnega partnerstva so naslednji: na lokalno skupnost oziroma soinvestitorja bo po opravljenem tehničnem prevzemu prenesena lastninska pravica nad omrežjem in pripadajočo infrastrukturo v razmerju vloženih sredstev. Po preteku vsaj 20 let (vendar največ 30 let) izbrani soinvestitor prenese svojo lastninsko pravico na lokalno skupnost. Lokalna skupnost in soinvestitor nosita poslovno tveganje sorazmerno deležu vloženih sredstev. Pri deležu vloženih sredstev lokalne skupnosti se upoštevajo vsi javni viri. Potrebno je ovrednotiti tudi služnost na zemljiščih, ki jih prispeva lokalna skupnost ter druga vlaganja lokalne skupnosti.
Služnost mora biti neposredno povezana s sofinanciranim delom omrežja. Njena vrednost pa mora biti opredeljena s strani neodvisnega usposobljenega cenilca ali državnega organa s pridobljenim potrdilom oziroma poročilom.
Financiranje je javno in zasebno, lastništvo je javno oziroma javno in zasebno, upravljanje je zasebno.
Soinvestitor je zasebni partner, ki ga je lokalna skupnost izbrala na podlagi javnega razpisa lokalne skupnosti po principu javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja. Soinvestitor bo omrežje zgradil in bo celotno omrežje vsaj 20 let upravljal in vzdrževal.
Vse medsebojne obveznosti in način plačevanja morata lokalna skupnost in zasebni soinvestitor urediti z medsebojno pogodbo, ki je sestavni del vloge prijavitelja.
Operacija izbranega upravičenca predstavlja državno pomoč v skladu s shemo »Razvoj širokopasovnega omrežja v Sloveniji«, št. C(2009)8127 z dne 19. 10. 2009 in je združljiva s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Izbrani upravičenec mora dosledno spoštovati veljavno zakonodajo, ki ureja državne pomoči in navodila ministrstva ter organa upravljanja.
6. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu:
Vloga mora biti izdelana v slovenskem jeziku.
Posamezna vloga mora biti izdelana na predpisanih obrazcih in prilogah, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji.
Vloga je formalno popolna, če prijavitelj do predpisanega roka za oddajo vloge poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predloži obrazce in priloge po spodaj navedenem vrstnem redu:
1. Prijavni obrazec (obrazec št. 1)
2. Podatki o lokalni skupnosti (obrazec št. 2)
3. Podatki o soinvestitorju in podizvajalcih oziroma izvajalcih v skupnem nastopu (obrazec št. 3)
4. Izjava (obrazec št. 4)
5. Ponudba (obrazec št. 5)
6. Pričakovani rezultati – indikatorji (obrazec št. 6)
7. Načrt izvajanja operacije (obrazec št. 7)
8. Načrt izvajanja operacije po letih (LOČENO) (obrazec št. 8)
9. Terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9)
10. Stroški operacije (obrazec št. 10)
11. Terminski načrt sofinanciranja operacije (obrazec št. 11)
12. Izračun razlike neto sedanje vrednosti stroškov gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja z neto sedanjo vrednostjo vseh prihodkov omrežja. (obrazec št. 12)
13. Projekt (obrazec št. 13)
14. Na vsaki strani pogodbe parafiran vzorec pogodbe skupaj s prilogami (obrazec št. 14)
15. Vpliv na horizontalne ukrepe (obrazec št. 15)
16. Pričakovani rezultati operacije (priloga 1)
17. Zahtevek za sofinanciranje (vzorec) in Navodilo za pripravo zahtevka za sofinanciranje (priloga 2)
18. Priloga 1 zahtevka za sofinanciranje
19. Priloga 2 zahtevka za sofinanciranje
20. Priloga 3 zahtevka za sofinanciranje
21. Izjava o uskladitvi načrta razvojnih programov (obrazec št. 16)
22. Priložena mora biti tudi elektronska kopija vseh zgoraj zahtevanih obrazcev in njihovih prilog na enem od elektronskih medijev (npr. CD ali DVD). V primeru razlik med tiskano in elektronsko verzijo obrazcev in njihovih prilog, se šteje, da je pravilna tiskana verzija obrazcev.
Vsi obrazci iz razpisne dokumentacije morajo biti podpisani, na vsaki strani parafirani ter žigosani s strani odgovorne osebe lokalne skupnosti.
Na javni razpis se lahko prijavi vsaka lokalna skupnost, lahko pa se prijavi tudi več lokalnih skupnosti skupaj. V primeru, da se na javni razpis prijavi več lokalnih skupnosti skupaj, le-te določijo nosilno lokalno skupnost, ki bo prevzela vlogo koordinatorja in nastopala v imenu povezanih lokalnih skupnosti v razmerju do ministrstva. Lahko se prijavi tudi več geografsko ločenih lokalnih skupnosti skupaj v primeru, ko imajo izbranega istega soinvestitorja. Izraz »lokalna skupnost«, ki ga uporabljamo v nadaljevanju tega javnega razpisa, velja tako za primer, ko je lokalna skupnost ena lokalna skupnost, kot tudi v primeru, ko se na javni razpis prijavi več lokalnih skupnosti skupaj.
Soinvestitor je vsaka pravna ali fizična oseba in ga lokalna skupnost izbere predhodno v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) ne glede na vrsto postopka. Soinvestitor je pripravil projekt v skladu z zahtevami javnega razpisa lokalne skupnosti, na podlagi katerega bo omrežje zgrajeno. Izbrani soinvestitor se mora registrirati, skladno s 5. členom ZEKom pri agenciji. Soinvestitor ne sme biti sočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju oziroma mora ponujanje storitev končnim uporabnikom zagotoviti v ločenem podjetju.
Prijavitelji morajo upoštevati naslednje pogoje:
– Prijavitelj mora predložiti projekt, na podlagi katerega bo gradil odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij;
– Prijavitelj mora posredovati podatke o lokalni skupnosti in soinvestitorju ter o načinu njegovega izbora. Lokalna skupnost soinvestitorja izbere v predhodnem postopku, kjer upošteva predvsem ekonomičnost gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja. Predhodni postopek mora biti izveden po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10);
– Prijavitelj mora predložiti Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v lokalni skupnosti ali drug primerljiv strateški dokument lokalne skupnosti s področja elektronskih komunikacij, iz katerega so vidne zahteve za projekt ter razvojni cilji lokalne skupnosti, povezani s tem projektom; (razvojni cilji lokalne skupnosti, povezani s projektom morajo biti v skladu z Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013);
– Iz dokumentacije prijavitelja morajo biti jasno razvidna naselja s seznama belih lis v lokalni skupnosti, ter območja belih lis znotraj teh naselij, kjer bodo na novo omogočeni širokopasovni priključki;
– Prijavitelj mora upoštevati seznam območij belih lis, ki ga objavi ministrstvo na svoji spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/elektronske_komunikacije_in_posta/gradnja_odprtih_sirokopasovnih_omrezij/2_javni_razpis_za_pridobitev_sredstev/.
Veljaven je zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje.
– Iz dokumentacije morajo biti razvidni podatki o številu gospodinjstev na območju belih lis, za celo lokalno skupnost, ter za vsak del omrežja posebej. Za naselje, ki je uvrščeno na seznam belih lis, se za število gospodinjstev upoštevajo le tista gospodinjstva, ki v naselju dejansko nimajo možnosti dostopa do širokopasovnih priključkov in ne vsa gospodinjstva v tem naselju;
– Kolikor iz druge dokumentacije prijavitelja to ni v celoti razvidno, je potrebno v prijavi na ta javni razpis posebej pisno obrazložiti, kakšni so razlogi za bele lise, kjer ni komercialnega interesa v lokalni skupnosti, predvsem pa ali gre za redko poseljeno območje ali za območje z zahtevno topografijo kot npr. hribovitost, gozdnatost;
– Prijavitelj mora predložiti kopijo sklepa o izbiri soinvestitorja ter kopijo sklenjenih pogodb z izbranim soinvestitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalni skupnosti. V primeru, da sklep o izbiri še ni pravnomočen ter ti pogodbi nista sklenjeni do datuma odpiranja vlog, ima prijavitelj možnost kopijo pogodb dostaviti ministrstvu naknadno, na podlagi poziva strokovne komisije za dopolnitev vlog, v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 99/09);
– V primeru skupne prijave več lokalnih skupnosti mora nosilna lokalna skupnost v prijavi predložiti s strani vseh udeleženih lokalnih skupnosti podpisano pogodbo, v kateri so določena vsa njihova medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. V njej mora biti določeno lastništvo vseh delov odprtega širokopasovnega omrežja, vodenje, način in nadzor gradnje le tega, njegovo upravljanje in vzdrževanje ter finančni tokovi tako v času gradnje kot tudi v času upravljanja ter vzdrževanja.
– Prijavitelj mora zagotoviti ustrezen strokoven nadzor nad gradnjo, kar mora biti razvidno iz posredovane dokumentacije;
– Soinvestitor lahko v projektu predvidi opremo WiMAX ali drugo brezžično tehnologijo tudi v primeru, če še ne razpolaga z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc. To omrežje bo soinvestitor pričel graditi, ko bo, v skladu z določbami ZEKom pridobil odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc s strani agencije oziroma sklenil dogovor z enim od obstoječih imetnikov teh odločb;
– Ministrstvo bo sofinanciralo največ do 3.000,00 EUR za vsako gospodinjstvo na območju belih lis lokalne skupnosti. Projekti, ki bodo zahtevali več kot 3.000,00 EUR sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko za posamezno gospodinjstvo na belih lisah v lokalni skupnosti, bodo s sklepom zavrnjeni;
– Soinvestitor mora predložiti oceno števila potencialnih priključkov. Za potencialni priključek se šteje vsako posamezno gospodinjstvo na območjih belih lis, ki mu s tem omrežjem omogočamo povezavo v širokopasovno omrežje. Šteje se, da je gospodinjstvu omogočeno povezovanje v širokopasovno omrežje, kadar je gospodinjstvo v dometu brezžičnega omrežja ali v neposredni bližini omrežja. Za neposredno bližino se šteje razdalja do 200 m do kabelske kanalizacije ali do priključne točke, če na tej razdalji ni ovir, ki bi preprečile povezovanje gospodinjstva z omrežjem;
– Iz predložene dokumentacije mora biti razviden tudi morebiten projekt gradnje omrežja tipa A, če ga želi prijavitelj uveljaviti pri merilih tega javnega razpisa;
– Iz projekta mora biti razvidno povezovanje v tranzitno omrežje;
– Iz predložene dokumentacije morajo biti razvidni predvideni stroški upravljanja, stroški vzdrževanja, stroški financiranja, stroški amortizacije ter morebitni drugi stroški. Stroški amortizacije se morajo prikazovati v celoti in posebej za del omrežja, sofinanciran z javnimi sredstvi in del omrežja, financiran z zasebnimi sredstvi. Strošek obnove aktivne opreme in vse druge opreme z amortizacijsko dobo, ki je krajša od 5 let, mora biti financirana iz zasebnih sredstev; oziroma iz najemnine ali koncesijske dajatve, kadar je ta oprema v lasti lokalne skupnosti;
– Skladnost projekta s predmetom in namenom javnega razpisa in skladnost vloge z razpisno dokumentacijo;
– Vrsta tehnologije, ki jo je izbrani investitor predvidel v projektu za omrežje oziroma del omrežja, ne sme biti predpisana vnaprej, mora pa ustrezati zahtevam lokalne skupnosti;
– V predloženem projektu je treba upoštevati tehnološka priporočila ministrstva za pomoč pri načrtovanju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij s pomočjo sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko, ki so objavljena na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/elektronske_komunikacije_in_posta/gradnja_odprtih_sirokopasovnih_omrezij/2_javni_razpis_za_pridobitev_sredstev/ ter poročilo Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani z naslovom Modeli in tehnologije razvoja širokopasovnih in mobilnih komunikacij na ruralnih območjih Slovenije, ki je objavljeno na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_2008-09-30_BB_LTFE_modeli_mob_rural_V2-0212.pdf;
– Predloženi projekt mora upoštevati omejitev stroškov gradbenih del, ki za omrežje, ki je predmet tega javnega razpisa, ne sme presegati 35% vseh upravičenih stroškov le tega.;
– V skladu z Navodili, ki so objavljena na spletni strani: http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007–2013/, mora predložiti naslednja dokazila v zvezi z odkupom prostorov:
– cenitveno poročilo uradno priznanega cenilca z ustrezno licenco oziroma ocenjevalca nepremičnin;
– kopija overjene kupoprodajne pogodbe v obliki notarskega zapisa oziroma v drugih primerih s podpisom, overjenim pri notarju, tako da je primerna za vknjižbo v zemljiško knjigo;
– izpis iz zemljiške knjige, ki ne sme biti starejši od enega meseca od predložitve ZZI, iz katerega je razvidno, da je predlog vložen oziroma potrjen in da ni nobenega drugega predloga za vpis v zemljiško knjigo, ki bi imel prednostni vrstni red in bi predlagatelju onemogočal vknjižbo lastninske pravice brez bremen;
– izjava s podpisom in žigom odgovorne osebe upravičenca, da za stavbo, ki je predmet nakupa, v zadnjih desetih letih ni bilo dodeljenih javnih nepovratnih sredstev ali nepovratnih sredstev Skupnosti, ki bi pomenila podvajanje pomoči, ko gre za sofinanciranje nakupa iz sredstev kohezijske politike;
– dokazilo o plačilu kupnine;
– V primeru, da se prostor ne kupi, temveč ga da na razpolago lokalna skupnost, ni potrebno predložiti kupoprodajne pogodbe, temveč izjavo, ki mora vsebovati naslednje podatke: izjavo, da je prostor last občine ter vpisan v zemljiško knjigo; konkretno navesti za kateri prostor gre; opredeliti namen prostora; izjavo, da bo ta prostor na razpolago soinvestitorju za čas, za katerega je sklenjena pogodba (vsaj 20 let; vendar največ 30 let);
– V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) priložiti Predinvesticijsko zasnovo, Dokument identifikacije investicijskega projekta in Investicijski program za investicijski projekt z ocenjeno vrednostjo nad 2.500.000,00 EUR;
– V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) priložiti Investicijski program in Dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski projekt z ocenjeno vrednostjo nad 500.000,00 EUR;
– V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) priložiti Dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski projekt z ocenjeno vrednostjo med 300.000,00 in 500.000,00 EUR;
– Operacija mora biti ustrezno opredeljena v veljavnem aktu o proračunu samoupravne lokalne skupnosti in sicer kot operacija investicijskega značaja v načrtu razvojnih programov – NRP (tretji del proračuna). Naziv operacije in viri financiranja morajo biti v investicijskem dokumentu, v obrazcih in v proračunu (v načrtu razvojnih programov ali v posebnem delu proračuna) enaki. Kolikor naziv, zneski in/ali viri niso enaki, mora vlagatelj priložiti izjavo, da bo do predložitve prvega zahtevka za izplačilo uskladil NRP oziroma posebni del proračuna. Kot lastni vir za investicijske operacije lahko samoupravne lokalne skupnosti koristijo investicijska sredstva, pridobljena iz državnega proračuna na osnovi Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 57/08 – ZFO-1). V primeru skupne operacije, v kateri sodeluje več samoupravnih lokalnih skupnosti, mora vlagatelj predložiti NRP vsake posamezne samoupravne lokalne skupnosti za celotno operacijo. Kolikor naziv, zneski in/ali viri niso enaki, mora vlagatelj priložiti izjave vseh partnerjev, da bodo do predložitve prvega zahtevka za izplačilo uskladil NRP oziroma posebni del proračuna. Vzorec izjave se nahaja v obrazcu št. 16 razpisne dokumentacije Izjava o uskladitvi načrta razvojnih programov.
Dokazila o neobstoju komercialnega interesa
– Za ugotavljanje območja belih lis in s tem dokazovanje neobstoja komercialnega interesa se uporablja seznam območij belih lis, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh. Veljaven je zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje;
– Lokalna skupnost mora izkazati, da ocena vseh stroškov na pričakovanega končnega uporabnika presega cene, ki jih je s tem omrežjem možno doseči na trgu. Pri tem se šteje, da je na trgu možno doseči ceno, ki dosega vsaj 80% povprečne maloprodajne cene, pod katero večji ponudniki storitev v Sloveniji ponujajo širokopasovni dostop s primerljivo hitrostjo;
Finančni izračuni vseh stroškov z gradnjo in delovanjem odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti:
– V projektu, ki ga mora predložiti prijavitelj, mora biti narejen finančni načrt projekta z opredeljenimi finančnimi viri, vsi stroški projekta (upravičeni in neupravičeni) ter kazalniki;
– Prijavitelj mora predložiti dokumentacijo in podatke o operaciji na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) ter 40. člena Uredbe (ES) št. 1083/2006, pri čemer predloži analizo stroškov in koristi v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Upoštevati je treba dejstvo, da za operacijo veljajo pravila o državni pomoči v smislu člena 87 Pogodbe. Potrebno je oceniti vse prihodke v obdobju izkoriščanja omrežja. Če iz izračuna izhaja, da so upravičeni stroški gradnje (naložbeni stroški – čisti prihodek, diskontiran) nižji od skupnih naložbenih diskontiranih stroškov, je operacija upravičena do sofinanciranja v višini izračunanega razmerja. Preostanek sredstev mora zagotoviti soinvestitor iz zasebnih virov, tako da je v celoti zagotovljeno 100% financiranje operacije.
– Prijavitelj mora podati specifikacijo vseh upravičenih stroškov, ki jo je ponudnik navedel v projektu in predstaviti v obliki, primerni za gradnjo po principu projekta na ključ;
– Prijavitelj mora predvideti realne prihodke omrežja z upoštevanjem cen, ki jih je s tem omrežjem možno doseči na trgu. Pri tem se šteje, da je na trgu možno doseči ceno, ki dosega vsaj 80% povprečne maloprodajne cene, pod katero večji ponudniki storitev v Sloveniji ponujajo širokopasovni dostop s primerljivo hitrostjo;
– Prijavitelj mora v Prijavnem obrazcu (obrazec št. 1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa) navesti: vrednost projekta na celotnem območju belih lis, vrednost projekta na območju belih lis, ki se gradi samo z zasebnim kapitalom, vrednost zasebnih sredstev, ki bodo vložena v gradnjo na območjih belih lis, kjer se gradi deloma z zasebnimi, deloma pa s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, obseg sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko, ki bodo vložena v gradnjo na območjih belih lis, kjer se gradi deloma z zasebnimi, deloma pa s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, vrednost projekta na območju belih lis, ki se gradi samo s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko.
– Prijavitelj mora predložiti izračun stroškov amortizacije in stroškov financiranja za del omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi soinvestitorja;
– Soinvestitor mora poskrbeti za delovanje omrežja. V primeru, da bodo tekoči stroški višji od ocenjenih prihodkov, mora soinvestitor uporabiti tak poslovni model, s katerim lahko sam oziroma z drugimi viri financiranja pokrije razliko;
– Kolikor je del omrežja zgrajen z brezžičnimi sistemi, ki delujejo na frekvencah za katere je potrebno plačevati določene letne dajatve (frekvenčnine), so te dajatve lahko vključene med stroške omrežja. Kadar je potrebno za delovanje brezžičnih sistemov najeti zmogljivosti pri imetniku pravice do uporabe frekvenc, je tudi taka najemnina del tekočih stroškov omrežja.
– Doba amortizacije aktivne opreme je drugačna (praviloma krajša) od obdobja amortizacije ostalega omrežja, zato jo je potrebno prikazovati ločeno, in sicer tako, da je posebej prikazana amortizacija aktivne opreme in posebej amortizacija ostalega omrežja. Poslovni model mora predvidevati stroške amortizacije aktivne opreme in njeno zamenjavo po izteku amortizacijskega obdobja. V primeru, da je lokalna skupnost lastnica aktivne opreme, lahko ta zaračunava najemnino ali koncesijsko dajatev omrežja v višini stroškov amortizacije aktivne opreme in s tem pridobi sredstva potrebna za zamenjavo te opreme;
– Posamezne postavke dela omrežja, ki se gradi s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, ne smejo po cenah na enoto presegati postavke za dele omrežja, ki jih gradi soinvestitor z zasebnimi sredstvi;
– Na območjih belih lis, kjer bi soinvestitor del omrežja financiral z lastnimi sredstvi, del omrežja pa bi se financiral s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko v obliki javno-zasebnega partnerstva, pa lahko tako omrežje izbrani soinvestitor upravlja in vzdržuje po ceni, ki se na trgu izoblikuje za podobna omrežja.
Upravljanje z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij
– Odprto širokopasovno omrežje oziroma del omrežja bo izbrani soinvestitor upravljal in vzdrževal tako, da bo omogočil dostop v omrežje vsem ponudnikom storitev in drugim operaterjem pod enakimi pogoji;
– Izbrani soinvestitor za del omrežja znotraj lokalne skupnosti, ki je deloma zgrajen s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, deloma pa z zasebnimi sredstvi, ponudnikom storitev in operaterjem zaračunava tržno ceno. Prihodki tega omrežja se upoštevajo pri izračunu udeležbe sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko.
Obvezni horizontalni omilitveni ukrepi kot obvezni pogoji za izvedbo projekta:
– Učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin);
– Okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov);
– Trajnostna dostopnost;
– Zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oziroma strokovnih ocen vplivov na okolje za posege, kjer je to potrebno).
7. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje:
Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na način financiranja so:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
1. Merilo delež gospodinjstev(*1) iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis (ne glede na način financiranja), glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti, znaša največ 40 točk. S tem merilom se ocenjuje delež gospodinjstev, ki se jim omogoči povezovanje v širokopasovno omrežje glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti. Za vsak 1% gospodinjstev dobi projekt 1 točko, vendar skupaj ne več kot 40 točk.
(*) Za osnovo za število gospodinjstev na posameznih belih lisah se upošteva Popis Statističnega urada RS iz leta 2002. V kolikor prijavitelj predloži dokumentacijo, iz katere so razvidni novejši podatki, bodo upoštevani novejši podatki. V primerih, ko so se naselja po letu 2002 spremenila, mora prijavitelj dostaviti novejše podatke. Za dokazila o številu gospodinjstev na območju belih lis se uporabljajo podatki pridobljeni iz GIS-Geografskega informacijskega sistema ali Matičnega urada upravne enote. V primeru odstopanj se upoštevajo dokazani novejši podatki.
2. Merilo delež zasebnih sredstev v projektu, s katerim bo z zasebnimi sredstvi omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis, znaša največ 20 točk. Pri tem bo projekt gradnje, ki predvideva delež zasebnega kapitala na območju belih lis, ki se gradi deloma z zasebnim kapitalom, deloma pa s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, v višini 40% ali več odstotkov od vrednosti projekta na celotnem območju belih lis, ocenjen z 20 točkami. Projekt, ki bo predvideval gradnjo brez udeležbe zasebnih sredstev, pa bo ocenjen z 0 točkami. Vsaka 2% zasebnih sredstev v projektu predstavljata 1 točko, vendar skupaj ne več kot 20 točk.
3. Merilo delež gospodinjstev, katerim bo s projektom omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva v Republiki Sloveniji, znaša največ 20 točk. Za vsak 0,02% gospodinjstev dobi projekt 1 točko, vendar skupaj ne več kot 20 točk.
4. Merilo delež pokritosti gospodinjstev, katerim bo s projektom omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti na območju belih lis, znaša največ 10 točk. Za vsak 1% gospodinjstev dobi projekt 0,1 točko, vendar skupaj ne več kot 10 točk.
5. Merilo vpliv gradnje odprtega širokopasovnega omrežja na doseganje razvojnih ciljev lokalne skupnosti znaša največ 10 točk. Na podlagi lestvice kriterijev za razvojne cilje lokalnih skupnosti, ki so določeni v Načrtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij lokalne skupnosti, dobi projekt največ 10 točk.
Lestvica kriterijev za razvojne cilje lokalne skupnosti
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
Projekt, ki bo omogočil, da se bodo obstoječa podjetja lahko povezala prek širokopasovnega omrežja, bo dobil 4 točke, in sicer za vsako podjetje eno točko, vendar največ 4 točke. Projekt, ki bo omogočil, da se bodo lahko prek širokopasovnega omrežja povezale organizacije s področja vzgoje in izobraževanja oziroma kulture, bo dobil 4 točke, in sicer za vsako organizacijo eno točko, vendar največ 4 točke. Na podlagi izpolnjevanja drugih razvojnih ciljev lokalne skupnosti, ki jih namerava lokalna skupnost doseči s širokopasovnim omrežjem, bo dobil projekt 2 točki (kot na primer doseganje sinergij s Programom razvoja podeželja 2007–2013), in sicer za vsak navedeni razvojni cilj, ki bo izpolnjen s pomočjo širokopasovnega omrežja, eno točko, vendar največ 2 točki.
Vsa merila se ocenjujejo na 2 decimalni mesti natančno. Najvišje možno število točk vseh meril skupaj je 100 točk. Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, je 60 točk, s tem, da mora biti pri merilu 1 doseženih minimalno 10 točk in pri merilu 5 doseženih minimalno 4 točke. Na podlagi ocenjevanja vlog bo strokovna komisija pripravila lestvico ocenjenih projektov glede na število doseženih točk. V primeru, da bo skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, presegla vrednost razpisanih oziroma razpoložljivih sredstev, bodo imele prednost vloge z višjo oceno.
V primeru več projektov z enakim številom točk, bo imel prednost projekt, ki bo imel večje število točk po merilu 1, v primeru več projektov z istim številom točk in enakim številom točk po merilu 1 pa bo imel prednost projekt, ki bo imel večje število točk po merilu 2.
8. Skupna okvirna višina razpisanih sredstev in obdobje za porabo sredstev
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki jo bo ministrstvo do konca obdobja namenilo za izvedbo javnega razpisa, je največ do 37.130.612,93 EUR, z naslednjo okvirno dinamiko porabe sredstev po letih, v skladu s proračunskimi zmožnostmi: za leto 2011 je 16.382.209,75 EUR sredstev EU in 2.890.978,25 EUR sredstev slovenske udeležbe. Za leto 2012 je 12.628.811,19 EUR sredstev EU in 2.228.613,74 EUR sredstev slovenske udeležbe. Za leto 2013 je 2.550.000,00 EUR sredstev EU in 450.000,00 EUR sredstev slovenske udeležbe.
Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Gospodarsko-razvojna infrastruktura; prednostne usmeritve: Informacijska družba.
Na prvem odpiranju so na voljo vsa razpisana sredstva. Vsa preostala sredstva po prvem odpiranju so lahko razdeljena na drugem odpiranju. Vsa preostala sredstva po drugem odpiranju so lahko razdeljena na tretjem odpiranju.
Sredstva bremenijo proračunsko postavko 9603, Razvoj širokopasovnih omrežij – EU in proračunsko postavko 9604, Razvoj širokopasovnih omrežij – Slovenska udeležba.
Delež namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko je: 85,00%.
Delež sredstev slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je: 15,00%.
Delež prispevka Skupnosti v celotnih upravičenih javnih izdatkih je: 85,00%.
9. Upravičeni stroški in izdatki:
Vse posamezne postavke upravičenih stroškov in izdatkov morajo biti jasno razvidne iz projekta, ki ga prijavitelj predloži v vlogi na javni razpis. Izstavljeni računi za upravičene stroške oziroma izdatke, ki se bodo sofinancirali, se morajo ujemati s predloženo specifikacijo, izvedbo del pa potrdi pooblaščeni nadzornik gradnje z zapisnikom.
Stroški in izdatki so upravičeni, če:
– so z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije;
– so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oziroma za storitve, ki so bile izvedene;
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja; nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so izkazani v skladu z veljavnimi pravili Evropske unije in nacionalnimi predpisi.
9.1. Vrste upravičenih stroškov:
Ministrstvo bo v skladu z Navodili, ki so objavljena na spletni strani: http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007–2013/, sofinanciralo naslednje upravičene stroške in izdatke:
– priprave zasnove operacije (izdelava projekta in dokumentacije operacije za gradnjo in izvedbo del),
– pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in soglasij,
– gradbenih del,
– opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo operacije,
– izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do končnih uporabnikov,
– nadzor nad gradnjo omrežja, ki jo izvede pooblaščeni nadzornik,
– vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav,
– opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo,
– aktivne opreme.
9.2. Dokazila za uveljavljanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov:
Vsa dokazila za uveljavljanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov morajo biti v skladu z vsakokrat veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013, ki so objavljena na spletni strani: http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007–2013/).
Sredstva se bodo upravičencu izplačala na osnovi posameznega zahtevka za izplačilo, kateremu bodo priloženi:
– vsebinsko in finančno poročilo o napredku na operaciji,
– računi oziroma druge verodostojne knjigovodske listine, ki izkazujejo nastanek obveznosti upravičenca,
Naknadno posredovanje dokazil o plačilih je izjema, pri katerih je upravičeno plačilo en dan pred dnevom plačila lokalne skupnosti izvajalcu – soinvestitorju (in ob hkratnem upoštevanju drugih pogojev iz pogodbe o sofinanciranju) v skladu s petim odstavkom 22. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (Uradni list RS, št. 99/09 in 29/10 – ZIPRS1011). Dokazilo o plačilu obveznosti izvajalcu – soinvestitorju mora lokalna skupnost posredovati ministrstvu v roku 5 delovnih dni po prejetju plačila za predložene zahtevke.
Višina sofinanciranja je določena z višino v zahtevku izkazanih upravičenih stroškov/izdatkov, ki se povrnejo upravičencu v odobrenem deležu sofinanciranja.
Opremljanje prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja zajema le opremljanje z elementi, ki so nujno potrebni za obratovanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja, ter za njegovo povezovanje z drugimi omrežji.
Aktivna oprema je za potrebe tega javnega razpisa definirana kot oprema, ki je potrebna za medsebojno povezovanje različnih medsebojno ločenih delov omrežja, za potrebe povezovanja do hrbteničnega omrežja oziroma do operaterjev in za svoje delovanje potrebuje električno napajanje. Taka aktivna oprema je upravičen strošek. Terminalna oprema ter druga aktivna oprema, ki se inštalira pri končnih uporabnikih omrežja, ni upravičen strošek in se ne upošteva v deležu zasebnega investitorja.
DDV je neupravičen strošek.
10. Obdobje upravičenosti stroškov, izdatkov in javnih izdatkov ter obdobje za porabo dodeljenih sredstev in roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev
10.1. Obdobje upravičenosti stroškov, izdatkov in javnih izdatkov
Obdobje upravičenih stroškov, izdatkov in javnih izdatkov velja od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013.
V obdobju upravičenosti so upravičeni stroški in izdatki samo tisti, ki so nastali in bili plačani po 1. 1. 2007 in se nanašajo na pripravo zasnove operacije in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij. Gradbena dela se lahko začnejo izvajati šele po odobritvi sredstev za namene izvajanja operacije, zato so upravičeni tudi tisti stroški in izdatki za gradbena dela, ki so nastali in bili plačani po dodelitvi sredstev za namene izvajanja operacije v skladu s petim odstavkom 22. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (Uradni list RS, št. 99/09 in 29/10 – ZIPRS1011) in so hkrati v skladu s terminskim planom izvedbe operacije gradnje.
Vse aktivnosti operacije (zaključek vseh del) morajo biti izvedene najkasneje do 31. 12. 2012, ko je tudi rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo.
Rok zaključka operacije je 31. 12. 2013.
10.2. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev in roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev
Dodeljena sredstva se bodo izplačevala po situacijah glede na izvedena dela, ki jih bo z zapisnikom potrdil pooblaščeni nadzornik gradnje, ki ga na transparentni način v skladu z zakonodajo o javnem naročanju izbere lokalna skupnost.
Sredstva bodo izplačana v tekočem letu pod pogojem, da bodo upravičenci vso potrebno dokumentacijo podali ministrstvu do najkasneje 15. 9. 2011 za izplačilo v letu 2011, do najkasneje 15. 9. 2012 za izplačilo v letu 2012. V letu 2013 bodo izplačana vsa sredstva, za katera bodo upravičenci vso potrebno dokumentacijo podali ministrstvu do najkasneje 31. 12. 2012.
Rok za porabo sredstev strukturne politike je 31. 12. 2013.
11. Upravičenec je lokalna skupnost: soinvestitor izstavlja gradbene situacije ter račune lokalni skupnosti, ki dokumentacijo z zahtevkom za sofinanciranje (priloga 2 vzorca pogodbe, ki je obrazec št. 14 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa) posreduje ministrstvu.
12. Informiranje in obveščanje javnosti:
Glede informiranja in obveščanja javnosti je treba upoštevati zahteve v skladu z 8. in 9. členom Uredbe (ES) št. 1828/2006 in v skladu z Navodili organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007–2013 (http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007–2013/).
Sprejetje sofinanciranja pomeni tudi sprejem dejstva, da bo upravičenec vključen na seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca in občine, naziv operacije, regijo, upravičenca in znesek javnih virov sofinanciranja operacije. Organ upravljanja na spletnih straneh objavi sezname upravičencev oziroma povezave na spletne strani neposrednih proračunskih uporabnikov v vlogi posredniških teles.
13. Dopolnilno financiranje: dopolnilno financiranje ni dovoljeno.
14. Hranjenje dokumentacije o operaciji: upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najmanj do 31. 12. 2015 oziroma še pet let od zaključka operacije, kot dokazila za potrebe bodočih preverjanj. Pred iztekom tega datuma lahko ministrstvo ta rok podaljša.
15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji posredniškemu telesu, organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom: upravičenec je dolžan omogočiti ministrstvu ter vsem ostalim institucijam, vključenim v izvajanje Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, ter njihovim pooblaščencem, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev in preverjanja doseganja pričakovanih rezultatov, nadzor, tako da bo možna kontrola realizacije operacije in vpogled v celotno dokumentacijo operacije tudi po izteku trajanja pogodbe, najmanj do vključno 31. 12. 2015. Enake pravice imajo tudi predstavniki Evropske komisije, Evropskega računskega sodišča ter Računskega sodišča Republike Slovenije.
16. Zahteve glede spremljanja prihodkov operacije: upravičenec in soinvestitor bosta morala vso dokumentacijo, vključno z računovodskimi in knjigovodskimi evidencami, v zvezi s to operacijo voditi ločeno, prihodke in stroške pa na posebnem stroškovnem mestu, tudi po aktiviranju operacije.
17. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s 57. členom Uredbe (ES) št. 1083/2006: upravičenec je obvezan ministrstvu poročati o doseženih rezultatih in učinkih na letni ravni ter o doseženih prihodkih iz naslova omrežja na letni ravni. Če se ugotovi, da so bili ustvarjeni prihodki večji od planiranih, upravičenec povrne razliko ministrstvu, ministrstvo pa vrne prejeta sredstva v splošni proračun Evropske unije sorazmerno prispevkom iz sklada ESRR. Pri vseh tipih omrežja velja mehanizem za vračilo sredstev. V primeru ustvarjenega dobička je dopuščen razumen dobiček za tisti del omrežja, ki je zgrajen iz zasebnih sredstev. Kadar omrežje ustvari dobiček, se dobiček vrne glede na vložena sredstva. Pri tipu omrežja A+B je upravljanje skupno. V tem primeru se uporabi delitveni ključ glede na posamezna vložena sredstva. Razumen dobiček lahko nastane samo na delu omrežja A, ki je izgrajeno iz zasebnih sredstev. Upravljanje na omrežju tipa B ne sme ustvarjati nobenega dobička. Upravljanje na omrežju tipa C je ravno tako kot na omrežju tipa A+B skupno in se uporabi delitveni ključ glede na posamezna vložena sredstva. V primeru neizpolnitve te zahteve ali pa v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov ali učinkov, je ministrstvo upravičeno zahtevati vračilo prejetih sredstev. Lokalna skupnost in soinvestitor se bosta s pogodbo obvezala, da omrežja, pridobljenega iz naslova sofinancirane operacije ne bosta prodala, oddala v najem ali leasing tretjim osebam najmanj za dobo 20 let.
18. Varovanje osebnih in drugih podatkov
Varovanje osebnih podatkov je zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, vključno s 37. členom Uredbe (ES) št. 1828/2006.
Vsi podatki iz vlog so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo kot poslovno skrivnost. To storijo s pisnim sklepom, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.). Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Člani strokovne komisije, ki bodo sodelovali pri odpiranju in ocenjevanju vlog, bodo morali predhodno podpisati izjavo o zaupnosti.
Podatke, navedene v vlogi, ki niso del poslovne skrivnosti lahko ministrstvo in drugi organi, ki so vključeni v spremljanje izvajanja, upravljanja, nadzora in revizije javnega razpisa, uporabijo za evidence oziroma sezname in analize.
19. Posledice v primeru ugotovitve dvojnega sofinanciranja posamezne operacije:
Omejitve so:
– Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe na podlagi posamezne vloge samo iz enega ukrepa iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013.
– Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem razpisu, že prejel nepovratna sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
V primeru, če se ugotovi, da je upravičenec za stroške, ki so predmet sofinanciranja, že dobil tudi druga sredstva iz državnega, lokalnega ali EU proračuna ali pa so mu bila odobrena, ne da bi o tem do sklenitve te pogodbe pisno obvestil ministrstvo, ministrstvo odstopi od te pogodbe ter zahteva vračilo neupravičeno prejetih sredstev s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila v Proračun Republike Slovenije. Upravičenec mora sredstva vrniti v roku 5 dni po prejemu poziva s strani ministrstva.
V primeru, da se kadarkoli izkaže, da je upravičenec posredoval napačne podatke v zvezi z namenom operacije ali izpolnjevanjem pogojev ali pa se ugotovi, da je zamolčal take podatke, ki bi kakorkoli vplivali na oceno in potek operacije, je ministrstvo upravičeno odstopiti od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti vsa prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR do dneva vračila v Proračun Republike Slovenije.
20. Roki, do katerih morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev ter način obveščanja o rokih v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo, ne glede na vrsto prenosa pošiljke prispele v vložišče Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, do:
– za prvo odpiranje dne 14. 10. 2010, do 12. ure,
– za drugo odpiranje dne 13. 1. 2011, do 12. ure in
– za tretje odpiranje dne 14. 4. 2011, do 12. ure.
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z jasno oznako in napisom “Vloga na razpis – Ne odpiraj!” in z navedbo predmeta javnega razpisa ”Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja v lokalni skupnosti”. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja.
Kot pravočasne se štejejo vloge, ki prispejo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do izteka navedenega roka ne glede na vrsto prenosa pošiljke.
Nepravočasne in nepravilno označene vloge se s sklepom zavržejo.
21. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter način obveščanja o datumih naslednjih odpiranj v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev
Odpiranje vlog bo trikratno:
– Prvo odpiranje bo 15. 10. 2010, ob 10. uri na sedežu ministrstva, Kotnikova 38, Ljubljana.
– Drugo odpiranje bo 14. 1. 2011, ob 10. uri na sedežu ministrstva, Kotnikova 38, Ljubljana.
– Tretje odpiranje bo 15. 4. 2011, ob 10. uri na sedežu ministrstva, Kotnikova 38, Ljubljana.
Odpiranje vlog zaradi pričakovanega velikega števila prijav ne bo javno. Odpiranje bo opravila strokovna komisija, imenovana s strani ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo vse pravočasne in pravilno označene vloge odprla in ugotovila njihovo formalno popolnost.
22. Dopolnitev vlog: strokovna komisija bo v primerih ugotovitve formalnih nepopolnosti vlog v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09) v roku 8 dni od odpiranja vlog pozvala prijavitelje, katerih vloge ne bodo popolne, da jih v roku 15 dni dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v tem roku ne dopolnijo, se zavržejo.
23. Obveščanje o izbiri
O izbiri in dodelitvi sredstev odloči s sklepom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog. Hkrati bodo obveščeni tudi prijavitelji, ki ne bodo izbrani.
Zoper sklep ministra o izbiri lahko vlagatelj vloge v skladu z 231. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09) vloži na ministrstvo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Ministrstvo mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom.
Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ministrstva.
24. Dodatne informacije in obveščanje: razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani ministrstva: http://www.mvzt.gov.si/ ali na sedežu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana. Kontaktna oseba v zvezi s tem javnim razpisom in z razpisno dokumentacijo je Zvonimir Unijat. Dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom so na voljo vsak dan, med 10. in 12. uro, na tel. 01/400-37-59. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: gp.mvzt@gov.si oziroma na številko tel. 01/400-46-65.