Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/99) je Občinski svet Občine Žiri na 2. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel

(1) S tem odlokom se na podlagi sklepa ministra za okolje in prostor, št. 35016-85/2008, z dne 29. 11. 2010, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Žiri (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).
(2) Prostorski načrt velja za celotno ozemlje Občine Žiri.
(3) Prostorski načrt določa enote urejanja prostora, namensko rabo prostora, prostorsko izvedbene pogoje in usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. bruto tlorisna površina je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, vključno s površinami konstrukcije, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda, pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 1,60 m;
2. delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele namenjene gradnji; za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke);
3. delež zelenih površin v območju je najmanjša zahtevana površina odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke; vrednost DZP je podana v m²;
4. etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje, izkoriščeno podstrešje in mansarda;
5. etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom;
6. faktor izrabe parcele namenjene gradnji določa najmanjšo in največjo dopustno vrednost razmerja med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele namenjene gradnji; v izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za instalacije); označuje se z oznako FI in s pripisanima vrednostnima dopustnega razpona razmerja;
7. faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je največja dopustna vrednost razmerja med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;
8. frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora;
9. gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe nad terenom; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu;
10. gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Žiri; ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi; gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo;
11. gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida;
12. javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur;
13. javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih; javne ceste so državne in občinske ceste;
14. klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
15. kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka najvišje etaže do točke loma vertikale v poševni del spodnjega zaključnega sloja strešne konstrukcije;
16. mansarda je uporabni del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho;
17. nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta;
18. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
19. objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno; glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno; kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost;
20. obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija;
21. odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke); urejajo se na terenu, izjemoma tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu;
22. okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki;
23. otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja;
24. parcela namenjena gradnji ali gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
25. podstrešje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho; površine podstrešja se ne uporabljajo kot stanovanjski, delovni ali poslovni prostor;
26. praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče;
27. pritličje je del stavbe, katerega tla prostorov se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;
28. raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije;
29. svetla višina je višina prostora merjena od končanih tal do končanega stropa;
30. trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi;
31. ulična fasada je stran objekta obrnjena proti ulici, praviloma z glavnim vhodom;
32. varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture;
33. večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti);
34. višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;
35. zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem;
36. zelene površine so urejene, z vegetacijo zasajene netlakovane površine; namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi veljavni v času uveljavitve tega odloka.
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški ali ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– BTP: bruto tlorisna površina,
– DOP: delež odprtih bivalnih površin,
– DZP: delež zelenih površin v območju,
– EUP: enota urejanja prostora,
– FI: faktor izrabe parcele namenjene gradnji,
– FZ: faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji,
– M: mansarda,
– N: nadstropje,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– OPN: občinski prostorski načrt, ki ga določa ta odlok,
– P: pritličje,
– PM: parkirno mesto,
– Po: podstrešje,
– ZVKDS: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene v 9. členu tega odloka.

(1) Prostorski načrt je izdelan v analogni in digitalni obliki.
(2) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– Odlok o prostorskem načrtu,
– Odlok o strateškem delu prostorskega načrta,
– grafični prikazi strateškega dela,
– grafični prikazi izvedbenega dela in
– priloge prostorskega načrta.
(3) Odlok o prostorskem načrtu vključuje naslednji prilogi:
– Priloga 1: Preglednica enot urejanja prostora,
– Priloga 2: Usmeritve in pogoji za posamezna območja urejanja z OPPN.
(4) Grafični prikazi izvedbenega dela vsebujejo:
– pregledno karto z razdelitvijo na liste v merilu 1:50 000,
– pregledno karto s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50 000,
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5 000,
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5 000.
(5) Priloge prostorskega načrta so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta,
– povzetek za javnost in
– okoljsko poročilo.
(6) V preglednici enot urejanja prostora v Prilogi 1 so za vsako enoto urejanja prostora navedeni členi tega odloka s ključnimi pogoji, ki se jih upošteva pri poseganju v prostor. Preglednica je informativne narave, zato se pred posegom v prostor vsakokrat preveri ažurno stanje v prostorsko informacijskem sistemu.

Strateški del prostorskega načrta je bil sprejet kot Strategija prostorskega razvoja Občine Žiri (Uradni list RS, št. 37/08, 94/08), ki se šteje kot občinski strateški prostorski načrt.

(1) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje, ki so merila in pogoji za izvajanje posegov v prostor, skladno s katerimi se izdelujejo projekti za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter
– usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji so pogoji za načrtovanje posegov v prostor glede:
– namembnosti,
– lege,
– velikosti,
– oblikovanja,
– parcelacije,
– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in
– varovanja zdravja ljudi.
(3) Poleg določb tega odloka se pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor upošteva tudi predpise in druge akte, ki določajo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem:
– zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja,
– objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana arheološka najdišča in območja ter objekti registrirane kulturne dediščine,
– varovalni gozdovi,
– gozdovi s posebnim namenom,
– vodovarstvena območja,
– poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda,
– plazljiva, plazovita in erozijsko ogrožena območja,
– potresna območja,
– območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
– območja možne prekomerne obremenitve s hrupom.

(1) Celotno območje prostorskega načrta je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2) Enota urejanja prostora ima določeno osnovno oziroma podrobnejšo namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje. Poleg tega imajo posamezne enote urejanja prostora določeno dopustno izrabo prostora in/ali obveznost urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela prostorskega načrta.
(4) Za enote urejanja prostora, kjer je določeno urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so določeni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo do njegovega sprejema, in usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega načrta.

Osnovna namenska raba obsega:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč in
– območja drugih zemljišč.

(1) Podrobnejša namenska raba prostora obsega:
– območja stanovanj,
– območja centralnih dejavnosti,
– območja proizvodnih dejavnosti,
– posebna območja,
– območja zelenih površin,
– območja prometne infrastrukture,
– območja energetske infrastrukture,
– območja okoljske infrastrukture,
– površine razpršene poselitve,
– območja najboljših kmetijskih zemljišč,
– območja drugih kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja površinskih voda in
– območja mineralnih surovin.
(2) Območja stanovanj so namenjena stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim; delijo se na:
– stanovanjske površine, ki so namenjene samo bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev v teh območjih; označena so z oznako SS;
– površine podeželskega naselja so namenjene bivanju, površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, izjemoma tudi nemoteči proizvodno obrtni dejavnosti; označena so z oznako SK.
(3) Enote urejanja prostora stanovanjskih površin so razvrščene v dve skupini: skupina enot z oznako SSm in skupina enot z oznako SSo. Skupina enote urejanja prostora združuje enote s skupnimi značilnostmi in za katere veljajo enaki določeni prostorsko izvedbeni pogoji.
(4) Skupina SSm obsega območje stanovanjskih površin mesta razen EUP ZI36. Skupina SSm vključuje naslednje EUP: ZI9, ZI11, ZI19, ZI21, ZI22, ZI31, ZI33, ZI38, ZI39, ZI40, ZI41, ZI42, ZI45, ZI122 in ZI142.
(5) Skupina SSo obsega območje stanovanjskih površin brez EUP skupine SSm, EUP ZI36 ter ZI122.
(6) Območja centralnih dejavnosti so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju; delijo se na:
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje; označena so z oznako CU;
– druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj; označena so z oznako CD.
(7) Območja proizvodnih dejavnosti so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Vključujejo gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; označena so z oznako IG.
(8) Posebna območja so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno; delijo se na:
– površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev; označena so z oznako BT;
– športni centri, ki so športne površine in objekti namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam; označena so z oznako BC.
(9) Območja zelenih površin so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja; delijo se na:
– površine za rekreacijo in šport, ki so namenjene rekreaciji in športom na prostem ter spremljajočim objektom za dopolnilne dejavnosti ob teh objektih, ureditvi sprehajalnih in drugih rekreativnih poti ter zunanjim ureditvam; označena so z oznako ZS;
– parke, ki so urejena območja odprtega prostora v naselju; označena so z oznako ZP;
– druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo; označena so z oznako ZD;
– pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle; označena so z oznako ZK.
(10) Območja prometne infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa, delijo se na:
– površine cest; označena so z oznako PC;
– ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture; označena so z oznako PO.
(11) Območja energetske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnost gospodarskih služb s področja energetike; označena so z oznako E.
(12) Območja okoljske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki; označena so z oznako O.
(13) Površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); označena so z oznako A.
(14) Razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišča se prikazuje z grafičnim znakom, ki označuje obstoječe objekte, ki so evidentirani na podlagi katastra stavb.
(15) Območja najboljših kmetijskih zemljišč; označena so z oznako K1.
(16) Območja drugih kmetijskih zemljišč; označena so z oznako K2.
(17) Območja gozdnih zemljišč so zemljišča porasla z gozdnim drevjem in drugim gozdnim rastjem, zemljišča v zaraščanju ter zemljišča namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdovi; označena so z oznako G.
(18) Območja površinskih voda so namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda; označena so z oznako VC.
(19) Območja mineralnih surovin so namenjena izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin; označena so z oznako LN.
(20) Namenska raba prostora je določena za vsako EUP in je prikazana v grafičnem delu OPN.

(1) To poglavje določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji veljajo za upravno odločanje o graditvi ali prenovi objektov in naprav ter za druge posege v prostor, ki spreminjajo njegovo rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološke razmere v naravi ali krajinske značilnosti.
(3) Vrste dopustnih objektov so določene na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 in 25/10). Kadar je navedena raven objektov na nivoju oddelka, ki je označen z dvomestno številko pomeni, da vključuje tudi skupino, razred in podrazred. Kadar je navedena raven objektov na nivoju skupine, ki je označen s trimestno številko pomeni, da vključuje tudi vse razrede in podrazrede.

V vseh enotah urejanja prostora so ob upoštevanju Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in ostalih določb v tem odloku dovoljene tudi naslednje gradnje, posegi in ureditve:
1. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega in naftnega plina,
– za daljinsko ogrevanje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20kV,
– za distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje,
– za zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
2. gradnja podzemnih etaž s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
3. gradnja avtobusnih postajališč s potrebnimi ureditvami,
4. gradnja cest, cestnih objektov, dovoznih cest do objektov, pločnikov, kolesarskih stez in poti, pohodniških, sprehajalnih in tematskih poti,
5. usmerjevalne table,
6. ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
7. vodnogospodarske ureditve,
8. brvi in mostovi,
9. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske stopnice izven objektov,
10. naprave in posegi za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (za meritve in zbiranje podatkov),
11. vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter zunanjih površin,
12. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi,
13. odstranitve objektov,
14. adaptacije, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov.

(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki jih dovoljuje ta odlok, je dovoljena v obsegu in pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
(2) V posamezni enoti urejanja prostora je dovoljena gradnja tistih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so navedeni v tem členu in v členih, ki se nanašajo na skupino ali posamično enoto urejanja prostora.
(3) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so navedeni v členih, ki se nanašajo na skupino ali posamično enoto urejanja prostora se lahko izvaja samo v skladu z osnovno namembnostjo rabe prostora.
(4) Če drug predpis ne določa drugače, je v vseh enotah urejanja prostora dovoljena gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti, razen baznih postaj,
– poljske poti,
– gozdne ceste,
– grajene gozdne vlake,
– kiosk, kot začasni objekt ter
– spominska obeležja.
(5) Če drug predpis ne določa drugače, je v vseh enotah urejanja prostora dovoljena gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti,
– pomožni obrambni objekti,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak za namakanje, gozdna cesta,
– vadbeni objekti,
– spominska obeležja ter
– urbana oprema, razen kioskov oziroma tipskih zabojnikov,
(6) Instalacijskih napeljav in naprav (vključno z zunanjimi enotami klimatskih naprav) ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Ta določba ne velja za svetlobne naprave. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in mirne delovne prostore.
(7) Objekti za oglaševanja in začasni objekti se lahko postavljajo samo na podlagi soglasja občinske uprave Občine Žiri. Občina Žiri lahko odkloni izdajo soglasja, če ugotovi, da objekt za oglaševanje deluje moteče v prostoru.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora stanovanjskih površin s podrobnejšo namensko rabo oznake SS razvrščene v skupino SSo.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 24110 Športna igrišča – samo igrišča za športe na prostem ter
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba in gradnja nadomestnega kmetijskega objekta na obstoječi lokaciji objekta, ki se odstrani; površina nadomestnega objekta lahko presega površino odstranjenega objekta do 20%;
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v okvirih tistih površin, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodno dejavnost;
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 30 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč, tako da ni motena stanovanjska dejavnost.

(1) V enoti urejanja prostora z oznako SE5 se pri posegih v prostor upošteva poleg splošnih pogojev za stanovanjske površine navedenih v prejšnjem členu, tudi podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje v tem členu.
(2) Arhitekturna, krajinska in oblikovna zasnova objektov in zunanjih ureditev se uskladi z lokalno tipologijo.
(3) Dovoljena je gradnja prosto stoječih eno- in dvostanovanjskih hiš.
(4) Streha mora biti pretežno simetrična dvokapnica, naklona 38°, pretežno s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Ravne strehe so dovoljene le nad delom objekta tako, da njihova skupna površina ne presega 10% celotne strehe. Novi objekti se orientirajo z daljšo stranico vzdolž glavne notranje ulice.
(5) Določi se nova parcelacija s katero se določi:
– javna površina notranje ulice v širini vsaj 8,0 m, ki poteka vzdolž sredine zahodnega dela območja in se zaključi z obračališčem za vozila dolžine do 10 m,
– gradbene parcele za posamezne stanovanjske objekte v velikosti od 450 do 800 m2 tako, da se vsaka stika s parcelo javne ulice v dolžini vsaj 6,0 m,
(6) Zunanje površine se uredijo kot: tlakovana dvorišča, obhišni vrtovi, zelenice, obhišni sadovnjaki, parkirne površine za potrebe stanovalcev in njihovih obiskovalcev.
(7) Zasaditev zelenih površin se izvede prvenstveno z avtohtonim rastlinstvom. Na lokacijah, kjer bi drevesa lahko povzročala preveliko osenčenost, se zimzelena in vedno zelena drevesa ne sadijo.
(8) Zunanje površine se uskladijo z arhitekturno zasnovo stanovanjskih objektov.
(9) Dovoljena je zasaditev drevoreda vzdolž notranje ulice skladno s pogoji upravljavca javnih cest.
(10) Vzdolž javne ulice se zgradi vsaj enostranski pločnik, širine vsaj 1,20 m.
(11) Zasajene zelene meje ne smejo ovirati preglednosti na javnih cestah in cestnih priključkih. Njihova višina v območju priključkov ne sme presegati 0,75 m. V primeru novih zasaditev in ozelenitev ob vozišču ceste, se le-te izvedejo tako, da njihovi koreninski sistemi ne ogrožajo varnosti prometa in stabilnosti ceste. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča ceste je takšen, da krošnje ne segajo v prosti profil ceste.
(12) Investitor objektov poskrbi, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh raziskav izvede vse potrebne ukrepe za varno gradnjo.
(13) Koncept oblikovanja stanovanjskih objektov je enoten. Pri etapni pozidavi poznejša pozidava zagotovi oblikovno skladnost z objekti, ki so že zgrajenimi oziroma je za njih izdano gradbeno dovoljenje.
(14) Objekti se zasnujejo tako, da je mogoče ustrezno vzdrževanje in s tem ohranjanje zunanje podobe objekta.
(15) Največja dopustna etažnost je klet + pritličje + mansarda ali podstrešje oziroma klet + pritličje + nadstropje + podstrešje. V slednjem primeru etažnosti kota pritličja ne presega več kot 0,20 m nivoja okoliškega terena. Število kletnih in mansardnih etaž ni omejeno.
(16) Svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je največ 1,40 m.
(17) Največja dopustna višina objekta ob upoštevanju ostalih omejitev v tem odloku ne presega 12,00 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je največ 8,00 m.
(18) Faktor zazidanosti parcele ni manjši od 0,20 in ni večji od 0,50.
(19) Zgradi se notranje infrastrukturno omrežje, ki vključuje vsaj: cesto, vodovod in elektroenergetski vod.
(20) Območje EUP se priključuje vsaj na obstoječe vodovodno in elektroenergetsko omrežje ter na javno cestno infrastrukturo v skladu s pogoji upravljavca.
(21) Zasnova in elementi uličnega omrežja vključno z ukrepi za omejevanje prometa omogočajo intervencijski promet.
(22) Objekti so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja lahko opremljeni z lastno čistilno napravo. Po izgradnji javnega omrežja pa se priključijo nanj.
(23) Padavinske vode s prometnih površin se vodijo preko ustreznih lovilcev maščob in olj v meteorno kanalizacijo.
(24) Novogradnjam stavb se uredi delno zadrževanje padavinskih voda na gradbeni parceli z ustreznimi zadrževalniki. Voda za vzdrževanje zunanjih površin se črpa iz zadrževalnikov padavinske vode.
(25) Padavinske vode iz območja gradbene parcele se odvaja oziroma ponika, tako da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
(26) Zasnova ponikalnic temelji na podatkih o hidrogeološki sestavi tal.
(27) Fekalne in meteorne vode se vodijo v ločenem kanalizacijskem omrežju.
(28) Vse napeljave energetskega in telekomunikacijska omrežja se izvedejo v podzemni izvedbi.
(29) Pred začetkom gradenj v območju EUP se:
– izvede parcelacija za zagotovitev javnih površin,
– izdela načrt gospodarske javne infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje.
(30) Gospodarska javna infrastruktura se izvede v celotnem obsegu naenkrat oziroma fazno glede na trenuten obseg načrtovane pozidave. V primeru fazne izvedbe gospodarske javne infrastrukture, se delna izvedba uskladi z zasnovo omrežja celotnega območja in dimenzionira glede na potrebe celotnega območja.
(31) Dopustna je gradnja posameznih objektov sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega omrežja.
(32) Pogoj za uporabo objekta je izvedena gospodarska javna infrastruktura za predmetni objekt, kar je tudi pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, ter urejene zunanje površine.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora stanovanjskih površin s podrobnejšo namensko rabo oznake SS razvrščene v skupino SSm.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe – samo za potrebe EUP,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 24110 Športna igrišča – samo igrišča za športe na prostem ter
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v okvirih tistih površin, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodno dejavnost;
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 30 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin podeželskega naselja s podrobnejšo namensko rabo oznake SK.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v okvirih tistih površin, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodno dejavnost;
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 50 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba in gradnja objektov za potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah v sklopu kmetij;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, objekti za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč.
(4) V primerih mešanih naselij (stanovanjska in kmetijska dejavnost) se zagotovi nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločevanje kmetijsko-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
(5) Pri obnovitvah samotnih kmetij se poišče rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja se umaknejo iz zornega kota dominantnih pogledov.
(6) Pri razvojnih programih kmetij se upošteva prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločena gruča novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
(7) Pri kmetijah se gnojišča locirajo v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame se zgradijo vodotesno brez odtoka.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora osrednjih območij centralnih dejavnosti s podrobnejšo namensko rabo oznake CU.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Upravne in pisarniške stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v okvirih tistih površin, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodno dejavnost,
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 30 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora drugih območij centralnih dejavnosti s podrobnejšo namensko rabo oznake CD.
(2) Območja so namenjena šolskim in verskim objektov, objektom za potrebe športnih in rekreativnih dejavnosti ter domovom za starejše.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 122 Upravne in pisarniške stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora gospodarskih con s podrobnejšo namensko rabo oznake IG.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samo za potrebe EUP,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča ter
– 230 Kompleksni industrijski objekti.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, pešpoti, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč.
(4) Velikost začasnega objekta namenjenega skladiščenju ne sme presegati trikratne površine osnovne stavbe.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin za turizem s podrobnejšo namensko rabo oznake BT.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 121 Gostinske stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe – do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, objekti za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč, tako da ni motena osnovna namembnost.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora športnih centrov s podrobnejšo namensko rabo oznake BC.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samo v objektih 12650 in 241,
– 12640 Stavbe za zdravstvo – samo ambulante,
– 12650 Športne dvorane – samo v EUP ZI130 in ZI138 ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, objekti za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč, tako da ni motena osnovna namembnost.

(1) V enoti urejanja prostora z oznako ZI138 se pri posegih v prostor upošteva poleg splošnih pogojev za športne centre navedenih v prejšnjem členu, tudi podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje v tem členu.
(2) V območju je dovoljeno graditi športno dvorano, športna igrišča, parkirišča za potrebe dejavnosti v območju in za potrebe osnovne šole in vrtca. Dovoljena je ureditev zunanjih površin skladno z osnovnimi dejavnostmi v območju.
(3) Arhitekturna, krajinska in oblikovna zasnova objektov in zunanjih ureditev se uskladi z vsemi posegi znotraj območja enote urejanja prostora.
(4) Zunanje površine se lahko uredijo kot: parkirišče, zelenice, peš ploščadi, parkovne ureditve, otroška igrišča in dvorišča.
(5) Zasaditev zelenih površin se izvede prvenstveno z avtohtonim rastlinstvom. Na lokacijah, kjer bi drevesa lahko povzročala preveliko osenčenost, se zimzelena in vedno zelena drevesa ne sadijo.
(6) Zunanje površine se uskladijo z arhitekturno zasnovo objektov.
(7) Dovoljena je zasaditev drevoreda vzdolž načrtovane mestne obvoznice skladno s pogoji upravljavca javnih cest.
(8) Uredijo se pločniki, tako da se zagotovi varen dostop do vseh javnih objektov in površin.
(9) Zasajene zelene meje ne smejo ovirati preglednosti na javnih cestah in cestnih priključkih. Njihova višina v območju priključkov ne sme presegati 0,75 m. V primeru novih zasaditev in ozelenitev ob vozišču ceste, se le-te izvedejo tako, da njihovi koreninski sistemi ne ogrožajo varnosti prometa in stabilnosti ceste. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča ceste je takšen, da krošnje ne segajo v prosti profil ceste.
(10) Investitor objektov poskrbi, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh raziskav izvede vse potrebne ukrepe za varno gradnjo.
(11) Objekti se zasnujejo tako, da je mogoče ustrezno vzdrževanje in s tem ohranjanje zunanje podobe objekta.
(12) Zgradi se notranje infrastrukturno omrežje, ki vključuje vsaj: cesto, vodovod, hidrantno omrežje, kanalizacijo in elektroenergetski vod.
(13) Območje se priključuje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
(14) Zasnova in elementi uličnega omrežja vključno z ukrepi za omejevanje prometa morajo omogočati intervencijski promet.
(15) Objekti so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja lahko opremljeni z lastno čistilno napravo. Po izgradnji javnega omrežja pa se priključijo nanj.
(16) Padavinske vode s prometnih površin se vodijo preko ustreznih lovilcev maščob in olj v meteorno kanalizacijo.
(17) Novogradnjam stavb se uredi delno zadrževanje padavinskih voda na gradbeni parceli z ustreznimi zadrževalniki. Voda za vzdrževanje zunanjih površin se črpa iz zadrževalnikov padavinske vode.
(18) Padavinske vode iz območja gradbene parcele se odvaja oziroma ponika, tako da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
(19) Zasnova ponikalnic temelji na podatkih o hidrogeološki sestavi tal.
(20) Fekalne in meteorne vode se vodijo v ločenem kanalizacijskem omrežju.
(21) Vse napeljave energetskega in telekomunikacijska omrežja se izvedejo v podzemni izvedbi.
(22) Pred začetkom gradenj v območju EUP se izdela načrt gospodarske javne infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje.
(23) Gospodarska javna infrastruktura se lahko izvede v celotnem obsegu naenkrat oziroma fazno glede na trenuten obseg načrtovane pozidave. V primeru fazne izvedbe gospodarske javne infrastrukture, se delna izvedba uskladi z zasnovo omrežja celotnega območja in dimenzionira glede na potrebe celotnega območja.
(24) Dopustna je gradnja posameznih objektov sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega omrežja.
(25) Pogoj za uporabo zgrajenega objekta je izvedena gospodarska javna infrastruktura za predmetni objekt, kar je tudi pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja ter urejene zunanje površine.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin za oddih, rekreacijo in šport s podrobnejšo namensko rabo oznake ZS.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – samo sanitarne stavbe v počitniških kampih,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas ter
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samo v objektih 241 in 1212.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: uta, enoetažna pritlična lopa, ograje, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč, tako da ni motena osnovna namembnost.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora parkov s podrobnejšo namensko rabo oznake ZP.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo površin: uta, ograje ter
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, otroška igrišča in pešpoti.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enoto urejanja prostora pokopališč s podrobnejšo namensko rabo oznake ZK.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov – samo za potrebe EUP,
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti ter
– 24204 Pokopališča.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– vse vrste posegov za potrebe pokopališke dejavnosti;
– gradnja nezahtevnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo površin: ograje;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, pešpoti.
(4) Ne glede na ostale navedbe je enota urejanja prostora ZI93 namenjena samo urejenim zelenim površinam z zaščitno funkcijo pokopališča.
(5) Ne glede na ostale navedbe je enota urejanja prostora ZI92 namenjena samo ureditvi parkirnih površin za potrebe pokopališča. Površine urejenega parkirišča se lahko uporabljajo tudi kot manipulativne površine za potrebe sosednjega proizvodnega objekta v času, ko na pokopališču ni povečanega obiska in ob pogoju, da s tem ni motena pokopališka dejavnost.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin cest s podrobnejšo namensko rabo oznake PC.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 211 Ceste.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– urejanje kmetijskih zemljišč.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora ostalih prometnih površin s podrobnejšo namensko rabo oznake PO.
(2) Območja so namenjena ureditvi parkirišča za motorna vozila.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 12420 Garažne stavbe ter parkirišča ter
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: ograje;
– gradnja enostavnih objektov: nadstrešek, utrjeno dvorišče in večnamenski kiosk;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi in parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij energetske infrastrukture s podrobnejšo namensko rabo oznake E.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 2214 Prenosni elektroenergetski vodi,
– 2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: garaža, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica in ograje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje in večnamenski kiosk;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enoti urejanja prostora SE37 in ZI102 s podrobnejšo namensko rabo oznake O.
(2) Območja so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb čiščenja odpadnih voda.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo ter
– 22232 Čistilne naprave.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: garaža, enoetažna pritlična lopa, ograje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje in večnamenski kiosk;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, pešpoti in parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enoto urejanja prostora ZI104 s podrobnejšo namensko rabo oznake O.
(2) Območja so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb ravnanja z odpadki.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 12510 Industrijske stavbe – samo objekti za obdelavo odpadkov,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča – samo objekti za obdelavo odpadkov,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – samo objekti za obdelavo odpadkov ter
– 24203 Odlagališča odpadkov – samo odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za odpadke.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: garaža, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica in ograje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje in večnamenski kiosk;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti, ploščadi in parkirišča.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora ZI14, ZI100, ZI101 in ZI103 s podrobnejšo namensko rabo oznake O.
(2) Območja so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov: garaža, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica, ograje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje in večnamenski kiosk;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin razpršene poselitve s podrobnejšo namensko rabo oznake A.
(2) Območja so namenjena bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, izjemoma tudi nemoteči proizvodno obrtni dejavnosti.
(3) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe ter
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v okvirih tistih površin, ki imajo pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodno dejavnost;
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 50 m2 uporabne površine, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba objektov za potrebe podjetništva (mirna pisarniška dejavnost) ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako da stanovanjska dejavnost ni motena;
– uporaba in gradnja objektov za potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah v sklopu kmetij;
– gradnja nezahtevnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, objekti za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje;
– gradnja enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, ograje, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v sklopu kmetij, začasni objekti;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi in parkirišča;
– urejanje kmetijskih zemljišč.
(5) V primerih mešanih naselij (stanovanjska in kmetijska dejavnost) se zagotovi nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločuje kmetijske-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
(6) Pri obnovitvah samotnih kmetij se poišče rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja se umaknejo iz zornega kota dominantnih pogledov.
(7) Pri razvojnih programih kmetij se upošteva prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločena gruča novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
(8) Pri kmetijah se gnojišča locirajo v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame se gradijo vodotesno brez odtoka.
(9) Za oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij se upošteva tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagodi, ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo oznak K1 in K2.
(2) Območja so namenjena kmetijski dejavnosti.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– posegi za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti;
– gradnja nezahtevnih objektov v skladu in za potrebe osnovne namembnosti površin: utrjene dovozne poti, vodni zbiralnik in obore za rejo divjadi;
– gradnja enostavnih objektov v skladu in za potrebe osnovne namembnosti površin: zajetje ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, zbiralnik za kapnico, krmišče in ograje za pašo živine;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, otroška igrišča in pešpoti;
– urejanje kmetijskih zemljišč.
(4) V teh enotah urejanja prostora se površine v primerih večjih naravnih in drugih nesreč lahko uporabljajo kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer kot:
– območja za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev,
– območja za pokop večjega števila ljudi in živali,
– območja za deponijo ruševin,
– območja za dekontaminacijo ljudi, živali in drugih dobrin,
– območja možnih letališč, vzletno pristajalnih stez in heliodromov.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij gozdnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo oznake G.
(2) Območja gozdnih zemljišč so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdovi.
(3) Za območja gozdnih zemljišče ne veljajo določila 12. člena tega odloka.
(4) Dovoljeni so naslednji posegi:
– posegi, dela in druge prostorske ureditve za izvajanje gozdarske dejavnosti;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, vendar samo v primeru vojne ali naravne ogroženosti;
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem;
– vzdrževanje in odstranitve objektov;
– paša, vendar samo v primeru opredelitve v gozdnogojitvenem načrtu;
– čebelja paša.
(5) Dovoljena je gradnja nezahtevnih objektov, ki so:
– ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m in sicer samo ograje za zaščito mladovja ali varstva gozdov pred divjadjo ter za zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno raziskovalnih preučevanj; zidane ograje niso dovoljene;
– pomožni infrastrukturni objekti;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, in sicer: poljska pot (samo v primeru, da ni izvedljiva znotraj območij drugih namenskih rab prostora, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje občinske kmetijko svetovalne službe), gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi in vodni zbiralnik (samo v primeru, da ni izvedljiv znotraj območja namenske rabe prostora oznake SK ali K, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje kmetijsko svetovalne službe);
– spominska obeležja.
(6) Dovoljena je gradnja enostavnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe, in sicer: zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo (samo v primeru, da ni izvedljivo znotraj območja namenske rabe prostora oznake SK ali K, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje kmetijsko svetovalne službe;
– pomožni objekti oziroma pomožni infrastrukturni objekti, razen cestnih silosov;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in sicer: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot (samo v primeru, da ni izvedljiva znotraj območij drugih namenskih rab prostora, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje občinske kmetijko svetovalne službe), krmišče, ograje za pašo živine nižje od 1,5 m in gozdna cesta;
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (samo v primeru kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov) in sicer: kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot in trimska steza;
– spominska obeležja;
– urbana oprema, in sicer samo nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču.
(7) Dovoljena je gradnja drugih objektov gospodarske javne infrastrukture: npr. ceste, mostovi, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(8) Posegi na območju gozdnih zemljišč so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne javne gozdarske službe.
(9) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(10) Posegi v prostor se načrtujejo tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij voda s podrobnejšo namensko rabo oznake VC.
(2) Območja površinskih voda so namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda.

(1) Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij mineralnih surovin s podrobnejšo namensko rabo oznake LN.
(2) Dovoljena je uporaba in gradnja objektov:
– 23010 Rudarski objekti.
(3) Dovoljeni so naslednji posegi:
– gradnja nezahtevnih objektov v skladu in za potrebe osnovne namembnosti površin: utrjene dovozne poti, vodni zbiralnik;
– gradnja enostavnih objektov v skladu in za potrebe osnovne namembnosti površin: nadstrešek, zajetje ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, zbiralnik za kapnico in utrjeno dvorišče;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice in parki;
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav;
– urejanje kmetijskih zemljišč.
(4) Po zaključku izkoriščanja mineralnih surovin se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin, in sukcesivnost naravnih procesov, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
(5) Izkoriščanje mineralnih surovin je mogoče samo na podlagi in v skladu s podeljeno rudarsko pravico.

(1) Novogradnje objektov se gradijo na odmiku najmanj 2,5 m od sosednjih zemljišč.
(2) Novogradnje objektov se gradijo na odmiku najmanj 4,0 m od javne ceste ali poti.
(3) Manjši odmik od sosednjih zemljišč in od javne ceste ali poti je dopusten:
– če so razlogi zanj strokovno utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča v upravnem postopku pridobivanja dovoljenja za poseg in ko ni prizadeta javna korist, o čemer odloči občinska uprava Občine Žiri z izdajo soglasja,
– ko gre za strnjeno gradnjo, torej ko so tudi sosednji objekti načrtovani ali grajeni v zmanjšanem odmiku proti novogradnji,
– ko gre za gradnjo novega objekta na lokaciji odstranjenega objekta, ob pogoju, da je za rušitev pridobljeno gradbeno dovoljenje,
– odmik od javne ceste ali poti je lahko manjši, če je odmik fasad obstoječih objektov ob cesti manjši od 4,0 m in če s tem soglaša upravljavec ceste ali poti.
– za talno zunanjo ureditev, ki ne presega nivoja obstoječega terena,
– za talno zunanjo ureditev vključno s podpornim zidom višine do 1,0 m nad nivojem obstoječega terena in ograjo višine 1,0 m nad nivojem obstoječega terena, vendar se za posege v odmiku manjšem od 4,0 m od javne ceste ali poti pridobi soglasje občinske uprave Občine Žiri,
– za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, kjer je odmik najmanj 1,0 m od sosednjega zemljišča, oziroma brez odmika s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča in če ne gre za gradnjo v odmiku manjšem od 4,0 m od javne ceste ali poti, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v odmiku manjšem od 4,0 m od javne ceste ali poti s soglasjem občinske uprave Občine Žiri,
– če gre za gradnjo pod obstoječim terenom, vendar ne za posege v odmiku manjšem od 4,0 m od javne ceste ali poti, kjer se za ta namen pridobi soglasje občinske uprave Občine Žiri.
(4) Za odmik se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe.
(5) Odmik med fasado z odprtinami bivalnih prostorov v stanovanjskem objektu in stavbami na sosednjem zemljišču ne sme biti manjši od 8,0 m.
(6) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture se uskladijo s predpisi in normativi za posamezne vrste infrastrukture.
(7) Odmiki od evidentiranih in neevidentiranih vodotokov se uskladijo z določili zakona o vodah.
(8) Gradnja objektov ob gozdnih površinah oziroma ob gozdnih robovih znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m. Izjemoma je odmik lahko tudi manjši, če so izvedeni požarno-varstveni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim podrtjem dreves gozdnega roba skladno s soglasjem pristojne javne gozdarske službe.

V varovalnih in varstvenih pasovih so dopustni posegi v skladu s predpisi in na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca oziroma nosilca urejanja prostora.

(1) Določila v tem členu veljajo za posege v območjih stanovanj in na površinah razpršene poselitve (EUP z oznakami SS, SK in A).
(2) Največja dopustna etažnost je klet + pritličje + 1.nadstropje + mansarda ali podstrešje (K+P+1N+M).
(3) Število kletnih in mansardnih etaž ni omejeno.
(4) Svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je največ 2,20 m.
(5) Največja dopustna višina stavbe ob upoštevanju ostalih omejitev v tem odloku ne presega 14,00 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je največ 10,00 m.
(6) Omejitve glede etažnosti in višin v prvih petih odstavkih tega člena ne veljajo za objekte v enoti urejanja prostora ZI122, za obstoječe objekte, za cerkvene zvonike, infrastrukturne objekte ter instalacijske objekte.
(7) V enoti urejanja prostora ZI122 je dopustna višina objektov 22,00 m.
(8) Obstoječi objekti, ki presegajo dopustne gabarite določene v tem členu se lahko rekonstruirajo v delnem ali celotnem obstoječem obsegu. V primeru novogradnje na isti lokaciji se pri gabaritih upošteva določila tega člena.

(1) Določila v tem členu veljajo za posege v območjih centralnih dejavnosti in v posebnih območjih (EUP z oznakami CU, BT in BC).
(2) Največja dopustna etažnost je klet + pritličje + 2 nadstropji + mansarda ali podstrešje (K+P+2N+M).
(3) Število kletnih in mansardnih etaž ni omejeno.
(4) Svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je največ 2,20 m.
(5) Največja dopustna višina objekta ob upoštevanju ostalih omejitev v tem odloku ne presega 18,00 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je največ 14,00 m.
(6) Omejitve glede etažnosti in višin v tem členu ne veljajo za obstoječe objekte, za cerkvene zvonike in infrastrukturne objekte ter instalacijske objekte.
(7) Obstoječi objekti, ki presegajo dopustne gabarite določene v tem členu, se lahko rekonstruirajo v delnem ali celotnem obstoječem obsegu. V primeru novogradnje na isti lokaciji se pri gabaritih upošteva določila tega člena.

(1) Določila v tem členu veljajo za posege v območjih centralnih dejavnosti (EUP z oznako CD).
(2) Največja dopustna etažnost je klet + pritličje + 2 nadstropji + mansarda ali podstrešje (K+P+2N+M).
(3) Število kletnih in mansardnih etaž ni omejeno.
(4) Svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je največ 2,20 m.
(5) Največja dopustna višina objekta ob upoštevanju ostalih omejitev v tem odloku ne presega 22,00 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je največ 18,00 m.
(6) Omejitve glede etažnosti in višin v tem členu ne veljajo za obstoječe objekte, za cerkvene zvonike, infrastrukturne objekte ter instalacijske objekte.
(7) Obstoječi objekti, ki presegajo dopustne gabarite določene v tem členu, se lahko rekonstruirajo v delnem ali celotnem obstoječem obsegu. V primeru novogradnje na isti lokaciji se pri gabaritih upošteva določila tega člena.

(1) Določila v tem členu veljajo za posege v vseh območjih namenskih rab prostora razen v območjih iz 39., 40. in 41. člena tega odloka.
(2) Število etaž ni omejeno.
(3) Največja dopustna višina objekta ob upoštevanju ostalih omejitev v tem odloku ne presega 20,00 m.
(4) Obstoječi objekti, ki presegajo dopustne gabarite določene v tem členu, se lahko rekonstruirajo v delnem ali celotnem obstoječem obsegu. V primeru novogradnje na isti lokaciji se pri gabaritih upošteva določila tega člena.
(5) Ne glede na ostale določbe v tem členu se pri določanju velikosti objektov v teh enotah upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo.

(1) Posegi v prostor se načrtujejo tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo okoliške kvalitetne arhitekture ter se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemena,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov se upošteva naslednje pogoje ob upoštevanju tipologije vsakega posameznega naselja:
– tloris stanovanjskega objekta se zasnuje tako, da je dolžina daljša od širine objekta, in sicer, da je razmerje med dolžino in širino objekta večje ali enako 1,2 : 1,
– streha mora biti pretežno simetrična dvokapnica naklona 38–45°, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, dopustna je izvedba ravne strehe, vendar površina te strehe ne sme presegati 15% celotne površine strehe, razen v območjih podrobnejše namenske rabe prostora oznake CD,
– naklon poševne strehe na istem objektu je enak pri vseh strešinah, v primeru rekonstrukcij in nadzidav pa prilagojen obstoječim,
– strešna kritina se prilagodi lokalnim razmeram in klimatskim pogojem,
– izvedba strešnih oken, frčad in čopov je dopustna v skladu z lokalno tipologijo,
– barva kritine se uskladi z najbližjimi okoliškimi objekti oziroma prevladujočo kritino v okolici,
– obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev in zatrepov se prilagodi kakovostno oblikovanim obstoječim stanovanjskim objektom v okolici, barva fasade je bela oziroma svetlih pastelnih tonov, v glajenem ometu,
– nasičene barve fasade so dopustne samo kot oblikovni poudarek in ne smejo presegati 20% površine posamezne fasade,
– barve fasade se določijo v projektu za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in proizvajalca),
– pri vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, ohranja se kvalitetne elemente na objektu,
– prizidki in nadzidave se prilagodijo oblikovanju in obdelavi obstoječega objekta,
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah, kot so stolpiči, arkade in ostali neavtohtoni arhitekturni in hortikulturni elementi drugih okolij.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti se oblikujejo skladno z osnovnim objektom na katerega funkcionalnem zemljišču stojijo.
(4) Za oblikovanje stanovanjskega dela kmetije veljajo enaki pogoji kot pri ostali stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij se upošteva tipologijo obstoječih kvalitetnih gospodarskih objektov in se jih po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagodi, ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.
(5) V primeru, da oblikovanje objektov ne upošteva določil navedenih v tem členu, lahko Občina Žiri to ugotovi in opozori lastnika objekta, da oblikovanje objekta uskladi z določbami odloka. V primeru, da lastnik objekta opozorilu občine ne zadosti, lahko občina naroči sanacijska dela na račun lastnika objekta.
(6) Odstopanje od določil v tem členu je dovoljeno ob soglasju Občine Žiri.

(1) Parcelacija upošteva lokalno tipologijo pozidave in krajevno značilno obliko parcel.
(2) Gradbena parcela mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave ter možnost ustreznega dovoza do parcele.
(3) Površina gradbene parcele za gradnjo enostanovanjske hiše znaša najmanj 250 m2 in največ 800 m2. Ta pogoj ne velja za stanovanjske objekte v sklopu kmetij in v primerih, ko je glede na terenske danosti nujna drugačna velikost gradbene parcele.

(1) Zagotovi se najmanj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto.
(2) Zagotovi se najmanj 1 parkirno mesto na 35 m² BTP upravnih ali poslovnih prostorov.
(3) Zagotovi se najmanj 1 parkirno mesto na 25 m² BTP trgovske stavbe.
(4) Zagotovi se najmanj 1,5 parkirnega mesta na 2 zaposlena v objektih namenjenim obrtnim dejavnostim.
(5) Zagotovi se najmanj 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem objektu.
(6) Parkirne površine se dimenzionira v skladu s Tehničnimi normativi za urejanje mestnih prometnih površin Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani.
(7) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od objekta oddaljene največ 200m, tako da je lastnikom in drugim uporabnikom objekta omogočena njihova uporaba.

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje in dovoz do javne ceste.
(4) Če nestanovanjski objekti za svoje delovanje ne potrebujejo vse v prejšnjem odstavku tega člena navedene gospodarske javne infrastrukture, se potrebna komunalna opremljenost določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglaša Občina Žiri.
(6) V koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
(7) Posamezni komunalni objekti in naprave se locirajo v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasodajalcev. Poteki komunalnih in energetskih vodov se med seboj uskladijo in združijo v skupne koridorje.
(8) Pri večjih vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave v območju javnih cest je obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
(9) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture poteka sočasno in usklajeno. Mogoče so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ob gradnji nove gospodarske javne infrastrukture se izvede rekonstrukcija obstoječe istovrstne infrastrukture, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, poškodb ali urbanističnih zahtev.
(10) Omrežja gospodarske javne infrastrukture potekajo po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, lastnik prizadetega zemljišča omogoči gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču, izvajalec gospodarske javne službe pa od lastnika pridobi služnost.
(11) Novogradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih vodov v območju stavbnih zemljišč se izvedejo v podzemni kabelski izvedbi. To določilo ni obvezujoče za območja energetske infrastrukture in ne velja za območja arheološke dediščine.
(12) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti do 20 kV se zgradi v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven naseljenih območij v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
(13) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča prekomerne celotne obremenitve območja s sevanjem v bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(14) Zaradi elektromagnetnega sevanja je pri umeščanju stanovanjskih objektov ob obstoječe daljnovode potrebno upoštevati potreben odmik od osi daljnovoda (14 m za 110 kV daljnovod).
(15) Za nove bazne postaje mobilne telefonije, katerih nazivna inštalirana moč presega 100 W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev, natančno preučiti njihov vpliv in predvideti morebitne omilitvene ukrepe.
(16) Razdelilne transformatorske postaje se izvedejo v skladu s sodobnimi principi in z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom.
(17) Na kmetijskih zemljiščih se izvedejo podzemni objekti gospodarske javne infrastrukture na taki globini, da je zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljišč. Po končani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture se kmetijsko zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav na podlagi soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi ter
– objektov, v katerih je vnetljiv material.
(3) Na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) V varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, vzdrževanje obstoječih objektov in gradnja objektov za lastne potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža, nadstrešek, lopa, parkirišče).
(5) Za vse vrste gradenj in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, se pridobi dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
(6) V varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi.
(7) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega roba objekta, če nima varovalne ograje.
(8) Varovalni pas prometne infrastrukture je širok pri:
– glavni cesti: 25,00 m,
– regionalni cesti: 15,00 m,
– lokalni cesti: 10,00 m,
– javni poti: 6,00 m in
– javni poti za kolesarje 3,00 m.
(9) Varovalni pas vodovoda je širok 3,00 m.
(10) Varovalni pas elektroenergetskega omrežja je širok:
– vzdolž nadzemnega voda nazivne napetosti od 35 kV do 110 kV 15,00 m;
– vzdolž podzemnega voda 110 kV 5,00 m;
– vzdolž nadzemnega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10,00 m;
– vzdolž podzemnega voda nazivne napetosti 10/20 kV 1,00 m;
– pri razdelilni transformatorski postaji z nazivno napetostjo 35 kV ali 110 kV 15 m; pri razdelilni in transformatorski postaji z nazivno napetostjo do 35 kV 2 m.

(1) Novogradnje objektov, ki potrebujejo vodooskrbo, se v območjih stavbnih zemljišč, ki so opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Novogradnje objektov, ki potrebujejo vodooskrbo, se lahko v območjih stavbnih zemljišč, ki niso opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, opremijo z lastnim vodovodnim zajetjem ob pogoju, da se pridobi potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in biološke analize vodnega vira.

(1) Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, speljejo v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, se odtok odpadnih voda začasno spelje v nepretočno greznico ali malo čistilno napravo, po izgradnji javne kanalizacije pa se priključi nanjo.
(2) Odpadne vode se na območjih, kjer ni zgrajena javna kanalizacija, speljejo v male biološke čistilne naprave z ustreznimi karakteristikami in zagotovljenim nadzorom pooblaščenih javnih strokovnih služb.
(3) V naseljih se načrtuje sistem kanalizacije, tako da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok padavinskih voda.
(4) Novogradnje stavb morajo imeti urejeno vsaj delno zadrževanje padavinskih voda na gradbeni parceli z ustreznimi zadrževalniki. Voda za sanitarne izplakovalnike ter voda za vzdrževanje zunanjih površin se dovaja iz zadrževalnikov padavinske vode.
(5) Padavinske vode iz območja gradbene parcele se prestreza oziroma ponika, tako da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
(6) Pri posegih in načrtovanju se upoštevajo zakonski predpisi za ravnanje z odpadki.
(7) Stalno se spodbuja in motivira prebivalstvo za ločeno zbiranje odpadkov.
(8) Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov se izvaja tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.
(9) Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi.
(10) Evidentirajo se divja odlagališča in se ustrezno sanirajo.
(11) V postopku priprave OPPN za širitev gospodarske cone in drugih predvidenih območij urejanja je potrebno določiti podrobnejše zahteve za ravnanje z odpadki.

(1) Vsem zahtevnim in manj zahtevnim objektom se zagotovi dostop ali priključek na javno cesto.
(2) Priključki na javno cesto se zgradijo tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi soglasja upravljavca javne ceste ter v skladu s standardi, ki omogočajo dovoz intervencijskih vozil.
(3) Parkirišča se uredijo tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.
(4) Objekte se priključi na javno cesto s skupnim priključkom. Odstop od tega določila je mogoč le ob soglasju upravljavca javne ceste.
(5) Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu obračališče. Odstop od tega določila je mogoč le ob soglasju upravljavca javne ceste.

(1) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico se objekte in naprave mobilne telefonije načrtuje tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(2) Oblikovanje objektov komunikacijskih omrežij (barve, oblika stebrov in anten) se čim bolj prilagodi prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa se ozeleni. Oddajne sisteme na fasadah stavb se ustrezno zakrije, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa se odmakne od roba strehe, tako da so čim manj vidno izpostavljeni.
(3) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti ustrezne lokacije, pri čemer poseg ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.

Priključevanje na grajeno javno dobro se izvede v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca javnega dobra.

(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Dopustno je pridobivanje toplote, proizvodnja električne energije in raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(2) Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije je potrebno upoštevati načela vzdržnega prostorskega razvoja, zato naj se pri načrtovanju novih energetskih sistemov v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za njeno pridobivanje iz obnovljivih virov.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v občini Žiri pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
(5) Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini z namenom zmanjšanja rabe energije ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije.
(6) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
(7) Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje nočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07), ki se nanašajo na porabo električne energije.
(8) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1 000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1 000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
– soproizvodnja;
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
– toplotne črpalke.
(9) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(10) Oskrba z električno energijo se izvaja ob upoštevanju veljavnih predpisov in usmeritev upravljavca elektroenergetskega omrežja.
(11) Za pridobivanje toplote in proizvodnje električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije.
(12) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(13) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se upošteva zakonodajo s področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključuje na ekološko čiste vire energije oziroma spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(14) Strehe novih objektov se načrtuje tako, da se omogoča postavitev naprav za pretvorbo sončnega sevanja v električno in toplotno energijo.

(1) Oskrba z energijo:
– Vsa razvojna območja se priključi na obstoječa in predvidena komunalna infrastrukturna omrežja in sicer vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko distribucijsko omrežje in omrežje telekomunikacij s kabelskim omrežjem. Za priključevanje teh območij se izdelajo idejne rešitve ali idejne zasnove priključevanja, ki jih potrdijo upravljavci teh omrežij in pristojna občinska služba.
(2) Daljinsko ogrevanje:
– Uvajal se bo sistem daljinskega ogrevanja. Uporabi se možnost daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali alternativne možnosti ogrevanja.

Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu se pridobi pogoje ter soglasje upravljavca ceste k projektni dokumentaciji. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto je pogoj za začetek del in za izdajo uporabnih dovoljenj za objekte v takem območju.

(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo; čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, se pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče se pridobi soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
(7) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine upošteva poleg določil tega odloka tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
1. Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.) in
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
2. Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega) in
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
3. Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
4. Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva ter
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
5. Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
6. Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege, se:
– v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvede predhodne arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba;
– v okviru postopka priprave OPPN izvede predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN.
(11) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo.
(12) Za vsako načrtovanje ali gradnjo nezahtevnih ali enostavnih objektov na območju kulturne dediščine se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
(13) Večji in moteči enostavni objekti naj se praviloma izogibajo območjem arheološke in memorialne dediščine, dediščinske kulturne krajine in vplivnim območjem kulturne dediščine.
(14) Usmeritve za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– drvarnica – ima podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40°–45°, opečno kritino – izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja;
– garaža – prvenstveno se zagotovi njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma v obliki nadkritih parkirnih mest;
– lopa – možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor; biti mora lesena;
– nadstrešek – možen le, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora;
– bazen – znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine praviloma ni dopusten – sicer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor;
– steklenjaki in rastlinjaki – niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine;
– rezervoar – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, praviloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;
– uta oziroma senčnica – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor; biti mora lesena;
– ograje – v naselbinski dediščini praviloma ni prisotna, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine naj bo iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo), na območjih dediščinske kulturne krajine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva.
(15) Usmeritve za gradnjo infrastrukturnih objektov v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– objekt javne razsvetljave – v območjih naselbinske dediščine izbrati svetila primerne velikosti – ne višjih od slemen objektov; izdela se celostna podoba;
– pločnik in kolesarska steza ob vozišču – v naselbinski dediščini preveriti prostorske možnosti – »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno;
– avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme;
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih vode speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino — v tem primeru naj vodi potekajo po oziroma izjemoma ob robovih naselij, gozda, cest ...;
– ločilno oziroma krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta);
– transformatorska postaja – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;
– relejna hišica – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine (primerna lokacija – npr. trgovina, bencinska postaja);
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje – praviloma naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru; postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo;
– objekt s hidroforno postajo oziroma črpališčem – izogibati se je objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico;
– montažna greznica – naj bo po postavitvi zatravljena;
– mala tipska čistilna naprava – območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto;
– ekološki otoki – znotraj naselbinskih jeder niso zaželeni, saj gre za povsem netradicionalno funkcijo in obliko; če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporočena je uporaba naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo urbane opreme.
(16) Usmeritve za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– čebelnjak – sledi naj tradicionalnemu vzoru;
– gnojišče, gnojna jama – ograda ne sme presegati višine 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;
– gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine se izdelajo variante tras;
– gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine se izdela celostna podoba učnih tabel;
– gozdna žičnica – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;
– kašča – sledi naj tradicionalnemu vzoru;
– kozolec – dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih;
– kmečka lopa – v območjih kulturne dediščine možna postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva;
– poljska pot – peščena, oziroma se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni);
– silos – je možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva;
– skedenj – dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev.
(17) Usmeritve za gradnjo začasnih objektov v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;
– začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine;
– začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
(18) Usmeritve za gradnjo vadbenih objektov v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– dopustni so le v sklopu obstoječih učno - vzgojnih objektov,
– montažnih napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v območjih kulturne dediščine.
(19) Usmeritve za gradnjo spominskih obeležij v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– pred postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine se izdela prostorska presoja postavitve in preveri vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(20) Usmeritve za urbano opremo v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
– v območjih kulturne dediščine se urbano opremo načrtuje celostno;
– čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališča, ekološki otoki, kioski itd.);
– objekt za oglaševanje – na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt;
– transparent – na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje transparentov načeloma ni dovoljeno; dovoljeni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju; te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante;
– skulptura – enaki pogoji kot veljajo za spominska obeležja;
– večnamenski kioski – v območju kulturne dediščine niso dopustni – v ta namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine;
– vodnjaki – enaki pogoji kot za spominska obeležja.
(21) Označevanje kulturne dediščine naj poteka v skladu z obstoječim pravilnikom za označevanje kulturnih spomenikov in v soglasju s pristojno enoto ZVKDS ter v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji.
(22) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora zadoščati tudi naslednjim merilom: ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske pojavnosti; upošteva se obstoječi vzorec razporeditve in velikosti objektov; sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
(23) Načrtovanje v območjih z omejitvami za razvoj v prostoru: kot območja z omejitvami za področje varstva kulturne dediščine obravnavamo predvsem potresna območja, območja požarne ogroženosti in ogrožena območja po predpisih o vodah; v primerih sanacije naravnih in drugih nesreč se za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov, ki v celoti ohranjajo namembnost, gabarite in izgled poškodovanih objektov na istih lokacijah, omogoči pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku; pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se praviloma izvedejo najnujnejši ukrepi; pri tem se v največji možni meri omogočajo nadaljnji naravni procesi razen, če bi to ogrožalo obstoječa naselja in varovane enote kulturne dediščine.
(24) Načrtovanje v območju kmetijskih zemljišč: na območjih varstva kulturne dediščine in v kulturni krajini širšega območja, kjer se kmetijske površine pojavljajo fragmentarno in mejijo na gozdni rob, se praviloma ohranja obstoječ obseg kmetijskih zemljišč, kot pomemben element kulturne krajine; ohranja se značilnost v naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev (npr. na celke, grude, delce in proge) pasaste parcelne strukture, vegetacijske prvine (obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd), členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini (kozolci, skednji itd.) v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi.
(25) Pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine.
(26) Pri načrtovanju v območjih turizma in rekreacije se omogoči dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
(27) Že pri zasnovi infrastrukturnih sistemov v območjih dediščinske kulturne krajine se upošteva, da umestitev trase ni zgolj tehnični problem temveč tudi oblikovalski. Le to se zlasti nanaša na oblikovanje obcestnega prostora in vpliva, ki ga ima trasa na sam vodotok, kot najbolj opredeljujoč element kulturne krajine.
(28) Priporoča se, da se na območjih posegov v prostor, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene, po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stroški predhodnih arheoloških raziskav se v tem primeru krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe.
(29) Konservatorski načrt prenove se izdela za enote urejanja prostora z oznakami: ON87, ZI125, ZI114, ON10, OZ3, OD75, OD68, 0Z2, ZI97, ZI108, ZI106, ZI111.
(30) Konservatorski načrt prenove je sestavni del tistih občinskih podrobnih prostorskih načrtov pri katerih je to navedeno v Prilogi 2 tega odloka. Načrtovalski del konservatorskega načrta prenove mora biti ustrezno prenesen in povzet v tekstualnem in grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji navedeni v tem členu imajo prednost pred ostalimi pogoji v ostalih členih. Kolikor je v tem členu podan pogoj za isto vsebino kot v drugih členih, se upošteva pogoj iz tega člena.
(2) Narava se varuje v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
(3) Na območjih in objektih naravne dediščine, ki so razglašeni za naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta.
(4) Območja in objekti naravne dediščine so predstavljeni v prikazu stanja prostora. Podatki se stalno obnavljajo. Pred izvedbo posegov se preveri aktualno stanje v prostorsko informacijskem sistemu.

(1) Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja.
(2) Za varstvo zraka se:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upošteva vse predpise za varstvo zraka in zagotovi, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije;
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte kolikor mogoče priključuje na ekološko čiste vire energije;
– zagotovi racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov;
– uredi večje zelene površine in zasadi visoko vegetacijo.
(3) Varstvo tal:
– na območjih, kjer to narekujejo inženirsko geološke raziskave terena in poročila o stabilnostnih razmerah, se za vsak poseg pridobi predhodno strokovno mnenje za konkretno lokacijo; investitor upošteva vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji;
– na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov se izvedejo dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(4) Varovanje krajinskih značilnosti:
– pri hidromelioraciji kmetijskih zemljišč in regulaciji vodotokov se ohranja značilne krajinske podobe, kvalitetne obvodne vegetacije, naravno urejanje in utrjevanje brežin struge, obstoječi potencial vodotokov oziroma se upošteva značaj poteka obstoječih strug (meandriranje);
– na vseh območjih se v čim večji možni meri ohrani značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo;
– v primeru posega v gozd oziroma gozdni prostor se predhodno zagotovi pogoje za sonaravno gospodarjenje z gozdom in določi dela s katerimi se zagotovi ohranitev gozdnega ekosistema in prvobitne podobe krajine ter vzpostavi biotsko ravnovesje;
– posebno pozornost se posveti oblikovanju gozdnega roba in določi se potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike; pri tem se posveti posebno pozornost ohranitvi biotskega ravnovesja v prostoru, ohranitvi varovalne in zaščitne funkcije gozda (veter, erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na mikroklimo ipd. in zagotovi neoviran dostop do gozdnega zaledja lastnikom in drugim uporabnikom gozda;
– na območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.);
– v območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(5) Občina zagotovi monitoring za spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa kot tiste, za katere bo občina sama zagotovila spremljanje, občina zbere in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila. Občina je nosilec monitoringa kazalcev stanja okolja za:
– število podjetij, ki so zavezanci za opravljanje monitoringa emisij v zrak,
– število stavb (prebivalcev) priključenih na čistilne naprave,
– letno količino prepeljane odpadne vode iz greznic na čistilno napravo,
– število konfliktnih območij hrupa in število novih industrijskih območij,
– površino najboljših kmetijskih zemljišč,
– površino gozdnih zemljišč,
– količino načrpane pitne vode,
– količino skupne porabljene vode v gospodinjstvih in industriji,
– izgube vode v sistemu,
– količino odpadkov odpeljanih na deponijo,
– količino odpadkov namenjenih za odstranitev,
– količino odpadkov namenjenih za predelavo,
– količino odpadkov oddanih v družbo za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– število ekoloških otokov,
– površino pomembnih naravnih ekosistemov na območju občine,
– površino posegov na pomembne naravne ekosisteme,
– število naravnih vrednot,
– površino posegov na naravne vrednote,
– število zavarovanih območij,
– delovno aktivno prebivalstvo,
– število podjetij,
– novozgrajena infrastrukturo (dolžina, število objektov),
– delež prebivalcev na ogroženih območjih (poplavna, erozijska),
– število objektov znotraj varstvenega pasu,letno porabo elektrike na prebivalca vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja.

(1) Na vodovarstvenih območjih so dovoljeni samo posegi, ki so skladni z določbami občinskih odlokov, ki določajo vodovarstvena območja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89, Uradni list RS, št. 34/90, 20/91, 20/94, 47/98 in 48/00) in ostalo vodovarstveno zakonodajo.
(2) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(3) Za varstvo voda vodnih virov, podtalnice in obvodnih površin se:
– sanira obstoječe vire onesnaženja,
– upošteva predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
– zagotovi merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
– zagotovi ponikanje padavinske vode,
– zagotovi združevanje iztokov odpadnih voda ter
– zagotovi izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
(4) Preprečuje se negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
(5) Pri vsakem posegu v vodni svet se ohranjajo značilna krajinska ekološko vredna vegetacija ter posebno redki rastlinski in živalski primerki. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov.
(6) Vsi posegi v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
(7) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(8) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo je prepovedano.
(9) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Pri odvzemanju naplavin se upoštevajo predpisi o vodah.
(10) Priobalno zemljišče reke Sore je široko 15 metrov, zunaj območij naselij pa 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, stoječih vod in suhih strug je 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče je lahko tudi drugačno, če tako določi vlada.
(11) V priobalnem pasu vodotoka se omogoči dostop in vzdrževanje vodotoka.
(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje vsakršnega materiala in nasipavanje površin.
(13) Odtoke meteornih vod z vodotesno utrjenih površin se opremi z ustreznimi lovilci olj in se jih spelje v ponikalnico ali ustrezne odvodne kanale.
(14) Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(15) Pri načrtovanju potekov tras gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega v pretočni profil vodotoka in naj se izvaja na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežine vodotoka.
(16) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma, tako da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, se ohranja naraven potek vodotoka. Vegetacija ob vodotokih se ohranja v čim večji meri ali se ponovno zasadi.
(17) V javnih objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo.

(1) Načrtovanje in gradnja objektov se zasnuje tako, da se prepreči oziroma zmanjša škodljiv vpliv naravnih in drugih nesreč ter, da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, vsebujejo študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(4) Občinski načrt zaščite in reševanja določi lokacijo površine za pokop večjega števila živali.
(5) Priporoča se vgradnja sekundarne kritine, ki lahko določen čas samostojno varuje objekt pred padavinami.

(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse ostale gradnje in posege, ki niso v skladu z določili prejšnjega stavka, se predhodno izdela hidrološko hidravlična študija, v kateri se skladno s predpisi določijo ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti, izvedba ukrepov pa se zaključi pred njihovo gradnjo.
(2) Na poplavnih površinah so dovoljene samo tiste novogradnje s katerimi se zmanjša poplavna ogroženost oziroma s katerimi se zmanjša nevarnost onesnaženja vodotoka v primeru poplav.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge ter
– vlačenje lesa.
(4) Na plazovitem območju se ne posega v ali na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) Na plazovitih zemljiščih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča terkrčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Na erozijskih in plazovitih območjih se za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdela geološko geotehnična študija v kateri se določijo ustrezni tehnični in protierozijski ukrepi zaradi varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zlasti se to upošteva pri gradnji cest.
(7) Ogrožena območja so razvidna v prostorskem informacijskem sistemu.
(8) Na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav, visoke podtalnice in hudournikov zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov se zagotovi varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(9) V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(1) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo naj se zmanjšuje ranljivost sistemov obnaravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti spitno vodo in z vodo za gašenje.
(2) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.
(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja.
(4) V območjih naselitev in industrije naj se dovolj velika pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(5) Objekti se protipotresno projektirajo in gradijo glede na stopnjo potresne nevarnosti.
(6) Površina za pokop večjega števila ljudi je v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo prostora pokopališča (označene z oznako ZK).
(7) Površine za deponijo večjih količin ruševin v primeru naravne ali druge nesreče so v enoti urejanja prostora z oznako ZI94. Manjše količine ruševin se lahko uporabijo na stavbnih zemljiščih za utrditev terena ob primerni površinski ureditvi (ozelenitev, tlakovanje).
(8) Zagotoviti je pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila in predvideti ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.
(9) Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev se prilagodi potrebam gasilske intervencije; zagotovi se zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma se zagotovi dostope za odvzem požarne vode iz vodotokov.

(1) Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva ter dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami.
(3) V novih objektih se ojača prva stropna konstrukcija, tako da zdrži rušenje nadgradnje objekta nanjo.
(4) Ohrani se obstoječe zaklonišče v enoti urejanja prostora z oznako ZI116 na parc. št. 408/6 in 863/17, k.o. Dobračeva. V primeru ukinitve tega zaklonišča, se predhodno zagotovi ustrezno nadomestno javno zaklonišče.

(1) Pri graditvi objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa in se zato štejejo med ovire za zračni promet, se predhodno pridobi soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo.
(2) Ovire za zračni promet so objekti, instalacije in naprave:
– ki so višji od 30 m in ki stojijo na vzpetinah, ki se dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– ki segajo več kot 100 m od tal,
– kot so daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Priloga prostorskega načrta Prikaz stanja prostora prikazuje stanje v času priprave prostorskega načrta. Območja varovanja z določenimi pravni režimi so predstavljeni v prostorsko informacijskem sistemu v skladu z Uredbo o prostorsko informacijskem sistemu (Uradni list RS, št. 119/07), ki se ga sproti obnavlja. Pri posegih v prostor se preveri stanje v prostoru glede omejitev in prepovedi v prostorsko informacijskem sistemu.

(1) Za varstvo pred hrupom se:
– izvaja monitoring za vire hrupa, v primeru čezmernega obremenjevanja s hrupom upravljavec vira hrupa zagotovi ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij;
– zmanjša prekomerni hrup pri izvoru;
– kolikor prihaja do čezmernega obremenjevanja s hrupom, zagotovi ustrezno aktivno protihrupno zaščito (protihrupne ograje, zasloni, nasipi); v primeru, ko zgradbe ne moremo zaščiti z aktivno protihrupno zaščito, se zagotovi pasivno zaščito (fasadne pregrade in okna z veliko zvočno izolacijo);
– upošteva predpise za varstvo pred hrupom; vsa bivalna območja oziroma območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, se zaščitijo pred hrupom;
– za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij zagotovi aktivne protihrupne ukrepe, kar se upošteva tudi pri pripravi projektne dokumentacije;
– za vire hrupa pridobi okoljevarstveno dovoljenje kot to določajo predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju;
– objekte za obrt in proizvodnjo locira in zasnuje tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja.
(2) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
(3) V preglednici enot urejanja prostora v Prilogi 1 je za vsako enoto urejanja prostora določena stopnja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posegi in dejavnosti v prostoru morajo upoštevati stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, ki določa stopnje varstva pred hrupom, mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedano je osvetljevanje nočnega neba s svetlobnimi reflektorji usmerjeni v nebo oziroma usmerjenimi tako, da del svetlobnega snopa osvetljuje nebo.
(3) Svetilke javne razsvetljave so v času, ko razsvetljava ni potrebna, ugasnjene.
(4) Za javno razsvetljavo se uporabljajo svetila, ki oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe.
(5) Javna razsvetljava se načrtuje tako, da je mogoče določeno število svetil, ki niso vedno potrebna, ločeno izklopiti.
(6) Dovoljena je vgradnja izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino oziroma površino objektov, tako da svetloba iz vgrajene svetilke neposredno ne osvetljuje neba. To določilo ne velja za svetilke z LED diodami, ki se napajajo s fotovoltaičnimi celicami vgrajenimi v svetilko, moči do 1 W na svetilko.

Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, so osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

Omogoči se dovoz z invalidskimi in otroškimi vozički na vse urejene javne vozne ali pohodne površine, do oziroma v vse objekte namenjene javni rabi v skladu s predpisi, ki določajo neoviran dostop, vstop in uporabo objektov.

(1) Ne glede na določbe tega člena se OPPN lahko izdela za katerokoli enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta.
(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.
(3) Po sprejemu OPPN za posamezno območje se posegi v tistem območju lahko izvajajo samo v skladu z OPPN za tisto območje.
(4) Prostorski izvedbeni pogoji v tem odloku veljajo kot usmeritve pri pripravi OPPN za posamezno območje. OPPN lahko določi drugačne prostorsko izvedbene pogoje, kadar je to potrebno, smiselno in strokovno utemeljeno.
(5) Usmeritve in pogoji za posamezna območja urejanja z OPPN so podani v Prilogi 2 tega odloka.
(6) Enote urejanja prostora kjer je določeno urejanje z OPPN:
– BR29: Peskokop Plesk,
– GO10: Smučišče v Goropekah,
– OS4: Nad Osojnico,
– RA55: Motodrom v Račevi,
– RA56: Račeva,
– SO15: Peskokop Sovra,
– ZI11: Ob cesti v Osojnico,
– ZI36: Večstanovanjska gradnja,
– ZI38: Ob Jezernici,
– ZI49: Nad Dobračevo,
– ZI91: Skakalnica,
– ZI94: Pustotnik,
– ZI95: Pokopališče,
– ZI96: Parkirišče Žiri,
– ZI106: Območje naselbinske dediščine Stare Žiri 1,
– ZI108: Območje naselbinske dediščine Stare Žiri 2,
– ZI109: Gospodarska cona v Žireh 1,
– ZI110: Območje med gospodarsko cono v Žireh in območjem centralnih dejavnosti,
– ZI111: Območje naselbinske dediščine Stare Žiri 3,
– ZI114: Območje naselbinske dediščine Stare Žiri 4,
– ZI117: Gospodarska cona v Žireh 2,
– ZI118: Gospodarska cona v Žireh 3,
– ZI119: Plastuhova grapa,
– ZI125: Območje naselbinske dediščine Stare Žiri 5,
– ZI129: Mršak,
– ZI130: Na polju,
– ZI132: Območje doma ostarelih,
– ZV25: Snopkova grapa 1 in
– ZV32: Snopkova grapa 2.

Če ni z usmeritvami v Prilogi 2 tega odloka določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, se pridobi soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine),
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
– gradnja gospodarske infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja, pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
– parkirne površine, kot začasna ureditev do sprejetja OPPN za to območje,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, vse kot začasna ureditev do sprejetja OPPN za to območje,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe,
– urejanje odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča ipd.,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine Žiri, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Spremembe in dopolnitve prostorskega načrta se izvedejo po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem.
(2) Občinski svet Občine Žiri s sklepom sprejme popravke za ugotovljene napake tehnične narave v dokumentaciji prostorskega načrta. Sklep postane s sprejetjem sestavni del tega odloka.

Z dnem uveljavitve prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni plan Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89, in Uradni list RS, št. 47/93, 4/99 in 30/01) za območje Občine Žiri,
– Srednjeročni družbeni plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87, 3/89, in Uradni list RS, št. 47/93, 4/99 in 30/01) za območje Občine Žiri,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za območje Občine Žiri za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za območje trase obvoznice Žiri odsek Stare Žiri–novi most (Uradni list RS, št. 2/05),
– Prostorski ureditveni pogoji Občine Škofja Loka za območje Občine Žiri (Uradni list RS, št. 81/02),
– Odlok o zazidalnem načrtu pokopališča v Žireh (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/79),
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko naselje S7 v Žireh (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/83).

(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(3) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Žiri, področni upravni enoti in Ministrstvu za okolje in prostor.

Občinski prostorski načrt Občine Žiri začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.