Številka: Up-803/09-16

Datum: 9. 12. 2010

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Primoža Skerbiša, Slovenske Konjice, ki ga zastopa Mihael Jenčič, odvetnik v Mariboru, na seji 9. decembra 2010

Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 360/2007 z dne 6. 4. 2009 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 19. 12. 2005 nezakonita in da je tožena stranka dolžna pritožnika pozvati nazaj na delo ter mu za nazaj priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal. Ugotovilo je, da je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – v nadaljevanju ZDR/02) 24. 6. 2004 pisno opozorila pritožnika na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. Višje delovno in socialno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.
2. Pritožnik izpodbija odločitev Vrhovnega sodišča. Meni, da je pisno opozorilo po enem letu in pol izgubilo svoj učinek, zato ga tožena stranka ne bi smela več uporabiti pri redni odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Stališče Vrhovnega sodišča, da ZDR/02 pri pisnem opozorilu razen pisne oblike ne določa drugih pogojev, naj bi posegalo v njegovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zatrjuje, da sodnega varstva zoper samo opozorilo ni mogel uveljavljati, ker ga zakon ne predvideva, v sodnem postopku pa ga tudi ni mogel uspešno izpodbijati zaradi časovne oddaljenosti očitanih kršitev. Ob tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-45/07 in Up-249/06 z dne 17. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 46/07, in OdlUS XVI, 28), ki je ob presoji prvega odstavka 83. člena ZDR/02 ocenilo, da je eno leto primeren rok, v katerem je mogoče na podlagi pisnega opozorila delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.(1)
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-803/09 z dne 24. 3. 2010 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o tem obvestilo Vrhovno sodišče. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni stranki v delovnem sporu, ki je na navedbe pritožnika odgovorila. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavno pritožbo zavrne, ker zatrjevana kršitev iz 23. člena Ustave ni izkazana. Pritožnik je sodno varstvo izkoristil, očitana dejanja iz pisnega opozorila je priznal pred nižjimi sodišči, časovno veljavnost pisnega opozorila pa bi lahko izpodbijal v najmanj treh postopkih, ki pa jih ni sprožil. Zato po mnenju nasprotne stranke pritožnikovo sklicevanje na kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva po petih letih sodnih postopkov pomeni zlorabo pravic. Z ugoditvijo ustavni pritožbi pa bi bilo po mnenju nasprotne stranke kršeno načelo zakonitosti iz 2. člena Ustave. Nasprotna stranka je namreč ravnala v skladu s tedaj veljavno zakonodajo. Kasnejša sprememba zakonodaje zato ne bi smela retroaktivno vplivati na njeno tedanje ravnanje.
4. Pritožnik na navedbe nasprotne stranke ni odgovoril.

5. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost prvega odstavka 83. člena ZDR/02 glede učinkovitosti sodnega varstva zoper pisno opozorilo delodajalca, ki je zagotovljeno šele v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z odločbo št. U-I-45/07 in Up-249/06 je ugotovilo, da je prvi odstavek 83. člena ZDR/02, ker ne določa časovnega obdobja, v katerem je mogoče na podlagi pisnega opozorila in nove kršitve delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi, v neskladju s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zakonodajalcu je določilo rok šestih mesecev, v katerem mora odpraviti ugotovljeno neskladje. Določilo je tudi način izvršitve odločbe, v skladu s katerim lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov le na podlagi pisnega opozorila, ki je bilo izdano v roku največ enega leta pred novo kršitvijo pogodbenih in drugih obveznosti delavca.
6. Vrhovno sodišče je odločalo o pritožnikovi reviziji potem, ko je bila odločba Ustavnega sodišča št. U-I-45/07 in Up-249/06 objavljena v Uradnem listu, torej je morala biti Vrhovnemu sodišču znana. Kljub temu je zavrnilo pritožnikove navedbe v reviziji v zvezi z dolžino roka, ki je potekel med opozorilom in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot neutemeljene, s sklicevanjem na to, da ZDR/02 tega roka ne določa. Takšno stališče Vrhovnega sodišča pa iz razlogov, iz katerih je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 83. člena ZDR/02, krši pritožnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Glede na navedeno je Ustavno sodišče razveljavilo izpodbijano odločitev in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič-Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Pritožnik je v ustavni pritožbi navajal tudi, da je v reviziji uveljavljal, da mu je delodajalec po prvem odstavku 83. člena ZDR/02, ki sicer ni določal roka za podajo pisnega opozorila, le-tega podal šele več kot dva meseca po storjenih kršitvah, kar naj bi bilo po mnenju pritožnika izven vsakega razumnega roka. Pritožnik tega očitka nato ni vsebinsko uveljavljal v ustavni pritožbi, zato se Ustavnemu sodišču do tega očitka ni bilo treba opredeliti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/07 – ZDR-A) je prvi odstavek 83. člena ZDR/02 v tem delu spremenil tako, da je zdaj določen rok, v katerem mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti (najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve).