Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07, 75/08 in 30/10) je Občinski svet Občine Črnomelj na 3. redni seji dne 23. 12. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Otovec (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-05/09.

(1) OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del

– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Črnomelj                                       1:5000
– Načrt parcel z mejo območja urejanja                1:2880
– Geodetski načrt s certifikatom                      1:1000
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja             1:1000
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja            1:1000
– Situacija obstoječega stanja                        1:1000
– Zazidalna situacija                                 1:1000
– Prerez A-A, Prerez B-B                              1:1000
– Načrt parcel z zakoličbo                            1:1000
– Situacija zakoličbe                                 1:1000
– Zbirna situacija infrastrukture                     1:1000
– Situacija prometa                                   1:1000
– Prikaz vplivov                                      1:1000
– Ukrepi za obrambo in zaščito                        1:1000
– Varstvo kulturne dediščine                          1:1000

(D) Priloge
– Sklep o pripravi OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Stališča do pripomb
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.

(1) Ureditveno območje na severovzhodu meji z železniško progo II. reda Ljubljana–Trebnje–Novo mesto–Črnomelj–Metlika–R Hrvaška, na vzhodu, jugu in jugozahodu z lokalno cesto LC 054151 Stražnji Vrh–Otovec, na zahodu z obstoječim gozdom, na severozahodu in severu z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
(2) Območje OPPN se nanaša na parc. št.: 2396, 2404, 2405, 2574, 2577, 2578, 2583, 2584, 2586, 2588, 2604, 2605, 2606, 2607, 2608, 2609, 2610, 2611, 2619, 2620, 2621, 2622, 2623, 2624, 2626, 2630, 2638, 2639, 2640, 2641, 2643, 2646, 2647, 2653, 2654, 2693, 2695, 2696, 2697, 3395, 3426, 3429, 3430, 3432, 3438, *343/2, *344, *347, *592, 2390/2, 2393/2, 2394/1, 2394/2, 2397/2, 2400/7, 2401/1, 2401/2, 2401/3, 2401/4, 2401/6, 2401/7, 2402/1, 2402/2, 2402/3, 2403/1, 2403/2, 2406/6, 2406/7, 2406/8, 2406/9, 2573/2, 2581/1, 2616/1, 2616/2, 2618/1, 2618/2, 2625/1, 2625/3, 2628/1, 2631/1, 2631/2, 2631/3, 2631/4, 2632/2, 2632/5, 2635/1, 2636/3, 2637/1, 2637/2, 2637/3, 2637/4, 2644/1, 2644/2, 2645/1, 2645/2, 2651/1, 2651/2, 2652/1, 2652/2, 2656/1, 2656/2, 2658/1, 2658/2, 2659/1, 2659/2, 3394/1, 3394/2, 3399/2, 3425/2, 3428/2, 3431/1, 3431/2, 3434/1, 3434/2, 3434/3, 3434/4, 3434/5, 3434/6, 3434/7, 3435/1, 3435/2, 3435/3, 3436/1, 3436/2, 3437/1, 3437/2, 3441/1, 3441/11, 3441/12, 3441/13, 3441/14, 3441/17, 3441/9, 5291/1, 5291/2, 5291/3, 5291/3, 5291/4, 5334/2, 5334/3, 5339/1, 5339/2, 5340/1, 5340/2 in 5417/3, vse k.o. Talčji Vrh.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 12,78 ha.

Izven območja OPPN se izvede:
– vzhodni priključek gospodarske cone na lokalno cesto LC 054151 Stražnji Vrh–Otovec na parc. št. 5341/1, 2581/2, 2573/1, 2582, 2698, k.o. Talčji Vrh,
– nova trasa SN elektro voda od obstoječega A-droga na parc. št. 2714/4 k.o. Talčji Vrh preko parc. št. 2715/2, 2715/1, 2687, 2690, 2691, 2694 in 2697 k.o. Talčji Vrh do meje OPPN v dolžini cca 140 m,
– nova trasa telekomunikacijskega priključka od obstoječe lokalne centrale (LC Lokve) na parc. št. 528/1 k.o. Talčji Vrh do meje OPPN v dolžini cca 1150 m,
– postavitev lovilca olj in ponikalnice na parc. št. 5417/3 k.o. Talčji Vrh,
– vodovodna povezava na obstoječi in planirani vodovod na zahodni strani OPPN.

(1) Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 2396, 2404, 2405, 2574, 2577, 2578, 2583, 2584, 2586, 2588, 2604, 2605, 2606, 2607, 2608, 2609, 2610, 2611, 2619, 2620, 2621, 2622, 2623, 2624, 2626, 2630, 2638, 2639, 2640, 2641, 2643, 2646, 2647, 2653, 2654, 2693, 2695, 2696, 2697, 3395, 3426, 3429, 3430, 3432, 3438, *343/2, *344, *347, *592, 2390/2, 2393/2, 2394/1, 2394/2, 2397/2, 2400/7, 2401/1, 2401/2, 2401/3, 2401/4, 2401/6, 2401/7, 2402/1, 2402/2, 2402/3, 2403/1, 2403/2, 2406/6, 2406/7, 2406/8, 2406/9, 2573/2, 2581/1, 2616/1, 2616/2, 2618/1, 2618/2, 2625/1, 2625/3, 2628/1, 2631/1, 2631/2, 2631/3, 2631/4, 2632/2, 2632/5, 2635/1, 2636/3, 2637/1, 2637/2, 2637/3, 2637/4, 2644/1, 2644/2, 2645/1, 2645/2, 2651/1, 2651/2, 2652/1, 2652/2, 2656/1, 2656/2, 2658/1, 2658/2, 2659/1, 2659/2, 3394/1, 3394/2, 3399/2, 3425/2, 3428/2, 3431/1, 3431/2, 3434/1, 3434/2, 3434/3, 3434/4, 3434/5, 3434/6, 3434/7, 3435/1, 3435/2, 3435/3, 3436/1, 3436/2, 3437/1, 3437/2, 3441/1, 3441/11, 3441/12, 3441/13, 3441/14, 3441/17, 3441/9, 5291/1, 5291/2, 5291/3, 5291/3, 5291/4, 5334/2, 5334/3, 5339/1, 5339/2, 5340/1, 5340/2, 5417/3, 2714/4, 2715/2, 2715/1, 2687, 2690, 2691, 2694, 2697, 5417/3, 5341/1, 2581/2, 2573/1, 2582, 2698, vse k.o. Talčji Vrh.
(2) Vplivno območje obsega še parcele priključnega TK voda od telefonske centrale v naselju Lokve, na parc. št. 528/1 k.o. Talčji Vrh do meje OPPN.

Na območju OPPN so dovoljeni:
– gradnja novega objekta (novogradnja, dozidava, nadzidava, legalizacija),
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti,
– redna vzdrževalna dela na objektu,
– investicijska vzdrževalna dela na objektu,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta.

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10):
– nestanovanjske stavbe (kjer se več kot polovica objekta uporablja za opravljanje dejavnosti)
Gostinske stavbe: gostilne, restavracije in točilnice (npr. bar, slaščičarna, kavarna ipd.);
Upravne in pisarniške stavbe – dovoljene so stavbe za potrebe uprave podjetja;
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – dovoljene so stavbe in terminali na železniških postajah, radijske in televizijske oddajne stavbe in stavbe telekomunikacijskih oddajniških centrov, če niso za potrebe mobilne telefonije, cestne vzdrževalne baze, javne telefonske govorilnice; Garažne stavbe;
Industrijske stavbe in skladišča – dovoljene so vse stavbe;
Druge nestanovanjske stavbe – dovoljene so le druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti transportne infrastrukture: Ceste – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – dovoljeni so le cestni priključki in križišča ter avtobusna postajališča; Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; Železnice; letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti – letališke ploščadi, vzletno pristajalne in vozne steze;
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi (npr. Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, Prenosna komunikacijska omrežja, Prenosni elektroenergetski vodi ipd.); Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja (npr. Distribucijski plinovodi, Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
Drugi gradbeno inženirski objekti: Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas – Športna igrišča; Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (druga javna igrišča, parki, zelenice in druge urejene zelene površine); Drugi gradbeni inženirski objekti (drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje).
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
NEZAHTEVNI OBJEKTI – dovoljeni so:
– objekti za lastne potrebe: garaže – v UE1, bazen za gašenje požara – v UE1,2,3,
– ograje – v UE1,2,3,5;
– škarpe in podporni zidovi – v UE1,2,3,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza – v UE1,2,3, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja – v vseh UE, mala komunalna čistilna naprava – v UE1,2,3,
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: kiosk – v UE1,2,3,
– spominska obeležja – v vseh UE,
– objekt za oglaševanje – v UE 1,2,3,5,
– objekt za telekomunikacijsko opremo – v UE1,2,3.
ENOSTAVNI OBJEKTI – dovoljeni so:
– objekti za lastne potrebe – v UE1,2,3;
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje ceste – v UE1,2,3; objekt javne razsvetljave – v UE1,2,3, cestni silos – v UE1,2,3, varovalne in protihrupne ograje – v UE1,2,3,5; pomožni energetski objekti – v vseh UE; pomožni komunalni objekti – v vseh UE; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja – v vseh UE; vrtina ali vodnjak – v vseh UE;
– začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt – v UE1,2; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo – V UE1,2; oder z nadstreškom – v UE1,2,3; pokriti prireditveni prostor – v UE1,2,3 ter začasni objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi – v UE1,2;
– vadbeni objekti: vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – igrišče za šport in rekreacijo – v UE1,3,5; kolesarska steza – v UE1,2,3, sprehajalna pot – v vseh UE, športno strelišče – v UE1; Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju – v UE1;
– spominska obeležja – v vseh UE;
– urbana oprema – v UE1,2,3.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti so oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta, če s tem odlokom ni drugače določeno.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetnih in drugih zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so le (23) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov;
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
– dovoljene so vse dejavnosti, razen: (35.111) Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, (35.112) Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah; 35.21 Proizvodnja plina;
(E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
– dovoljene so vse dejavnosti razen: 38. Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin;
(F) GRADBENIŠTVO
– dovoljene so vse dejavnosti;
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– dovoljene so naslednje dejavnosti: (52.1) Skladiščenje, (52.21) Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, (52.24) Pretovorjenje, (52.29) Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti;
(I) GOSTINSTVO
– dovoljene so vse dejavnosti, razen: (55) Gostinske nastanitvene dejavnosti;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti;
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– dovoljeno je: (84.24) Dejavnosti za javni red in varnost, (84.25) Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti, razen (94) Dejavnost članskih organizacij.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo in/ali javni površini zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
(3) V sklopu dovoljenih dejavnosti je možno opravljanje spremljajoče trgovske dejavnosti.

(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, katere novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti, nadstrešnice ipd.) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo del površine za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil za zaposlene in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev nadstrešnic, gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen če v grafičnem delu OPPN ni drugače določeno (narisana površina za razvoj objekta(ov)).
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, pešpoti, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in nadstrešnic, razen v primeru gradnje dveh nadstrešnic dvojčkov na meji dveh parcel.
(6) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do pregiba strehe (stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene).
(7) Faktor zazidave zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino (stik objekta z zemljiščem) in celotno površino zemljišča (parcele namenjene gradnji). V izračunu FZ se upoštevajo nezahtevni in enostavni objekti ter vsi ostali objekti na predmetnem zemljišču (parceli).
(8) Faktor izrabe zemljišča namenjenega gradnji (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta nad nivojem terena in površino zemljišča (parcele) namenjenega gradnji. Nezahtevni in enostavni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo.

Območje OPPN se razdeli na naslednje ureditvene enote:
UE1 – območje poslovnih objektov,
UE2 – območje železniških tirov,
UE3 – območje parkovne ureditve,
UE4 – območje obstoječega gozda,
UE5 – območje travnikov in njiv.

(1) V ureditveni enoti UE1 veljajo naslednji pogoji:
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so vse vrste objektov iz 7. člena tega odloka.
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse dejavnosti iz 9. člena tega odloka.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris prilagojen funkciji objekta (lahko drugačne oblike od grafično prikazanega), določeni so v grafični prilogi št. 07 Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta ob upoštevanju gradbene linije, gradbene meje, stopnje izkoriščenosti in faktorja zazidave parcele.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objektov je 11,00 m nad koto pritličja, s tem da so objekti le pritlični, lahko z izkoriščenim podstrešjem, možna je gradnja kleti, vkopane v zemljo, s tem da je nad zemljo lahko vidne do 0,60 m kleti nad urejenim terenom ob objektu. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže. Dovoljena so odstopanja v primeru postavitve dimnikov, ventilacijskih kanalov in drugih gradbeno-inštalaterskih elementov, kolikor to zahteva tehnologija dejavnosti ipd. ter v primeru postavitve strešnih izzidkov, ki so v kontekstu arhitekturnega sloga objekta. Dovoljeno je graditi nižje objekte.
– Kota pritličja: največ 0,60 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 1,20 m.
Oblikovanje zunanje podobe objekta: oblikovno se loči (volumen, barva, material ipd.) upravni (pisarniški) del objekta od proizvodnega.
– Tipologija zazidave: prostostoječa, lahko kot nadstrešnica.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: ravna naklona do 8° ali dvokapna streha, naklona od 15° do 20°, možna je kombinacija ravne in dvokapne strehe. Na streho je možno postavljati strešna okna, svetlobne trake, kupole, oddajnike, reklame, sončne zbiralnike ipd. Čopi niso dovoljeni.
– Smer slemena: po daljši stranici objekta in v skladu s tlorisom objekta.
– Kritina: temno sive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, ni dovoljena uporaba svetlih in reflektirajočih se materialov.
– Fasada: beton, omet, steklo, tipske fasade iz profilirane pločevine, toplotno izolativne sendvič fasade in druge fasadne obloge iz različnih materialov in barv, dopustna je kombinacija več barv in materialov. Ni dovoljena uporaba vidne, natur pocinkane pločevine in svetlečih ter bleščečih fasadnih materialov in barv.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 07 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo ali gradbeno linijo, razen če z odlokom ni drugače določeno.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo.
Parcelacija: določena je v grafični prilogi št. 09 Načrt parcel z zakoličbo. Možno je združevati več parcel skupaj. Z združitvijo parcel se združuje tudi površina za razvoj objekta (prostor med dvema površinama za razvoj objekta(ov) postane površine za razvoj objekta(ov)).
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 1,0.
Faktor zazidave: do največ 0,7.
Elementi za zakoličenje: določeni so v grafični prilogi št. 10 Situacija zakoličbe.
Ureditev okolice objekta:
– na parcelah ob lokalni cesti se ohranja 15 m obcestni pas obstoječih gozdnih dreves,
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnih gred, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Peš površine in sprehajalne poti na posameznih parcelah so asfaltirane, tlakovane, ali izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava). Parkirišča in manipulativna dvorišča so asfaltirana. Na parceli je dovoljeno urediti zunanji skladiščni prostor v makadamski izvedbi. Medsosedska ograja je v obliki žive meje ali kovinska transparentna, višine do 2,0 m, z odmikom od parcelne meje najmanj 0,3 m na notranjo stran parcele in odmikom od vozišča ceste 3,0 m. Ob interni zbirni prometnici se zasadi drevored visokoraslih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo ali/in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi. Višinske razlike terena se rešujejo prioritetno travnatimi brežinami, če to ni mogoče pa s škarpami ali podpornimi zidovi. Škarpe ali podporni zidovi so betonski ali kamniti, obvezno v kombinaciji s brežinami, kolikor to dopušča prostor. Betonski oporni zidovi so ozelenjeni ali obloženi s kamnom.
(2) Ob meji z lokalno cesto se postavi zaščitna transparentna ograja, višine do največ 2,0 m, ki se zastre z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(3) Dovoljena je postavitev protihrupne bariere.

V ureditveni enoti UE2 veljajo naslednji pogoji:
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so stavbe in terminali na železniških postajah ter z njimi povezane stavbe. Od nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene ograje, nadstrešek in ostali podobni objekti povezani z dejavnostjo železniškega terminala.
Vrste dejavnosti: dovoljene so dejavnosti vezane za železniški tovorni promet.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris prilagojen funkciji objekta (lahko drugačne oblike od grafično prikazanega), objekt se locira na površini za razvoj objekta, zaradi tehnologije je dovoljena širitev objekta zunaj površine za razvoj objekta(ov).
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objektov je 11.00 m nad koto urejenega terena. Dovoljeno je graditi nižji objekt.
– Kota pritličja: prilagodi se tehnologiji dejavnosti.
– Kolenčni zid: 0,00 m.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Tipologija zazidave: prostostoječa, lahko kot nadstrešnica.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: ravna naklona do 8° ali dvokapna streha, naklona od 15° do 20°, možna je kombinacija ravne in dvokapne strehe.
– Smer slemena: po daljši stranici objekta in v skladu s tlorisom objekta.
– Kritina: temno sive barve, ni dovoljena uporaba svetlih in bleščečih materialov.
– Fasada: beton, omet, steklo, tipske fasade iz profilirane pločevine, toplotno izolativne sendvič fasade in druge fasadne obloge iz različnih materialov in barv, dopustna je kombinacija več barv in materialov. Ni dovoljena uporaba vidne, natur pocinkane pločevine in svetlečih ter bleščečih fasadnih materialov in barv.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: po izbiri projektanta.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo ali gradbeno linijo, razen če z odlokom ni drugače določeno.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 3,0 m, oziroma je lahko na meji z javno površino.
Parcelacija: določena je v grafični prilogi št. 09 Načrt parcel z zakoličbo.
– Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): po izbiri projektanta.
– Faktor zazidave: po izbiri projektanta.
Elementi za zakoličenje: določeni so v grafični prilogi št. 10 Situacija zakoličbe.
Ureditev okolice objekta:
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnih gred, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (tlakovanja, ureditev peš površin in sprehajalnih poti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Peš površine in sprehajalne poti na posameznih parcelah so asfaltirane, tlakovane, ali izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava). Parkirišča so asfaltirana. Manipulativna dvorišča oziroma nakladalne rampe so asfaltirane, betonske ali iz materiala prilagojenega funkciji rampe. Zaščitna ograja proizvodnega in/ali poslovnega kompleksa je transparentna, kovinska, višine po izbiri projektanta. Ostale zelene površine se zatravijo ali/in zasadijo z avtohtonim grmičevjem. Višinske razlike terena se rešujejo prioritetno travnatimi brežinami, če to ni mogoče pa s škarpami ali podpornimi zidovi. Škarpe ali podporni zidovi so betonski ali kamniti, obvezno v kombinaciji s brežinami, v kolikor to dopušča prostor. Betonski oporni zidovi so ozelenjeni ali obloženi s kamnom.

V ureditveni enoti UE3 veljajo naslednji pogoji:
V južnem delu OPPN se ohranja zelena nepozidana površina, ki se parkovno uredi. Dovoljena je zatravitev in zasaditev visoke in nizke avtohtone vegetacije, ureditev tlakovanih ali peščenih peš poti. Ni dovoljeno gradnja ali postavitev nadzemnih objektov, razen bazena za gašenje požara in kioska ter enostavnih začasnih objektov. V UE so dovoljeni podzemni gradbeni inženirski objekti in sprehajalne (peš) poti.

V ureditveni enoti UE4 veljajo naslednji pogoji:
V zahodnem delu OPPN se ohranja pas obstoječega gozda s podrastjo. Ni dovoljena gradnja ali postavitev kakršnihkoli nadzemnih objektov, razen pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in spominskih obeležjih. V UE so dovoljeni le podzemni gradbeni inženirski objekti in sprehajalne (peš) poti.

(1) V ureditveni enoti UE5 veljajo naslednji pogoji:
V severnem delu OPPN, ob tovornih železniških tirih se obvezno ohranja pas obstoječih travnikov, njiv in sadovnjakov. Ni dovoljena gradnja ali postavitev kakršnihkoli nadzemnih objektov, razen pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in spominskih obeležjih. V UE so dovoljeni le podzemni gradbeni inženirski objekti in sprehajalne (peš) poti.
(2) Ob meji s parcelo železnice, na višje ležečem terenu se postavi zaščitna transparentna ograja, višine do največ 2,0 m, ki se zastre z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(3) Dovoljena je postavitev protihrupne bariere.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe ali nadstreški, se postavljajo na površini za razvoj objekta, odstopanje je dovoljeno v primeru gradnje dveh objektov za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Pri tovrstnih objektih (stavbah) gradbena linija ima vlogo gradbene meje (načrtovani objekti je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele).
(2) Objekti za lastne potrebe ki so po definiciji stavbe ali nadstreški, so lahko lesene, betonske, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del objekta, ali so samostojne stavbe.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago. Dovoljeno je ograjevanje z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m, ki se zakrijejo z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje s transparentno streho različnih oblik, vendar poenoteno za celotno območje OPPN.
(4) Škarpe ali podporni zidovi so betonski ali kamniti, obvezno v kombinaciji s brežinami, v kolikor to dopušča prostor. V primeru betonskih opornih zidov, so ti ozelenjeni ali obloženi s kamnom. Enaki oblikovni pogoji veljajo za podporne zidove, ki ne sodijo v nezahtevne objekte.
(5) Sprehajalne (peš) poti: tlakovane ali izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava).

Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko betonske ali kovinske konstrukcije, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15° s kritino, ki je transparentna ali z drugimi vrstami ki se prilagajajo naklonu strehe vendar v temnem odtenku. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti medsebojno poenoteni. V primeru gradnje dveh skupnih nadstrešnic za dve parceli se ti lahko postavita zunaj gradbene meje in površine za razvoj objekta(ov).

(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo ali/in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– zasaditve ob interni zbirni cesti in na parcelah se izvedejo z avtohtonimi visokoraslimi drevesi,
– ob lokalni cesti se ohranja 15 m pas obstoječega gozda.
(2) Športne površine: na vsaki posamezni parceli je dovoljena ureditev vadbenih površin ali/in igrišča za rekreacijo.
(3) Peš površine: na posameznih parcelah so tlakovane, asfaltirane ali izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava).
(4) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega materiala.

(1) Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Infrastrukturni vodi v cestnem telesu morajo biti napeljani v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
(2) Motorni promet:
LC 054151 Stražnji Vrh–Otovec.
– Dovoljena je rekonstrukcija in širitev lokalne ceste.
– Ob lokalni cesti, v bližini križišča s cesto za Talčji Vrh je možno urediti parkirišča za osebna vozila.
– Dovoljena je ureditev priključka nove ceste iz smeri Čardaka v Črnomlju.
Priključka na lokalno cesto LC 054151 Stražnji Vrh–Otovec
– Območje OPPN se z dvema priključkoma priključi na lokalno cesto LC 054151 Stražnji Vrh–Otovec.
– Zahodni priključek, ki omogoča levo in desno zavijanje vseh vrst vozil se ohranja.
– Severovzhodni priključek, ki je zunaj OPPN, se rekonstruira na način, da se desno zavijanje na izhodu iz cone izvede le za osebna vozila. V sklopu rekonstrukcije priključka iz gospodarske cone se prestavi in novi ureditvi prilagodi priključek obstoječe poljske poti na cesto.
– Pri rekonstrukciji severovzhodnega priključka se dovoljuje dvig dela trase obstoječe lokalne ceste.
Interna zbirna cesta
– Na območju OPPN se rekonstruira obstoječa cesta, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi, z enostranskim pločnikom za pešce.
– Profil vozišča je 2x3,00 m, enostranski pločnik je širine najmanj 1,20 m, bankini 2x0,5 m.
Dovozi na parcele
Dovozi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 5,00 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji.
(3) Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovi na lastni parceli, izvedejo se v asfaltu, obrobljeni so z betonskimi robniki in izvedeni v naklonu proti iztoku, kjer se postavijo lovilci olj.
(4) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(5) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, hodniki za pešce so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 1,20 m.
(6) Železniški promet:
– Lokacije predvidenih objektov so na odmiku najmanj 60 m od železniške proge Metlika–Ljubljana.
– Nakladalna rampa ob industrijskih tirih je 1,25 m višja od tirnice, možno je odstopanje od višine zaradi tehnoloških ali tehničnih razlogov.
– Objekti ob industrijskih tirih se višinsko prilagodijo potrebam.
(7) Letalski promet:
– Na območju OPPN se rezervira prostor za izven letališke pristanke.

(1) Splošni pogoji:
– Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati vse vrste gradbenih objektov.
– V varovalnem pasu vodovoda ni dovoljeno dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
– Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
– Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
– Obračunski vodomer se namesti v klasični vodomerni jašek tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
– Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
– Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
– Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
(2) Vodovodno omrežje
– Območje OPPN se napaja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja iz cevi ACC ø250 mm, ki poteka ob lokalni cesti in obstoječega vodohrana Talčji Vrh.
– Pred priključkom na obstoječi javni vodovodov se ta mora rekonstruirati, obstoječe azbest cementne cevi se zamenjajo s cevmi iz duktilne litine DN 250 mm.
– Pred priključkom na obstoječi vodohran Talčji Vrh se ta obnovi skupaj z obstoječim prečrpavališčem.
– Opusti se obstoječ napajalni vodovod, ki je v območju OPPN.
– Območje OPPN se preko novega vodovodnega priključka iz nodularne litine DN 150 mm naveže na obstoječi primarni cevovoda Grič–Jelševnik–Nestoplja vas.
– Pitna voda se omogoči z notranjim razvodom, ki se izvede zankasto s cevmi iz duktilne litine premera DN 125 mm. Minimalna globina polaganja cevi za glavni razvod je 1,20 m. Vodovodna cev se polaga na peščeno posteljico, na lomih se izvede obbetoniranje cevi. Zasip se izvede s sipkim materialom, ki omogoča tudi bočno utrjevanje. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »POZOR VODOVOD«.
– Požarna voda se zagotovi iz obstoječega in novega vodovoda ter iz vodohrana Talčji Vrh, ki je v območju OPPN preko obstoječe prečrpalne postaje. Obstoječi vodohran in prečrpavališče se sanirata. Omogoči se navezava obstoječega vodohrana na bodoči sekundarni vodovod VH Rodine–male Rodine–VH Sela pri Otovcu, ki se napaja iz VH Rodine. Požarna voda se tudi zagotovi iz požarnega bazena.
– Vsi objekti se vsak posebej priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj cest, ograj ipd.), lahko so betonske ali PVC izvedbe, dimenzij po navodilih upravljavca.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
(3) Kanalizacijsko omrežje:
– Izvede se ločeni sistem kanalizacije.
– PADAVINSKE ODPADNE VODE: na območju OPPN padavinske odpadne vode s prometnih površin razpršeno ponikajo preko lovilcev olj v ponikalnice. S streh objektov se vodijo direktno v ponikalnice na lastnih parcelah. S parkirišč in manipulativnih dvorišč na posameznih parcelah se vodijo v ponikalnice, vendar jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj. Parkirišča, manipulativne površine in platoji morajo biti obrobljeni z betonskimi robniki in nagnjeni proti iztoku, kjer se morajo postaviti lovilci olj.
– KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju OPPN se izvede nova vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Vsi objekti se priključijo nanj. Kanalizacija se zaključi z biološko čistilno napravo, (v nadaljevanju ČN), kapaciteta katere se določi v času pridobivanja gradbenega dovoljenja. Dostop do ČN je z lokalne ceste. Izpust očiščene vode iz ČN je v ponikalnico. Cevovodi in jaški se izvedejo s kvalitetnimi cevmi. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU. Dovoljena je priključitev odpadnih voda iz naselja Talčji Vrh in Otovec.
– TEHNOLOŠKE ODPADNE VODE: pred iztokom v kanalizacijo se očistijo do predpisane stopnje.
(4) Hidrantno omrežje:
Za zagotovitev požarne vode se na območju OPPN postavijo nadzemni hidranti na razdalji cca 80,00 m.
(5) Elektroenergetsko omrežje
– Na območju OPPN se ukine obstoječ NN vod.
– Znotraj OPPN se postavi nova transformatorska postaja (v nadaljevanju TP) montažne betonske izvedbe, ki omogoča vgradnjo transformatorja do moči 1000 kVA. Novo TP se znaka v obstoječe oziroma predvideno 20 kV omrežje. Do nove TP mora biti omogočen dostop z osebnim avtomobilom in gradbeno mehanizacijo.
– SREDNJENAPETOSTNI RAZVOD (SN)
Do nove TP se položi nov zemeljski kablovod SN 20 kV, ki poteka od A-droga, ki je zunaj območja OPPN v oddaljenosti cca 140 m.
– NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju OPPN se zgradi novo elektrokabelsko kanalizacijo (v nadaljevanju EKK) s PVC cevmi ø 160 mm ter AB jaški standardnih dimenzij. Nov NN razvod poteka od nove TP do posameznega odjemnega mesta. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko prostostoječih elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta. Za potrebe informatike (avtomatskega odčitavanja števcev) se po celotni trasi EKK postavi zaščitna alkaten cev (dvojček) 2xø 50 mm.
– JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju OPPN se izvede NN kabel za napajanje JR, ki poteka od nove TP in se položi ob robu pločnika. Razvod s kablom Cu 5x16 mm se položi v zaščitno PVC cev ø75 mm. Stebri javne razsvetljave se povežejo z zaporedno vezavo (šivanje). Ob vseh cestah na območju OPPN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 10 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša najmanj 30 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
(6) Telekomunikacijsko omrežje (TK)
– Na območju OPPN se ukine obstoječ zračni TK vod ter se ga nadomesti z izgradnjo telefonske kabelske kanalizacije (v nadaljevanju TKK) in prestavitvijo obstoječih priključkov.
– Obstoječe zračno TK omrežje ne zadostuje predvidenim potrebam, zato se do OPPN Otovec predvidi izgradnja nove TK povezave ob LC Lokve–Otovec z izhodiščem v obstoječi lokalni telefonski centrali v križišču z regionalno cesto v naselju Lokve.
– Znotraj območja OPPN se zgradi nova TKK. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi 2x ø110 mm. Na lomih točkah in na razdaljah, ki bi bile večje od 60 m se izvedejo tipski AB jaški.
– Za zagotavljanje povezav novih stavb se zgradi kabelske objekte na predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik se položijo v zaščitni PEHD cevi ø 50 mm na globini 0,8 m. Naročniška cev se zaključi neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
– Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TKK so minimalno 0,3 m. Nad TKK ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije (30 cm) se položi opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, se PEHD cevi dodatno ščititi s PVC cevmi ø125 mm.
– Na območju LC Lokve je možna priključitev objektov na optično TK omrežje.
(7) Odstranjevanje odpadkov
– Na območju OPPN se uvede ločeno zbiranje odpadkov.
– Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest, ki se opremijo upoštevajoč občinske predpise.
– Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje) se zbira ločeno v ekoloških zabojnikih in se jih odvaža v nadaljnjo predelavo.
– Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja, masti in ostale odpadke opredeljene kot nevaren odpadek investitor oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(8) Ogrevanje
Za ogrevanje se uporablja daljinski ogrevalni sistem ali individualno ogrevanje na utekočinjen naftni plin ali nafto (ekstra lahko kurilno olje) iz cistern. Možna je tudi uporaba obnovljivih virov energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.), ali kombinacija z njimi.

(1) Varstvo vode in podtalnice
– Na območju OPPN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov.
– Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v razpršene ponikalnice preko lovilcev olj.
– Padavinske odpadne vode s streh objektov se na vsaki parceli posebej vodijo v ponikalnice.
– Odpadna komunalna voda se vodi v javno kanalizacijsko omrežje in na interno biološko čistilno napravo.
(2) Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Varstvo pred hrupom
– Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09) se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč. Na meji OPPN proti stanovanjskemu območju se upoštevajo vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom, in sicer mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč
– Na meji OPPN proti stanovanjskem območju na severu in jugu območja se v primeru prekoračitve dovoljenih vrednosti hrupa postavi protihrupna bariera.
(4) Varstvo plodne zemlje
– Pri zemeljskih delih se humus odstrani in deponira ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Črnomelj.
– Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev so nepropustne za vodo in naftne derivate, ograjene so z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(5) Odstranjevanje odpadkov
– Uredi se organizirano, ločeno zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih, gradbeni odpadki se posebej zbirajo, odstranjujejo, transportirajo in odlagajo na za to v občini določena mesta, skladno z veljavnimi predpisi.
– Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja, masti in ostale odpadke opredeljene kot nevaren odpadek investitor oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

(1) Na vzhodu se območje OPPN stika z mejo območja Natura 2000 (Stobe–Breg, SI 3000055) in ekološko pomembnega območja (EPO Dobličica, 66300).
(2) Neprečiščenih fekalnih in industrijskih vod se ne sme odvajati na posebno varstveno območje. Prečiščene odpadne vode iz ČN se odvajajo v ponikalnico znotraj OPPN.
(3) Odvodnjavanje padavinskih odpadnih voda z novih utrjenih površin, parkirnih površin in vozišč se izvaja preko lovilca olj in maščob.
(4) Navažanje zemljine ali drugega odpadnega gradbenega materiala se ne sme deponirati na varstvenem območju.
(5) Obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo se v največji meri ohranja in vključi v urejanje zelenih površin znotraj OPPN.
(6) V primeru ograjevanja se območje ob ograji zastre in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(1) Vzhodni del območja OPPN je neposredno ob enoti kulturne dediščine Otovec – Železniški viadukt (EŠD 20284) in znotraj njegovega vplivnega območja, ki ima status profana stavbna dediščina – kulturni spomenik lokalnega pomena – tehniški spomenik.
(2) Na parc. št. 2623, 2626, 2625/1, 2625/3, 2628/1, 2624, 2630, 2637/1, kjer je območje potencialnega rimskodobnega arheološkega najdišča in na parc. št. 2390/2, 2394/2, 2396, 2401/1, 2401/2, 2401/3, 2401/4, 2401/6, 2402/1, 2402/2, 2406/7, kjer je območje potencialnega prazgodovinskega ali rimskodobnega arheološkega najdišča, se pred gradnjo kakršnihkoli objektov (ceste, stavbe ipd.) izvedejo intenzivne arheološke raziskave in se upoštevajo rezultati le-teh.
(3) Obstoječi zračni telefonski vod se prestavi v podzemno izvedbo.

(1) Na območju OPPN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Ohranja se obcestni gozdni rob in zahodni del obstoječega gozda.
(3) Na območju OPPN se žive meje in ostala vegetacija zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.

Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.

(1) Potres
Pri načrtovanju novih objektov ter potrebnih ureditev se upoštevajo določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,150 g.
(2) Požar
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest, širina vozišč, ki je najmanj 6,0 m, širina uvozov na parcele, ki je najmanj 5,00 m, radiji uvozov, ki so najmanj 3,0 m omogočajo dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
– Za zagotavljanje zadostne količine požarne vode se zgradi hidrantno omrežje, ki se napaja iz obstoječega vodovodnega omrežja in obstoječega vodohrana, ki je znotraj OPPN.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih mej, ki so določeni z gradbenimi mejami in gradbeno linijo (površino za razvoj objekta(ov)), s čem je omejeno širjenje požara med objekti.
– Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
(3) Obramba in zaščita
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti od poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost
Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
(6) Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.

Načrt parcelacije in koordinate zakoličbenih točk parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.

Javno dobro predstavljajo vse prometnice, območje železniških tirov in parkovna ureditev.

(1) V 1. etapi se izvede rekonstrukcija: obstoječega vodovodnega omrežja, ki poteka ob lokalni cesti, obstoječega vodohrana, obstoječega prečrpavališča in vzhodnega priključka cone na lokalno cesto.
(2) V 2. etapi se izvede prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje celotnega ali dela območja OPPN.
(3) Na parceli morajo biti zagotovljena dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem OPPN in upoštevajoč pogoje tega OPPN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija upoštevajoč trase po določilih tega odloka. Do izgradnje skupne čistilne naprave za celotno območje gospodarske cone se dovoljuje postavitev lastnih malih bioloških čistilnih naprav na posameznih parcelah. Po izgradnji skupne čistilne naprave je obvezna priključitev nanj.
(4) Infrastrukturne vode je možno graditi etapno, upoštevajoč določene funkcionalno zaključene celote, ki morajo nemoteno napajati določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti za končno število uporabnikov.
(5) Objekte je možno graditi tudi etapno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.

(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, izravnati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke na ustrezne deponije.
(4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale na okoliškem gozdnem drevju.
(5) V primeru poškodb, porušenja ali uničenja elementov železniške proge je investitor dolžan sanirati škodo.
(6) Pred začetkom obratovanja gospodarske cone se prehod javne poti JP 556391 Otovec–Rodine preko železniške proge Črnomelj–Novo mesto primerno označi in zavaruje z zapornicami.

(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši in drugačne tlorisne oblike od grafično prikazanih.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko deloma postavijo tudi zunaj površine za razvoj objekta(ov), vendar morajo biti z večjim delom na njej, razen nadstrešnic, ki so skupne za dve parceli.
(3) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, reklam ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka ali zaradi tehnologije dejavnosti.
(4) Na parkiriščih je dovoljeno graditi objekte, če je v grafičnem delu OPPN označena površina za razvoj objekta(ov). V tem primeru se parkirišča uredijo na prostih površinah parcele in se prilagodijo razpoložljivemu prostoru.
(5) Parcele je možno združevati po potrebi investitorja. Ob tem se združuje tudi površina za razvoj objekta(ov). Parcele je možno tudi deliti, vendar se ena parcela lahko razdeli največ na dve. Zunanja ureditev se smiselno prilagodi novi parceli.
(6) Ograjevanje parcel ni obvezno, razen na delu, kjer je predvidena obvezna zaščitna ograja.
(7) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(8) Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(9) Zaradi urejanja lastništva ali delitve parcel je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi parcelaciji ipd.), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(10) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.), zaradi združevanja in delitve parcel ter zaradi spremembe kapacitete čistilne naprave.
(11) Pri objektih, ki sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
(12) Dovoljena so odstopanja od kot terena na posameznih parcelah zaradi tehnologije dejavnosti.
(13) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture, sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialih in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd. če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd..
(14) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(15) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva in terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen če pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza in drugih izjemnih primerih, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje. Dovoljena je sprememba prečnega profila cestišča (vozišče, pločnik za pešce, bankine …), vendar mora biti usklajena z veljavnimi predpisi in mora imeti pridobljeno soglasje upravljavca ceste.
(16) Dovoljuje se drugačna ureditev priključka na lokalno cesto, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca lokalne ceste.
(17) Dovoljuje se drugačna zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN, ob upoštevanju materialov, osnovnega koncepta in ohranjanja obcestnega gozdnega roba.

Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.

OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Črnomelj in Upravni enoti Črnomelj.

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.