Na podlagi tretjega odstavka 64. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa pogoje in merila za kakovost medu v skladu z Direktivo Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 47), zadnjič spremenjeno s Popravkom Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L št. 52 z dne 21. 2. 2007, str. 16).

(1) Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.
(2) Med mora glede sestave in lastnosti ustrezati merilom, določenim v 6. členu tega pravilnika in v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Med se razvršča v glavne tipe in se poimenuje:
a) glede na izvor kot:
– »nektarni med« ali »cvetlični med«, ki je pridobljen iz nektarja cvetov;
– »manin med« ali »gozdni med«, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;
b) glede na način pridobivanja oziroma predstavitve kot:
– »med v satju«, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
– »med s satjem« ali »deli satja v medu«, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
– »samotok« (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
– »točeni med«, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;
– »prešani med«, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C, in
– »filtrirani med«, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju neznačilnih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.
(2) Poleg medu iz prejšnjega odstavka poznamo tudi med, ki ga poimenujemo »pekovski med« in je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Pekovski med ima lahko neznačilen okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret.

(1) Med mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu z naslednjimi pogoji:
1. izraz »med« se v prometu uporablja le za med iz 2. člena tega pravilnika;
2. v prometu se uporabljajo samo poimenovanja tipov medu iz prejšnjega člena. Ta imena se lahko nadomestijo s splošnim imenom »med«, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med, vendar:
a) mora biti pri pekovskem medu na označbi navedba »samo za kuhanje in peko« v neposredni bližini imena;
b) se, razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, ime lahko dopolni z navedbo oznake, ki se nanaša na:
– izvor iz cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali pretežno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalnokemijske in mikroskopske lastnosti,
– regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla,
– posebna merila kakovosti;
3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina v sestavljenem živilu, se lahko v imenu sestavljenega živila namesto imena »pekovski med« uporabi splošno ime »med«, če se v seznamu sestavin sestavljenega živila uporabi ime »pekovski med«;
4. država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi.
(2) Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije ali oboje, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer:
– »mešanica medu iz držav članic EU«;
– »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«;
– »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«.

Pri filtriranem in pekovskem medu mora biti na transportnih kontejnerjih, posameznih enotah pakiranj in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime medu, kot ga določata šesta alinea točke b) prvega odstavka 3. člena tega pravilnika in drugi odstavek 3. člena tega pravilnika.

(1) Med je sestavljen v glavnem iz različnih sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor.
(2) Med, ki se daje v promet kot med ali je namenjen za uporabo v kateremkoli živilu, namenjenem za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nobenih dodanih sestavin.
(3) Med mora biti brez neznačilnih primesi. Razen medu iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti izveden tehnološki postopek tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je znatno zmanjšana njihova aktivnost.
(4) Ne glede na šesto alineo točke b) prvega odstavka 3. člena tega pravilnika medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali zanj značilnih sestavin, razen če je to nujno potrebno pri odstranjevanju neznačilnih snovi.

Za ugotavljanje skladnosti medu se uporabljajo mednarodno priznane validirane in akreditirane metode.

Med, proizveden in označen v skladu s Pravilnikom o medu (Uradni list RS, št. 31/04, 89/04 in 45/08 – ZKme-1) do uveljavitve tega pravilnika, je lahko v prometu do porabe zalog, vendar najpozneje do 1. januarja 2014.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 31/04, 89/04 in 45/08 – ZKme-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.