Na podlagi 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 49. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 22/96 in 31/98) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 22. 12. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 6/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 94/05),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 1/11).

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 ter upoštevanju določb Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, ki jih je izdelal Domplan d.d. pod številko naloge UD 430-68/10.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:3000 in vsebuje 1 list,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– mejo območja urejanja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.

Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, s področja urejanja prostora in s področja prostorskega načrtovanja.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega del k. o. Tržič, in sicer širše zavarovano območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič. To je širše območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni režim II. stopnje, ki določa: varovanje območja v njegovih vidnejših (bistvenejših) sestavinah, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

+------------------+------------+---------------+---------------+
|Naziv območja     |   Oznaka   |Število in tip |    Območja    |
|urejanja          |   območja  |  ureditvenih  |  prostorskih  |
|                  |  urejanja  |enot v območju |  izvedbenih   |
|                  |            |   urejanja    |    načrtov    |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič –           |    29 C2   |       x       |               |
|Zdravstveni dom   |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Cankarjeva |    29 C3   |p, x, x, x, p, |               |
|                  |            | g, i, p, x, t |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Kulturni   |    29 C4   |               |               |
|center            |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Dekliški   |    29 C5   |       x       |               |
|dom               |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- obvoznica  |   29 I1/1  |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- obvoznica  |   29 I1/2  |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Na spodnji |    29 P1   |       d       |               |
|Poli              |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Kajtan     |    29 P2   |       d       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- BTP        |    29 P3   |       d       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič-            |   29 R1/2  |       P       |               |
|smučišče/Hraste   |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- hokejsko   |    29 R2   |       p       |               |
|igrišče           |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Za krtom   |  29 S10/1  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Kovar      |  29 S10/2  |e, g, e, bs, e |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič             |  29 S10/3  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Dekliški   |  29 S11/1  |      bs       |               |
|dom               |            |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič             |  29 S11/2  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Balos      |  29 S11/3  |      bs       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Virje      |  29 S12/1  |   bs, e, e    |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Hofnarca   |  29 S12/2  |     e, g      |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Fabrka     |   29 S3/2  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Ravne      |   29 S4/2  |     e, bs     |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič             |   29 S4/3  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Golob      |   29 S4/4  |       d       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Zali rovt  |   29 S4/5  |     e, g      |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Na Blekah  |    29 S8   |   p, bs, e    |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Polana     |    29 S9   |   p, p, bs    |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič             |   29 SK1   |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Za farovžem|   29 W1/2  |       e       |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- pokopališče|   29 ZK1   |               |               |
+------------------+------------+---------------+---------------+
|Tržič- Cimper     |    29 S7   |               |     OPPN      |
+------------------+------------+---------------+---------------+

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja, za katere je s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana predpisana izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

V območjih za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po bruto tlorisni površini ne presegajo 120 m2.
V območjih za stanovanja (S) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice,
– kvartarne dejavnosti.
V ureditvenih enotah stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so v nadstropjih in mansardah dopustna le stanovanja in kvartarne dejavnosti, ki se opravljajo kot osebno delo.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– poslovni prostori,
– trgovina,
– storitvene dejavnosti,
– šport in rekreacija.
V območjih za infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija.
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustne počitniške hiše.
V ureditvenih enotah mestne zelene površine (p) so dopustne hortikulturne ureditve, postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne namene in postavitve protihrupnih ovir.

Na kmetijskih zemljiščih (K) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacijo in ribolov.
Na K so dovoljeni naslednji posegi:
– od nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le kozolec, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot,
– enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– melioracije zemljišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovalne površine (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, male čistilne naprave, lokalne ceste do širine 6 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, če jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni mogoče določiti druge lokacije),
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo del na K in K1 je mnenje Kmetijske svetovalne službe Križe, na podlagi katerega se ugotavlja upravičenost posegov na K in K1 ter po potrebi tudi soglasja drugih pristojnih služb, če se bo nameravani poseg izvajal na območjih, za katere je na podlagi veljavnih predpisov potrebno pridobiti njihovo soglasje.
Upravičenost posegov pri gradnji nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov na območju K in K1 pomeni, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne proste razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za delovanje kmetije. Pri tem ima prenova obstoječih objektov v sklopu kmetije prednost pred novo gradnjo.
Na gozdnih površinah (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija in ribolov.
Na območju gozdov je dopustna:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– izvedba gozdnih učnih poti,
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
– postavitev stalne gozdne žičnice,
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom,
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če je tako opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote,
– postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji.
Ti posegi so dopustni le, če ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ter po potrebi tudi drugih pristojnih služb, če se bo nameravani poseg izvajal na območjih, za katere je na podlagi veljavnih predpisov potrebno pridobiti njihovo soglasje.
Na zazidanih stavbnih zemljiščih (z) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po bruto tlorisni površini ne presegajo 500 m2.
Pokopališča (ZK) – površine namenjene za pokop in spominu na umrle.
Na območjih za pokopališča (ZK) so dopustne naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov,
– ureditve infrastrukture,
– ureditve zelenih oziroma parkovnih javnih površin.

Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,
– na vseh objektih, razen na objektih kulturne dediščine so dovoljene rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov,
– za obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem izven stavbnih zemljišč dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitve objektov,
– dopustne gradnje novih objektov na stavbnih zemljiščih,
– dopustne gradnje manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih zemljiščih,
– dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov izven stavbnih zemljiščih v skladu z določili 8. člena tega odloka,
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali dela objektov; spremembe namembnosti garaž v ureditvenih enotah bs niso dopustne,
– za prometno omrežje in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave, ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve; v ureditveni enoti strnjena ob ulična zazidava – trg (t) postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno,
– dopustne ureditve javnih površin,
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– čiščenje strug vodotokov in strug hudournikov.
V varovalnih gozdovih (Gv) niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselja ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, ribolova in varstva voda.

Na celotnem območju občine se upošteva Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/09).
V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte, ki povzročajo emisije v okolje (npr. objekti za proizvodne, obrtne, storitvene dejavnosti in eventualno tudi druge dejavnosti) je potrebno predložiti elaborat, iz katerega bo razvidno katere emisije v okolje bo dejavnost povzročila, ter ali so te emisije dopustne s področja varstva okolja. Elaborat mora izdelati okoljski izvedenec imenovan s strani Agencije RS za okolje.

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v varstvenih območjih rezervoarjev in črpališč ter voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.

Na območjih, za katera bodo izdelani OPPN (občinski podrobni prostorski načrti), so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– postavitve nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v občinskem podrobnem prostorskem načrtu,
– vzdrževalna dela in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta in da so skladni s predvidenimi ureditvami.

Regulacijska linija določa mejo med površinami v javni in v zasebni rabi. Posegi preko regulacijske linije, ki niso namenjeni urejanju prometa in mestnih odprtih prostorov, niso dopustni.
Gradbena linija določa črto, na katero mora biti postavljen objekt z eno stranico/fasado. Širitve objekta preko gradbene linije niso dopustne.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, dele naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit mesta oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe mesta oziroma zaselka in da ne zakrivajo pogledov na staro mestno jedro.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.

Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini naravnih vrednot.

Oblikovanje objektov:
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah in strehah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij,
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno,
– fasade morajo biti ometane v beli barvi ali svetlih tonih pastelnih barv, lahko so tudi lesene; ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva,
– vsi leseni deli objekta naj se obdelajo enotno v naravni barvi lesa,
– v primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili,
– streha: strehe stavb morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice objekta, oziroma so lahko tudi sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa; strešine morajo biti v istem naklonu. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov,
– cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah,
– odpiranje streh je dopustno s frčadami in strešnimi okni. Odprtine v strešni lupini naj posnemajo arhitekturne identitete. Pomembno je razmerje med odprtino in polnim delom strehe in kvaliteta oblikovanja,
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem, ki veljajo za stavbe h kateri se gradijo.

Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti za funkcionalno ovirane ljudi.

Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti, objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les).
Strešna kritina mora biti lesena ali v sivih do grafitnosivih, rjavih ali rdečih barvah v drugih materialih, kritine drugih barv niso dovoljene. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah, vilah, dvorcih, proizvodnih halah in na delavnicah. Prosojna in barvasta plastična valovita kritina ni dopustna.

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogoje, ki veljajo za stavbe h kateri se gradijo.

Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Kota terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako da je vidna podoba čim manj spremenjena.

Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo segati čez sleme strehe. Na naravni vrednoti in na objektih kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati ob robu pločnika. Stopnice ne smejo segati na pločnik.
Postavitev oziroma gradnja objektov in naprav za oglaševanje, razen turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, ni dopustna na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti,
– zemljiščih izven območij naselij.

V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti ter objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– tloris pri stanovanjskih objektih: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– tloris pri objektih za terciarne in kvartarne dejavnosti: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°,
– v stanovanjskem objektu sta lahko največ dve stanovanjski enoti.
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Prostostoječi nezahtevni in enostavni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Nezahtevni in enostavni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko nezahtevnega oziroma enostavnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Največja dopustna višina ograj je 1,20 m. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Določbe za ureditveno enoto enodružinska zazidava (e) veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z), razen za cerkev sv. Jožefa.

V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:
– dozidave stolpičev morajo biti izvedene enotno za ves objekt,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.),
– nadzidava v primeru sanacije strehe mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče),
– oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt,
– balkonske ograje in stavbno pohištvo mora biti enotno in skladno za celoten objekt,
– pri izvedbi vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta.
Garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšujejo javne zelene površine; izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha zasajena s travo ali utrjena s pohodnim tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč.

V ureditveni enoti delavnice in proizvodni objekti (d) za oblikovanje delavnic in proizvodnih objektov velja:
– višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru,
– poslovni objekti ali deli objektov naj bodo locirani v tistih objektih ali delih objektov, ki ležijo ob ulici oziroma javnemu prostoru, če razmere to dopuščajo.
Ograje, ki so vidne z javnih površin, morajo biti arhitekturno oblikovane, visoke so lahko največ 2 m.

V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.

V ureditveni enoti strnjena ob ulična zazidava – trg (t) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– višina: največ P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Površine trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.

Ureditvena enota počitniške hiše (w)
V ureditveni enoti počitniške hiše (w) za oblikovanje stavbne mase počitniških hiš velja:
– tloris: največ 50 m2 zazidane površine; prizidave so dovoljene le pri objektih, katerih tloris je manjši od 50m2, vendar le do skupne tlorisne površine 50m2 (obstoječi objekt in prizidek),
– višina: največ P + M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
– streha v naklonu 38° do 45°.
Posek dreves, ki so avtohtona, ni dovoljen, razen na delu parcele za gradnjo.

Na območjih za pokopališča (ZK) veljajo naslednji pogoji:
– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s sakralno in profano stavbno dediščino območja,
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni,
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo ali s polnim, ometanim zidom.

V ureditveni enoti mestne zelene površine (p) so dopustne le parkovne ureditve in ureditve poti.
Parkovne ureditve, objekti in ograje morajo biti na celotnem območju občine oblikovani enotno, ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. Parkirišča se uredijo direktno ob komunikaciji.

V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) so dopustne le parkovne ureditve s pretežno visokodebelno vegetacijo in ureditve poti.

Parcela za gradnjo se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Parcela za gradnjo za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m2. Pri določanju parcele za gradnjo objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov in potrebni manipulativni prostor.
Velikost parcele za gradnjo mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je širina zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča.
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na zemljišču za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za več objektov skupaj.

4.1 Cestno omrežje
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca – pristojnega občinskega urada, pri državnih cestah pa s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri glavnih cestah 25 m
– pri regionalnih cestah 15 m
– pri občinskih lokalnih cestah 6 m
– pri krajevni cesti 6 m
– pri javnih poteh 4 m
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada.
(3) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.

4.2 Gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč
(1) Cestna infrastruktura občine, sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državna glavna cesta in državne regionalne ceste, lokalne ceste, krajevne ceste, javne poti in gozdne ceste.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da:
– je pri načrtovanju posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;
– so novi priključki na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani;
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto;
– se vključevanje in izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m;
– minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1,00 m;
– so priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze;
– so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot časovno;
– so definirani, utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.);
– je zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
(4) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti);
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa;
– prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno;
– oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato zagotovljeno služnost;
– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze;
– slepe ceste morajo imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radiem 8 m;
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša;
– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti;
– trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je potrebno izvesti ustrezne prepuste.
– za vse posege na območju občinske kategorizirane ceste in v njenem varovalnem pasu je potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in varstva prometa na njih pridobiti pogoje in soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar velja tudi v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte oziroma pred pričetkom drugih posegov in del, ki se jih lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja.
(5) Kmetijske in gozdne prometnice
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

4.3 Površine za pešce in kolesarje
(1) Kolesarske poti
Znotraj naselij se kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin, pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(2) Avtobusna postajališča
Na območju celotne občine naj bo za posamezna naselja izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme.
(3) Konjeniške poti
Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami.
(4) Pešpoti
Znotraj urbanih območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja, kadar zaradi obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine hodnika za pešce.

4.4 Parkirne površine
(1) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je prednostno potrebno zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli objekta ali na skupnem funkcionalnem zemljišču.
(2) Izjemoma je dopustno zagotavljanje parkirnih prostorov za objekte iz prvega odstavka tega člena na javnih parkirnih površinah, če so v neposredni bližini takih objektov in če zasedenost javnih parkirnih prostorov to dopušča, o čemer izda soglasje upravljavec javnih parkirnih površin oziroma pristojni občinski urad.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih mest upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(6) Javna parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (npr. oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).
(7) Parkirna mesta in garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici.
Parkirišča, ki po površini presegajo 20 parkirnih mest (PM), je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami tlakov in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(8) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke, kot sledi:

– enostanovanjske stavbe z      2 PM/stanovanje
garažo
– dvostanovanjske stavbe z      4 PM
garažo
– večstanovanjske stavbe        2 PM/stanovanje
– počitniške hiše               2 PM
– dom za starejše               1 PM/5 postelj
– vrtci, šole                   2 PM/oddelek + 1 PM/2
                                zaposlena
– zdravstveni domovi            1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2
– poslovni prostori/pisarne     1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2
                                neto površine
– poslovni prostori/stranke     1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2
                                neto površine
– obrtni ali industrijski       1 PM/50 m2 ali 1 PM/2
objekti                         zaposlena
– skladišča                     1 PM/100 m2 ali 1 PM/2
                                zaposlena
– kulturni dom                  1 PM/5–10 sedežev
– cerkev                        1 PM/10–20 sedežev
– pokopališča                   1 PM/2000 m2 površine
– trgovine                      1 PM/ 30–40 m2 koristne
                                prodajne površine
– rekreacijska igrišča          1 PM/250 m2
– športne dvorane z gledalci    1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez gledalcev1 PM/50 m2 površine dvorane
– manjše krajevne gostilne,     1 PM/4 sedežev
bifeji
– gostilne s prenočišči         1 PM/2 sobi in 1PM/6 sedežev

(9) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t skupne mase in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil so dopustna le v območjih prometnih površin (I) in v območjih proizvodnih dejavnosti (P). Izjemoma je gradnja teh parkirnih mest in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v območjih za stanovanja in kmetije (SK).

4.5. Železniški promet
Od meje z Občino Naklo poteka po trasi ukinjene železniške proge do mesta Tržič varovani koridor primestne železniške proge Naklo–Tržič.
Pri posegih v prostor se upošteva naslednje smernice:
– za vsak poseg v 100 m varovalnem progovnem pasu železnice, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge (progovni pas je prostor, razširjen na vsako stran proge, od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja oziroma 6 m v naselju), je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno;
– za vsak objekt lociran v 100 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji Slovenskih železnic;
– predvidene ceste morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od osi obstoječega ali predvidenega tira;
– objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15,00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,50 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira.

4.6. Komunikacijsko omrežje
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda znaša 1,5 m. V trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih naprav.
(2) Postavitev objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih javnih objektov, občutljivih na elektromagnetno sevanje. Za postavitev objektov in naprav mobilne tehnologije v območjih varovanih pogledov in v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine je obvezna pridobitev ustreznega soglasja pristojnih organov.
(3) Umeščanje baznih postaj na objektih kulturne dediščine ni možno.
(4) Za vsak poseg v prostor je potrebno upoštevati pogoje pristojnega sistemskega operaterja omrežja.
(5) Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.

Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 38° do 45° in prilagojen sosednjim objektom, razen v primeru tipskih objektov (trafo postaje).

5.1. Odvajanje odpadnih voda
Na celotnem območju občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
– če bi bila priključitev pravno nedopustna;
– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic.
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne službe.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in s predpisi s področja varstva okolja. Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se kontrolirano in neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja. Kota dna iztoka v vodotok naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.

5.2. Elektroenergetsko omrežje
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Oskrba z električno energijo v Občini Tržič se v celoti vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo–Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski, ostali pa enosistemski daljnovod.
(3) SN omrežje v Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur.
SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvo- sistemski daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje.
(4) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se urejajo na podlagi OPPN in PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(5) Pri grajenih in predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi trafo postajami (TP):

 – daljnovod 110 kV              – 2 x 15,00 m (30,00 m);
 – daljnovod 10 ali 20 kV        – 2 x 10,00 m (20,00 m);
 – kablovod 20 kV                – 2 x 1,00 m (2,00 m);
 – varovalni pas elektroenergetske razdelilne transformatorske
 postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP
 nazivne napetosti 110 kV je 15,00 m.

(6) Zračni daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov prostorske dominante.
(7) V naseljih se nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(8) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje je potrebno graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda.
(9) Transformatorska postaja (TP) naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante.
(10) V varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(11) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(12) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(13) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V 80 m širokem pasu ob daljnovodih naj se, zaradi elektromagnetnega sevanja, načrtujejo le namenske rabe brez stanovanj.
(14) Spodbuja se soproizvodnja električne energije in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv, ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).

5.3. Javna razsvetljava
(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Ceste v naseljih in hodniki za pešce se opremijo z uličnimi svetilkami.
(2) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
(3) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami). Namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po 22. uri naj se moč osvetljevanja zmanjša do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.

5.4. Drugi viri energije in ukrepi za učinkovito rabo energije
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o PUP in varstvenih režimih.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Kot alternativni viri štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo in toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.
(6) Podpira se izgradnja fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih objektov, ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
(7) Izraba sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje, in zatrepe, tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala).
(8) Celice za fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na, za to primernih, stavbnih zemljiščih.
(9) Za ogrevanje objektov se spodbuja izkoriščanje lesne biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje, predvsem v območjih naselij, ki imajo v neposrednem zaledju možnost izkoriščanja velikih zalog lesne biomase.
(10) V skladu z predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
(11) Utekočinjen naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, v kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih.
(12) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjenih poselitvenih območij.
(13) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: izboljšuje toplotna izolacija objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme.
(14) Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.

5.5. Plinovodno omrežje
(1) Preko območja občine poteka plinovodi z oznako:
– P292 od regionalni plinovod R29 v km 22+525 do MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar,
– P2921 od P292 v km 2+871 do MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar,
– 10100 MRP BPT do ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar,
– 10000 MRP Tržič do MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar,
– 10200 MRP BPT do ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar,
– 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar.
(2) Za plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar je določen varovalni pas 100 m na vsako stran plinovoda. V varovalnem pasu je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar ter pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10) ter za vsak poseg v tem pasu pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(3) Za gradnjo in kasnejše posege v varovalnem pasu nizkotlačnih plinovodov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varovalni pas za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 5 m), za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov, pa 2 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 2 m). Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(4) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varovalnih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(5) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda.
(6) Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji.
(7) Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina. Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

5.6. Male hidroelektrarne
(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
(3) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.
(4) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(5) V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo malih hidroelektrarn se upošteva predpise, ki izhajajo iz zakonov: Zakon o vodah (ZV), Zakon o varstvu okolja, Zakon o varstvu narave in Zakon o varstvu kulturne dediščine.
(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje.

Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte kulturne dediščine.

5.7. Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo postavljena v bližini trgovin ali parkirišč.

6.1. Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in varstvo voda
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca oziroma koncesionarja. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na celotnem območju občine se za oskrbo s pitno vodo upošteva občinski predpis o oskrbi s pitno vodo. Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju še ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ali je odvajanje odpadnih voda začasno zagotovljeno z malo komunalno čistilno napravo skladno z veljavno zakonodajo. Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij cevovodov in upoštevati ustrezne odmike.
(3) Na javnem vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino požarne vode.
(4) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (74. člen ZV-1). Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa lokalne skupnosti. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno varnost.
(5) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(6) Za vsak gradbeni poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi. Poleg tega pa morajo pridobiti tudi predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo (11. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, št. 46/97).
Glede dejavnosti na mejnih območjih varstvenih pasov je potrebno soglasje upravljavca vodovoda, hidrogeologa in pristojnega upravnega organa Občine Tržič.
Na območjih urejanja Ljubelj 20 T1 in Ljubelj 20 T2, ki se nahajata na vodovarstvenih območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 97/01 in 69/01).
(7) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.
(8) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Tržiško Bistrico v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v naseljih;
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne za katere je odmik od vodotoka lahko manjši.
(9) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzem proda in peska, vzdrževanje obrežne vegetacije in za posege, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje.
(10) Vodno soglasje je potrebno pridobiti tudi za poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, in sicer:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu;
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

6.2. Pogoji za zaščito pred poplavami
(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vodna zemljišča ne morejo biti namenjena območju za proizvodnjo. Dovoljene so le izjeme, ki jih določa Zakon o vodah.
(2) Za posege na potencialno poplavnih površinah je zahtevana izdelava poplavne presoje skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), ki določa pogoje gradnje na poplavnih območjih. Poplavna presoja mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Glede na višine poplavnih vod je v dokumentaciji za posege potrebno opredeliti omilitvene ukrepe. Z ukrepi se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij. Poplavna ogroženost je razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje občine Tržič, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v kartografskem delu tega odloka, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami.
(3) Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma s predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(4) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(5) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje odplak s talnih površin v sistem odvoda odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
(6) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(7) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(8) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q(100)) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(9) V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.
(10) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(11) Poplavna območja so razvidna iz kartografskega dela PUP. Za vsako gradnjo oziroma poseg na poplavnem območju je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju. Kolikor so površine ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva.
(12) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(13) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag, in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(14) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.

6.3. Zaščita pred erozijami in plazovi
(1) Na erozijskih območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih protierozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov), prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
Na erozijskem območju morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu s 87. členom ZV-1.
(2) Na plazovitih območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
Na plazljivem območju morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 88. členom ZV-1.
(3) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(4) Za vsak poseg, gradnjo ali rekonstrukcijo objektov in naprav je na območju celotne občine potrebno predhodno pridobiti mnenje geomehanika.

(črtan)

7.1. Prostorsko ureditveni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine
(1) Kulturna dediščina je opredeljena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazana pa v prikazu stanja prostora.
(2) Na objektih in območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski ureditveni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(6) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljen.
(7) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(8) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi.
(9) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(10) Varstveni režimi za registrirano naselbinsko dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(11) Varstveni režimi v območjih kulturne krajine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(12) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(13) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(14) Varstveni režimi v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(15) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(16) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor posega.
(17) Pri varovanju in prenovi stavbne kulturne dediščine je poleg gornjih pogojev treba upoštevati naslednje varstvene pogoje:
– Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih.
– v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),
– ohranjati je treba vse obstoječe oboke,
– prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,
– v eni etaži je lahko največ ena stanovanjska enota,
– ohrani naj se velikost okenskih in vratnih odprtin,
– prepovedano je zniževati strope,
– stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material (les) in barve.
– pri stavbni opremi se uporabi klasične naravne materiale, ki so tipični za območje Tržiča.
– Zazidave oken in zapiranje balkonov niso dovoljene. Prostostoječim objektom ni dovoljeno graditi prizidkov.
– Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
– Na strehe prepovedano nameščati sončne celice.
– Izveski morajo biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado.
– Povsod se morajo ohraniti kovane polknice. Način obnove določi Zavod.
– Ohranijo naj se vse tipične tržiške ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču.
(18) V primeru, da so druga določila tega odloka v nasprotju z Prostorsko ureditveni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine, se na območju kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine upošteva pogoje za ohranjanje dediščine.

7.2 Prostorsko ureditveni pogoji za celostno ohranjanje narave
(1) Na območju Občine Tržič se nahaja večje število naravnih vrednot, ki so navedene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazane pa v prikazu stanja prostora:
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu »naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tržič« (ZRSVN, OE Kranj, april 2009).
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000 je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(6) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

7.3 Prostorsko ureditveni pogoji za varstvo zraka
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte.
(5) Pri posegih, ki povzročajo emisije snovi je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Prekomerne vplive na okolico se omeji – prepreči z omilitvenimi ukrepi v dovoljene okvire, ki so še dopustni po predpisih.

7.4 Prostorsko ureditveni pogoji za varovanje tal in plodne zemlje
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijske cone).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.

7.5 Varstvo pred hrupom
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih: območje infrastrukture, območje gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– III. stopnja varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj; na območju površin namenjenih počitniškim objektom, na območjih, na parcelah razpršene gradnje, na območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, na območjih zelenih površin namenjenih za rekreacijo in šport, parki in pokopališča in na območju vodnih zemljišč.
– IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja proizvodnih dejavnosti, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, na območju infrastrukture; na območju komunikacijske infrastrukture vse površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju okoljske infrastrukture vse površine; na območju mineralnih surovin namenjenih izkoriščanju, vse površine in na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(4) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Zagotavljanje požarne varnosti
(1) Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
(2) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka.
(3) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(4) Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
Za vse objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti se mora v sklopu projektne dokumentacije (PGD) izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, erozivnost, plazljivost itd.) in veljavne predpise o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri pripravi projektnih dokumentacij je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na erozijskih območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je potrebno izvesti ustrezne strokovne presoje in tehnične rešitve, ki zagotavljajo stabilnost objektov in terena.
(3) Na potencialno ogroženih območjih je potrebno prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.) načrtovati, tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne škodljive posledice na širšem območju posegov.

Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela Zavod za gozdove Slovenije.
Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi (30. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – Odl. US, 17/08)).
Območje z osnovno namensko rabo gozd se razdeli na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo: večnamenski gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varovalni gozdovi.
Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
Prostorski posegi v območja gozdov v kmetijski krajini zaradi premajhnega deleža gozdov niso dopustni (tudi za kmetijske namene ne).
Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozdna zemljišča načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
Širina pasu na ravnem terenu je enaka višini odraslega drevja (ne manj kot 25 m). Na pobočju oziroma vznožju pobočja je potrebno v primeru, da območje z osnovno namensko rabo gozdna zemljišča leži nad površinami ostalih rab, širino oskrbovanega pasu povečati v sorazmerju s strmino. Dopustne vrste rabe v varnostno oskrbnem pasu območij ob gozdu so zelene površine, vodna in kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastruktur, če ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa oziroma nista njihova lokacija in način rabe takšna, da bi trajno onemogočila dostop do gozda. V varnostno oskrbnem pasu je treba zagotoviti prometnico (cesta, pot, kolesarska, sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, z njegovo javno rabo in odvozom gozdnih lesnih proizvodov). Izjemoma je dopustno, da omogoča dostop s tovornim vozilom le občasno.
V območju gozdnih zemljišč izven varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdov z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene v skladu z 21. členom Zakona o gozdovih do skupnega obsega 2%.
Da se zagotavlja ohranjanje funkcij gozdov:
– morajo biti posegi izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na gozdnih tleh,
– morajo izvajalci gradbenih del med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami,
– se morebitni odvečno odkopi ter gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji ne sme odlagati v gozd.
Postavljanje ograj oziroma ograjevanje z drugimi objekti v gozdu ali ob gozdu ni dovoljeno. Izjemoma se dovoli ograditev gozda z dovoljenjem Zavoda za gozdove RS v skladu z Zakonom o gozdovih.
Za hortikulturno ureditev poselitvenega območja ob gozdu je dopustno uporabljati le sadike avtohtonih vrst, ki niso prenašalke hruškovega ožiga.
Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, premičninah in uporabnikih, ki bi jih lahko povzročili drevje ali druge tvarine sosednjega gozda ali mehanizacija in gozdni proizvodi zaradi normalnega gospodarjenja s sosednjim gozdom ali ujme in sanacije njihovih posledic.
Investitor mora pred posegi v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora.
V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. Gozd je tu dovoljeno skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ga po predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi Zavod za gozdove RS v skladu s svojimi projektnimi pogoji.
Objekti oziroma druga območja posegov morajo imeti zagotovljen dostop do javne prometnice po prometnici, ki ni gozd ali gozdna prometnica, hkrati pa dopušča rabo za gospodarjenje z gozdom v soseščini oziroma zaledju lokacije.

Na delu parcele št. 576, k. o. Tržič, označenem v grafičnem prikazu, so dopustne ureditve okolice cerkve Sv. Jožefa za sakralne in kulturne namene.

Tržič – Ravne (29 S4/2), Tržič (29 S4/3), Tržič – Golob (29 S4/4), Tržič – Polana (29 S9) in Tržič – Za krtom (29 S10)
Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne.

Tržič – Zali rovt (29 S4/5 e)
Oblikovanje stanovanjskih objektov mora biti enotno. Obstoječi večstanovanjski objekt (del bivše šole) se mora v primeru rekonstrukcije oblikovno prilagoditi ostalim stanovanjskim objektom.
Dovoljene so gradnje dvojčkov.

Tržič – Cankarjeva (29 C3)
V območju urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
V ureditveni enoti x (avtobusna postaja) dozidave obstoječih objektov v smeri jugozahod in jugovzhod niso dopustne. Nadzidave so dopustne samo za ureditev mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 80 cm. Nadzidava stolpnice ni dopustna.
V ureditveni enoti i je dopustna ureditev večetažnega parkirišča, katerega zgornja vozna površina ne sega več kot 1 m nad obstoječo cesto.
V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) postavitev pomožnih objektov in nasipavanje ni dopustno.

Tržič – Na Spodnji poli (29 P1)
Dopustna je proizvodnja, ki ne moti okolice. Poleg posegov, določenih v 7. členu tega odloka, je dopustna tudi sprememba namembnosti v stanovanja.

Tabela – pobude, varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine, je priloga tega odloka.

Na območju 29 P3 d je pred pred načrtovanjem umeščanja dovoljenih dejavnosti v območje EŠD 14353 Tržič – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič potrebno izdelati celovite strokovne podlage za celotno območje, ki bodo vsebovale pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in prostorskih pojavov znotraj območja, poglede na območja ter opredelitev vedut na prostorske dominante izven območja. Strokovne podlage morajo vsebovati tudi spomeniško varstveno vrednotenje. Strokovne podlage iz katerih bo razvidna tudi prometna ureditev, ki ne bo obremenjevala mestnega jedra in njegovega širšega območja (tranziti in stoječ promet) morajo biti podlaga za izdelavo meril in pogojev za posege v območje z oznako 29 P3 d, ki bodo osnova za izdelavo projektne dokumentacije za posege v območja z oznako P.

Postopki začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.
Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Tržič in na Občini Tržič.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja pristojni inšpektorat.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.