Na podlagi 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 20. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06, 67/06 in 85/10) je Občinski svet Občine Vojnik na seji dne 22. 12. 2010 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za obrtno-poslovno cono Arclin, Spremembe in dopolnitve Občinskega lokacijskega načrta za obrtno-poslovno cono Arclin (Uradni list RS, št. 106/06, 9/07, 115/07).

V naslovu odloka in v vseh členih odloka se naziv odloka spremeni tako, da se glasi: »Občinski podrobni prostorski načrt za obrtno-poslovno cono Arclin, skrajšano OPPN za obrtno-poslovno cono Arclin oziroma OPPN«.

V 2. členu odloka se na koncu drugega odstavka doda naslednje besedilo:
»Območje OPPN se razširi z naslednjimi zemljišči: k.o. Vojnik trg parc. št. 770/3, 770/5, 770/8, 770/6 – del, 952/1 – del, 952/3, 953/1 in 954, vse k.o. Vojnik-trg, tako, da skupna velikost ureditvenega območja OPPN po spremembah znaša cca. 145.350 m2.«

V 5. členu se v drugem odstavku, v drugi alineji spremi besedilo tako, da se glasi:
»Osrednja in južna prostorska enota – gradbene parcele E1–E14«
V 5. členu, v drugem odstavku, se za četrto alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– na parceli P2 (C1-1) so dovoljene terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet, storitve, gostinstvo, obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt)«

V 8. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Na obravnavanem območju se zgradi 32 enodružinskih stanovanjskih objektov, ki so označeni na gradbenih parcelah od »A1–A18«.
V 8. členu se za zadnjim odstavkom dodata nova odstavka. Prvi odstavek se glasi:
»Na zemljišču A4, se namesto enega objekta postavita dva stanovanjska objekta tako, da je prvi objekt na parceli A4-1 pozicioniran v severno-zahodnem delu zemljišča, drugi objekt na parceli A4-2 pa je pozicioniran v severno-vzhodnem delu zemljišča. Oba objekta morata imeti odmik od varovanih objektov oziroma površin. Namembnost novih objektov je enaka kot je v že sprejetem aktu za osnovni objekt. Prav tako se omogoči na parcelah A3 in A4-1 ter A4-2 izvedba strehe, poleg sedaj dvokapnice, tudi ravne strehe.«
Drugi odstavek se glasi:
»Stanovanjski objekt A12 se pomakne v celoti na zemljišče parc. št. 791/2, k.o. Vojnik-trg. Stanovanjski objekt se lahko izvede kot enostanovanjski ali dvostanovanjski objekt.«

V 10. členu se spremeni tretja alineja, tako da se glasi:
»– južna prostorska enota, gradbene parcele »E9-E14«

V 11. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Severna, osrednja in južna prostorska enota
Na obravnavanem območju se zgradi 17 poslovnih objektov, od tega štirje objekti ob severni meji, na gradbenih parcelah »D1–D4«, oziroma ob meji vplivnega območja kulturnega spomenika (Vojnik – psihiatrična bolnišnica s parkom), v osrednjem delu osem poslovnih objektov na gradbenih parcelah »E1–E8« in pet poslovnih objektov v južnem delu na gradbenih parcelah »E10–E14«.
V 11. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi:
»Na gradbenih parcelah E1–E14 se lahko objekti združijo v smeri sever–jug in vzhod–zahod, oziroma je dovoljena gradnja enega objekta, pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta. Na delu zemljišč parc. štev. 794/8, 774/1, 794/9, 794/12, k.o. Vojnik trg, je pri gradnji poslovnega objekta, dovoljena višina osrednjega eliptičnega dela objekta maksimalno 15,50 m. Na podlagi predhodnega geološkega mnenja je možna podkletitev poslovnega objekta.«
V 11. členu se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na delu parcele P4, na zemljiščih parc. št. 957/4 in 957/8, k.o. Vojnik-trg se doda nov poslovni objekt E14. Pri načrtovanju objekta je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe zagotavljanja zmanjšanje hrupa nasproti obstoječim stanovanjskim objektom. Preostali del zemljišča pod varovanim koridorjem se nameni za parkirišča (osebna in tovorna), tlakovane ali asfaltirane površine.«

V 12. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na delih zemljišč, ki sestavljajo parcele C1 in del P2 se poveča načrtovani objekt C1 tako, da ima večji krak višinski gabarit K+P+2+T, višine 14,10 m in manjši krak višinski gabarit K+P+2 ter višine 11,10 m. Na delu parcele P2 se doda nov objekt C1-1 višinski gabarit K+P+2 in višine 11,10 m. Namembnost objektov ostane enako kot je v že sprejetem aktu. Del parkirišč, ki so bila namenjena parkirišču avtobusov, tovornih vozil in osebnih vozil se preuredi za potrebe dodatnega objekta C1-1.«
V 12. členu se za novim drugim odstavkom doda še nov odstavek, ki se glasi:
»Na delu obstoječih zemljišč C2 in C3 ter dodatnih zemljiščih parc. št. 952/1-del, 952/3, 953/1 in 954, k.o. Vojnik-trg, se postavi spremenjen poslovni objekt C2. Večji krak ima višinski gabarit K+P+1 in se lahko zgradi v II. fazi gradnje celotnega objekta. Manjši krak ima višinski gabarit P+1. »Na delu obstoječih zemljišč C2 in C3, na parc. št. 951/3, k.o. Vojnik-trg, se postavi spremenjen poslovni objekt C3. Višinski gabarit objekta je P+2 in se lahko zgradi v dveh fazah gradnje celotnega objekta. Namembnost ostane enaka kot po osnovnem prostorskem aktu za objekta na C2 in C3.«

V 15. členu se na koncu drugega odstavka doda nova alineja:
Na zemljišču parc. št. 770/8, k.o. Vojnik trg se omogočiti izvedbo parkirišč javnega značaja za osebna vozila.

V 16. členu se spremeni prvi stavek, tako da se glasi:
»Spremembe parcelacije so določene v grafični prilogi št. 7. Načrt parcelacije.«

V 17. členu se na koncu člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»Z razširitvijo povezovalne poti stanovanjskim in poslovnim delom cone se zmanjša površina parcele A1. Povezovalna cesta s širino vozišča 5,00 m in z enostranskim hodnikom za pešce, minimalne širine 1,20 m je namenjena osebnim vozilom, kombiniranim vozilom, motornim kolesom in kolesom. V ta namen se na začetku ceste, na njenem zahodnem delu, postavi višinska bariera, ki bo višinsko omejevala prehod večjim in višjim vozilom.«

V 18. členu se za prvim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Pri projektiranju upravne stavbe na parcelah E3 in E4, (sprememba št. 10) ki se nahaja nad javnim vodovodom LŽ-N Ø 400 mm, je potrebno upoštevati:
– Nad traso javnega vodovoda se sprojektira pasaža, višine minimalno 4 m ter širine minimalno 6 m oziroma stene poslovne stavbe morajo biti oddaljene najmanj 3 m levo in desno od osi javnega vodovoda.
– Temelji poslovne stavbe morajo biti vgrajeni na koti, globlje od obstoječega javnega vodovoda LŽ-N Ø 400 mm. Obstoječ javni vodovod se nahaja na globini približno 2,00 m pod koto terena.
– Potrebno je predvideti, kako se bo odvajala voda iz območja pasaže v primeru okvare na javnem vodovodu LŽ-N Ø 400 mm ter z ustrezno konstrukcijo objekta preprečiti kakršenkoli vdor vode v objekt, do katerega bi lahko prišlo v primeru okvare.
Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati na isti globini kot pred gradnjo.
Oskrba objektov z vodo je možna iz novozgrajenega javnega vodovoda LŽ-N Ø 150 mm, LŽ-N Ø 100 mm in LŽ Ø 80 mm na območju poslovno-obrtne cone Arclin, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Priključitev na transportni vodovod LŽ-N Ø 400 mm in na vodovod LŽ Ø 175 mm ni možna.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 310 m in 295 m nadmorske višine. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda.
Poraba vode za posamezen poslovni objekt se meri in obračuna preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
Pri stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se bo merila in obračunala voda posebej za stanovanjski in posebej za poslovni del.
V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj – Uradni list RS, št. 125/03). Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam (na hodniku v posameznih etažah, v pritličju, v kleti ...). Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
Za enostanovanjski objekt se vgradi vodomer dimenzij DN 20 mm zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom.
Vodovod je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov, na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov. V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk. Cevi iz duktilne litine, spajane na pero in utor morajo imeti spoje sidrane in varovane z varovalnim obročem. Hidrant mora imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, zračniki, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico. Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljalec javnega vodovoda »Vodovod-kanalizacija d.o.o.« na stroške investitorja. Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javnega vodovoda predložiti geodetski posnetek, skladen z GJI standardom, in projekt PID za zgrajen oziroma prestavljen vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.«

V 19. členu se za prvim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječe javne kanalizacije. V nasprotnem primeru je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov na stroške investitorjev. Potrebno je izdelati projekt prestavitve javne kanalizacije in si od upravljalca javne kanalizacije pridobiti soglasje k projektnim rešitvam za ta projekt pred izdajo Soglasja k projektnim rešitvam za objekte iz območja obravnavnega OPPN. Pri izdelavi načrta prestavitve javne kanalizacije je potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Natančnost vrisa javne kanalizacije na priloženih situacijah je omejena, zato se lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba kanalizacije na terenu. Javno kanalizacijo prestavi izvajalec investitorja pod pogojem, da se priključitev prestavljene kanalizacije na obstoječo javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljalca javne kanalizacije. Po zaključku zunanje ureditve se mora javna kanalizacija nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja. Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov »Vodovod-kanalizacija d.o.o.« obvezno naročiti zakoličbo kanalizacijskega omrežja ter nadzor med gradnjo. Med gradnjo je potrebno upoštevati minimalni odmik gradbenih del od osi obstoječe kanalizacije, ki znaša 3 m. Teren nad obstoječo javno kanalizacijo ni dovoljeno obremenjevati s težko gradbeno mehanizacijo. Vsak nepredviden in nepravilen poseg na javno kanalizacijo mora biti takoj prijavljen nadzorni službi javnega podjetja »Vodovod-kanalizacija, d.o.o.«. Poškodbe javne kanalizacije, nastale kot posledica obravnavane gradnje, se odpravijo na stroške investitorja.
V 19. členu drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno dograditi fekalno kanalizacijo. Potrebno je izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije in si zanj pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije pred izdajo »Soglasja k projektnim rešitvam« za objekte objekte iz območja obravnavanega OPPN. Predvidena fekalna kanalizacija mora biti zgrajena in predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za objekte iz območja OPPN. Pri izdelavi načrta javne kanalizacije je potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Interna kanalizacija posameznih objektov, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke, zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalne bazene in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Zadrževalni bazeni morajo biti dimenzionirani tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 106/09, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih vod se izvedejo zadrževalniki padavinskih vod. Na južnem delu območja lokacijskega načrta pred iztokom meteorne kanalizacije v odprti odvodnik je predvidena izvedba dveh zadrževalnih bazenov. Pri načrtovanju sistema meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati že zgrajene in predvidene zadrževalne bazene v katere se vodijo meteorne vode z območja. Obstoječi in predvideni zadrževalni bazeni za obravnavano območje, so obdelani v projektni dokumentaciji št. 21/06 – Hidrosvet d.o.o. »Komunalna infrastruktura v poslovno obrtni coni Arclin, Vojnik« in dokumentaciji št. 21/06-01 – Hidrosvet d.o.o. »Komunalna infrastruktura v poslovno obrtni coni Arclin, Vojnik, Spremembe in dopolnitve«
Objekte je potrebno priključevati na obstoječo in načrtovano meteorno kanalizacijo, ki se zaključuje v zadrževalnih bazenih padavinskih vod ZB2 in ZB3. V primeru povečanja nepropustnih površin na območju OPPN, je potrebno dodatno izdelati lokalne zadrževalnike padavinski vod, s katerimi zmanjšujemo hipni izpust padavinski vod v meteorno kanalizacijo (Strokovne podlage za cestno in komunalno infrastrukturo št. 692/10-K, Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o.).
Vsi iztoki v zadrževalne bazene morajo biti v protierozijski izvedbi (zavarovanje brežine in dna zadrževalnika s kamnometom i.p.) z iztočnimi glavami in s protipovratnimi loputami.
Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi. Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljalcu javne kanalizacije predložiti geodetski posnetek, skladen z GJI standardom, projekt PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero, za gravitacijsko kanalizacijo zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L ter za tlačne fekalne kanale zapisnik o preizkusu tesnosti po SI ST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka«.«

V 20. členu se za prvim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi:
»Po izvedenem kabliranju 20 kV zračnega daljnovoda, ki sedaj prečka zemljišča P2, C1, C2, P4, P3 in C3, se spremeni varovano območje in se lahko spremeni gradbena linija ter se prvotno načrtovane objekte razširi in poveča v razširjen zazidljiv del, kjer je trenutno varovani pas zračnega elektro 20 kV daljnovoda.
Na zemljiščih C1, C2, C3 in P2 se pomakne gradbena linija v smeri proti vzhodu za toliko, kolikor odpade del pasu varovanega koridorja 20 kV elektro daljnovoda.
Predvideni objekt na parceli 795/1 – C1 tangira izgradnjo visokonapetostne kabelske kanalizacije za napajanje predvidene razdelilne transformatorske postaje RTP Vojnik. Objekti morajo biti odmaknjeni od osi predvidene trase visokonapetostne kabelske kanalizacije minimalno 3,5 m na vsako stran.«
V 20. členu se za predzadnjim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi:
»Za priključitev posameznih objektov v območju OPPN, si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo na vseh obstoječih podzemnih vodov na tem območju. Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito električnih vodov bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje d.d.. V si stroški popravil poškodb, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predvidene gradnje v območju OPPN, bremenijo investitorja predmetnih del.«
V 20. členu se za predzadnjim novim odstavkom doda besedilo, ki se glasi:
»Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja po 35. členu Zakona o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04), ZGO-1 B (Uradni list RS, št. 126/07) in ZGO-1 C (Uradni list RS, št. 108/09), ki obdeluje približevanje in križanje z našim VN prenosnimi vodi. Investitor oziroma projektantska organizacija, ki bo projektirala križanje mora na projektne rešitve v skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04), ZGO-1 B (Uradni list RS, št. 126/07) in ZGO-1 C (Uradni list RS, št. 108/09) pridobiti soglasje ELES-a. Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/89), da na cestah in parkiriščih, ki so locirana v elektroenergetskem koridorju obstoječega DV 2x110 kV Maribor–Selce mora biti dosežena predpisana varnostna višina minimalno 7 m ter da oddaljenost katerega koli dela stebra od zunanjega roba ceste ne sme biti manjša od 10 m (118., 119., 120. in 136. člen). Prav tako je potrebno upoštevati predpisane varnostne višine in varnostne oddaljenosti do vseh preostalih predvidenih objektov. Pri gradnji je potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m. Investitorji so odgovorni za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav. Na parkirnih mestih pod daljnovodom ni dovoljeno parkiranje vozil z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi ter dvižnimi napravami kar mora biti regulirano z opozorilnimi tablami.
Za poseg v varovani koridor prenosnega voda mora investitor – lastnik nepremičnin skleniti pogodbo o služnosti z izvajalci prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov. Upoštevati je potrebno potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela je potrebno izvajati tako, da ne poškoduje ozemljitev. Vsa eventualna križanja je potrebno izvesti pod pravim kotom. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v naši upravljalca. Za vsa mesta, kjer bodo dela križal ozemljila je investitor oziroma izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti ELES-u.
V skladu določili točke 5.406 Pravilnika o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 13/68) morajo biti ozemljitvene upornosti stojnih mest v dovoljenih mejah, predvidenih v Pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivna napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/89) oziroma po projektni dokumentacij za predmetni daljnovod. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. ELES ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika ELES-a.
Investitorji in lastniki objektov morajo zagotoviti, da bo vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov omogočeno neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovoda na obravnavanem področju ob kateremkoli času. Vsi eventualno preurejeni deli daljnovoda preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v lastništvo ELES-a. Vso dokumentacijo v zvezi z preurejenimi deli daljnovodov mora biti razvidna iz Dokazila o zanesljivosti objekta in predana ELES-u. Vse stroške projektiranja, predelave našega daljnovoda ali odpravo eventualnih poškodb, nastalih na našem daljnovodu v času izgradnje in kasnejšem vzdrževanju predmetnega objekta, nosi investitor (oz. pravni naslednik) predmetne zadeve.«

V 21. členu se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»V primeru potrebe po priključitvi na omrežje kabelsko razdelilnega sistema za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov ter interneta in IP telefonije za nov objekt od obstoječe razdelilne omarice KRS bo potrebno izgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksialni razvod,
– na fasadi objekta se za potrebe KRS (priključitev dovodnega kabla na notranjo TV instalacijo) predvidi podometna razdelilna omarica, notranji koaksialni razvod v objektu se naj projektira podometno, od razdelilne omarice do vsake TV vtičnice posebej (razvod zvezda), z zaključitvijo linij s končnimi TV vtičnicami, uporabi pa naj se koaksialni kabel z max. dušenjem 18db/100 m pri 862 MHz. Razdelilna omarica naj bo locirana na javno dostopnem mestu v izvedbi, ki zagotavlja zapiranje z ključavnico.
– primarno in sekundarno omrežje je potrebno zasnovati v podzemni izvedbi (globina izkopa min. 0,8 m). Kabli se položijo v zemljo ali pa se v zemljo položi kabelska kanalizacija v katero se uvlečejo kabli, pod asfaltiranimi površinami je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški za zaščito in servisiranje uvlečenih kablov,
– za vso telekomunikacijsko infrastrukturo (primarni in sekundarni vod, novogradnja priključkov KRS, morebitne prestavitve ali zaščite obstoječih podzemnih vodov ...) na obravnavanem področju bo potrebno izdelati samostojno projektno dokumentacijo, katero investitor naroči pri sistemskem operaterju ali v svojo projektno dokumentacijo vključi načrt, ki obravnava izvedbo priključka na KRS,
– investitorji gradnje objektov si morajo v fazi pridobivanja dovoljenj od Elektro Turnšek d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo. V primeru, da se bo nameravana gradnja priključila na omrežje kabelsko razdelilnega sistema pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev,
– upravljalci in lastniki ostale komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, plin, elektro, telekom ...) si morajo v fazi pridobivanja dovoljenj od Elektro Turnšek d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo.«

Spremeni se 22. člen, tako da se po novem glasi:
»Za energetsko oskrbo obravnavanega območja je predviden zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja v Vojniku. Na območju Obrtno poslovne cone Arclin je distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar že zgrajeno.
Investitor gradnje plinovodnega omrežja bo sistemski operater distribucijskega omrežja.
Načrtovani objekti se priključijo na obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina za potrebe ogrevanja. Objekta A4-1 in A4-2 bosta zahtevala podaljšanje plinovodnega omrežja – veja 2A PE 125 do novo načrtovanih objektov na parceli 763/2 k.o. Arclin.
Priključitev posameznih objektov na distribucijsko plinovodno omrežje se izvede na osnovi sklenjenih Pogodb o priključitvi na distribucijsko omrežje s posameznimi končnimi odjemalci. Način priključevanja novo predvidenih objektov se izvede po postopku in na način, kot to določajo vsakokrat veljavni Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega plinovodnega omrežja in Sistemska obratovalna navodila.
Investitorje načrtovanih objektov bremenijo tudi morebitni nesorazmerni stroški priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje. Trasa priključnega plinovoda do načrtovanih objektov znotraj OPPN se predvidi v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi v javnih in privatnih površinah na predpisanih odmikih in po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem.
Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja.
Projektno dokumentacijo za priključne plinovode se lahko pripravi skupaj z ostalimi načrti zunanje ureditve za posamezne objekte, vendar na ta način, da bo kot investitor plinovodnega omrežja upoštevan Adriaplin d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Pri projektiranju oziroma izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati obstoječe že zgrajeno plinovodno omrežje in puščene odcepe za načrtovane objekte, tako da bodo križanja oziroma vzporedni poteki vodov izvedeni po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo predvideti ustrezni ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja in varnost pri obratovanju plinovodnega omrežja.
Priključitev načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna šele po pridobitvi posamičnega soglasja za priključitev objektov po 49.b členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 B), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126/07.
Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu obstoječih plinovodov in priključnih plinovodov, ki znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno upoštevati zahteve sistemskega operaterja in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
Sistemskemu operaterju se mora omogočiti stalen nadzor gradbišča v varovalnem pasu plinovoda. Vsi izkopi v varovalnem pasu plinovodov in priključnih plinovodov morajo biti nadzorovani s strani sistemskega operaterja in v bližini plinovodnega omrežja obvezno opravljeni ročno.
Gradnjo in priključevanje novega omrežja na obstoječe plinovodno omrežje lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci.
Plinske instalacije v kletnih prostorih in podzemnih garažah ne smejo imeti nobenih deljivih spojev plinovodnih cevi ali zapornih organov, v podkletenem delu ni dovoljeno nameščati merilnih mest, pri vodenju cevi je potrebno upoštevati DVGW-TRGI2008.
Vsak objekt ima lahko le en priključni plinovod.
Priključni plinovod mora imeti pred vhodom na zunanji strani objekta glavno požarno pipo, zaščiteno s kovinsko omarico z napisom »Plinska požarna pipa«. Višina vsake glavne požarne pipe mora biti med 1,0 m in max. 1,2 m od tal, biti mora lahko dostopna, v bližini ne sme biti gorljivih snovi ali skladišč smeti.
Plinomeri za posamezna odjemna mesta naj se namestijo na stalno dostopna mesta, ki bodo ustrezno naravno prezračevana. Pri tem se je glede lokacije in načina namestitve plinomerov potrebno posvetovati s sistemskim operaterjem in upoštevati vse zahteve iz predpisov, vezane na požarno varnost evakuacijskih poti iz objekta. Zaželeno je, da se plinomeri namestijo skupaj čim bliže ob vhodu v objekt.«

V 23. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor vali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.«
V 23. členu se v drugem odstavku, za prvim stavkom doda stavek: »Prostor za ločeno zbiranje frakcij se prestavi na novo parcelo in sicer zemljišče parc. št. 770/7 k.o., Vojnik trg.«
V 23. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi:
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni, širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo, zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
Investitorji morajo zagotoviti transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjem nega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.«

V 26. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana v skladu s »Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode« (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/8), »Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo« (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Odvajanje padavinskih vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje zaradi sestave tal ni možno, je treba padavinske vode speljati v javni kanalizacijski sistem.«

V 28. členu se v drugem odstavku doda stavku »Zelena cenzura se zatravi in zasadi drevored«, tako da se glasi v celoti:
»Zelena cenzura se zatravi in zasadi drevored z iglavci in listavci – višjimi sadikami.«
V 28. členu se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na vzhodnem delu območja, kjer so bile individualne stanovanjske hiše zgrajene po Odloku o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin, so bile v avgustu 2008 izvedene predhodne arheološke raziskave, pri čemer niso bile zabeležene arheološke najdbe (Murko M, 2008, Poročilo o arheološkem nadzoru na lokaciji novogradnje stanovanjskih stavb v poslovno obrtni coni Arclin. Arhiv ZVKDS GE Celje). Vendar se težišče načrtovanih gradbenih del pomika proti zahodu ob cesto Višnja vas–Celje, kjer je podatkov o sporadičnih rimskodobnih najdbah več, prav tako je na tem območju pričakovana trasa rimske ceste, zato se zdi izvedba predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, kot je zahtevano v veljavnem Odloku o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin (OPPN), smiselna in potrebna.
Glede na specifiko obravnavanega območja – del območja je že degradiran s predhodnimi gradbenimi posegi, infrastrukturo itd., zato se zdi izvedba predhodnih ekstenzivnih in intenzivnih terenskih pregledov neprimerna. Za vse investitorje je obvezno, da se na dostopnih parcelah še nezgrajenih objektov po veljavnem odloku in na območjih predlaganih sprememb, izvede arheološko dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, katerih natančen obseg in lego uskladi izbrani arheološki izvajalec z odgovornim konservatorjem pristojne območne enote ZVKDS. Pri tem je uveljavljena metodologija, da površina strojnih sond in jarkov, ki so smiselno razporejene na celotnem obravnavanem območju, pokriva cca 3–5% celotne obravnavane površine.«

V 30. členu se na koncu odstavka Požar, doda novo besedilo, ki se glasi:
»Za območje OPPN so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
Pri prostorskem načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Sestavni del projektov (PGD) mora biti tudi študija požarne varnosti, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane kompleksno za celotno območje. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in nameščanje opreme za gasilce.
Pri načrtovanju sprememb prostorske ureditve je na podlagi navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe, in sicer:
– odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah),
– potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic.
Pri načrtovanju objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
– povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost naravnega okolja,
– naravne omejitve in morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način gradnje.
V 30. členu se v poglavju Potres spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati, da širše območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, oziroma je pričakovati pospeške tal (v primeru potresa) PGA (g) do 0,150 po EC8; s tem da je potrebno v tem primeru upoštevati še koeficient tal S (gline, oziroma peščene melje ali peščene prode), Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja objektov na območju cone Arclin – Vojnik, GEOSVET, Samo Marinc s.p., Arh. št. 95-8/2006). V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.«
V 30. členu se v poglavju Obramba in zaščita spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»Pri gradnji objektov je potrebna ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)).«

V 35. členu se na koncu člena dodajo naslednje alineje:
»– Pri projektiranju in gradnji vodov gospodarske infrastrukture je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
– odmik pri približevanju 1 m,
– odmik pri križanju 0,5 m.
– Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov »Vodovod-kanalizacija d.o.o.« naročiti zakoličbo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter nadzor nad gradnjo. Med gradnjo in po zaključku gradnje mora biti omogočeno nemoteno vzdrževanje javnega vodovoda in kanalizacije.
– Vsak nepredviden in nepravilen poseg na javni vodovod in kanalizacijo mora biti takoj prijavljen nadzorni službi javnega podjetja »Vodovod-kanalizacija, d.o.o.«. Poškodbe javnega vodovoda in kanalizacije, nastale kot posledica gradnje vodov gospodarske infrastrukture, se odpravijo na stroške investitorja.«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.