Številka: U-I-243/09-17

Datum: 13. 1. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Alenke Črnič, Darje Hrovatin, Andreje Kos, Lee Kresnik, Maje Logar, Marte Novak, Slavice Turniški Simionova, vse Maribor, Zore Lovrec Jagačič, Selnica ob Dravi, Jasne Mlakar, Ljubljana, Anke Rogina, Orehova vas, javnega zavoda Mariborska knjižnica, Maribor, in Združenja splošnih knjižnic, Ljubljana, ki jih zastopa Helena Neudauer, odvetnica na Ptuju, na seji 13. januarja 2011

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena, prvega stavka tretjega odstavka 2. člena, tretje alineje 3. člena, prvega stavka prvega odstavka 4. člena, 11., 13., 14. in 15. člena Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Uradni list RS, št. 107/08) se zavrže.
2. Člen 16 Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo se razveljavi.

1. Pobudniki zatrjujejo, da so 1. člen, prvi stavek tretjega odstavka 2. člena, tretja alineja 3. člena, prvi stavek prvega odstavka 4. člena, 11., 13. in 15. člen Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (v nadaljevanju Pravilnik) v neskladju z 42. členom Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – v nadaljevanju ZKnj-1), drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Člen 42 ZKnj-1 naj bi urejal zgolj pogoje za izdajo licence, ne pa tudi pogojev za odvzem licence. Zato naj bi bile določbe Pravilnika, ki omogočajo odvzem licence, presegle zakonski okvir. Člen 14 Pravilnika naj bi bil v neskladju s 43. členom ZKnj-1, drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave, ker naj bi zakonsko določbo, ki omogoča vložitev pritožbe zoper odločbo o izdaji licence, razširil še na pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo o odvzemu licence. Člen 16 Pravilnika naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave, ker določa zbiranje osebnih podatkov (vodenje evidence izdanih, veljavnih in odvzetih licenc) brez zakonske podlage.
2. Pobudnice Alenka Črnič, Darja Hrovatin, Andreja Kos, Lea Kresnik, Maja Logar, Marta Novak, Slavica Turniški Simionova, Zora Lovrec Jagačič, Anka Rogina in Jasna Mlakar pravni interes utemeljujejo z navedbo, da so pridobile osebno dovoljenje za vzajemno katalogizacijo (v nadaljevanju licenca). Ker naj bi izpodbijane določbe Pravilnika v nasprotju z Ustavo in ZKnj-1 določale možnost odvzema in prenehanja veljavnosti že pridobljenih licenc, naj bi pobudnicam, ki so imetnice teh licenc, zaradi možnosti odvzema licenc ali prenehanja njihove veljavnosti grozila tudi možnost izgube delovnega mesta.
3. Pobudnik javni zavod Mariborska knjižnica pravni interes utemeljuje z navedbami, da mora zagotavljati pri izvajanju javne službe ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev. Navaja, da je financiral usposabljanje zaposlenih z namenom, da ima za nedoločen čas zagotovljene kadre z licenco.
4. Pobudnik Združenje splošnih knjižnic pravni interes utemeljuje z navedbo, da naj bi iz 9. člena Statuta Združenja splošnih knjižnic izhajalo, da je združenje ustanovljeno tudi zaradi zagotavljanja pravic, ki jih izpodbijani Pravilnik krši. Z odpravo protiustavnega Pravilnika naj bi se izboljšal položaj splošnih knjižnic in pri njih zaposlenih delavcev.
5. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Ministrstvo) je v odgovoru navedlo, da izpodbijane določbe Pravilnika ne učinkujejo neposredno, ker se pri pridobitvi in odvzemu licence izda odločba. Pobuda naj bi se lahko vložila šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Zato naj pobudnice ne bi imele pravnega interesa za vložitev pobude. Ministrstvo se sklicuje tudi na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-261/09 z dne 9. 12. 2009, s katerim je bila zavržena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 2., 3., 7., 9., 10., 11., 12., 13. in 17. člena Pravilnika. Ministrstvo tudi meni, da pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa, ker desetim pobudnicam, ki so fizične osebe, licenca ni bila odvzeta. Pobudnika, ki pa sta pravni osebi, pravnega interesa naj ne bi izkazovala, ker naj bi se licence podelile samo fizičnim osebam.
6. Pobudniki v izjavi o navedbah nasprotnega udeleženca nasprotujejo tem navedbam. Menijo, da so pravni interes pojasnili že v sami pobudi. Pravilnik naj bi učinkoval neposredno. Pravni interes naj bi bil podan, ker bi se z razveljavitvijo izpodbijanega akta pravni položaj pobudnic lahko izboljšal. Navajajo, da so določenim posameznikom že odvzeli licence. Zato naj bi se z odločitvijo Ustavnega sodišča tem osebam pravni položaj izboljšal. Pobudnice pa posebej opozarjajo na 16. člen Pravilnika. Menijo, da je navedena določba Pravilnika neposredno posegla v pravni položaj pobudnic, ker na njeni podlagi nezakonito zbirajo njihove osebne podatke.

7. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
8. Pobudniki izpodbijajo določbe, ki urejajo pogoje in postopek za pridobitev ali odvzem licence. Izpodbijajo tudi 16. člen Pravilnika, ki ureja evidenco izdanih, veljavnih in odvzetih licenc. Licenca se lahko izda ali odvzame samo posamični fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje. Tudi v evidenco se vpisujejo samo fizične osebe. Izpodbijane določbe 1. člena, prvega stavka tretjega odstavka 2. člena, tretje alineje 3. člena, 11., 13., 14., 15. in 16. člena Pravilnika tako ne posegajo v pravni položaj javnega zavoda Mariborska knjižnica in društva Združenje splošnih knjižnic, ki sta pravni osebi. Zato navedena pobudnika nimata pravnega interesa za presojo teh določb.
9. Izpodbijani prvi stavek tretjega odstavka 2. člena, tretja alineja 3. člena, prvi stavek prvega odstavka 4. člena, 11., 13., 14. in 15. člen Pravilnika sicer urejajo položaj pobudnic Alenke Črnič, Darje Hrovatin, Andreje Kos, Lee Kresnik, Maje Logar, Marte Novak, Slavice Turniški Simionove, Zore Lovrec Jagačič, Anke Rogina in Jasne Mlakar kot nosilk licence, vendar pa ne posegajo neposredno v njihov pravni položaj. Pristojni organ dodeli in odvzame licenco z upravno odločbo. Zoper odločbo imajo pobudnice na voljo pritožbo in sodno varstvo pred Upravnim sodiščem (42. in 43. člen ZKnj-1 ter 13. in 14. člen Pravilnika). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega stavka tretjega odstavka 2. člena, tretje alineje 3. člena, prvega stavka prvega odstavka 4. člena, 11., 13., 14. in 15. člena Pravilnika. Zato je Ustavno sodišče pobudo navedenih pobudnic iz tega razloga v tem delu zavrglo.
10. Prvi stavek prvega odstavka 4. člena Pravilnika določa, da mora knjižnica za kandidata, ki želi pridobiti licenco Instituta informacijskih znanosti, Maribor (v nadaljevanju IZUM), poslati vlogo na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani IZUM-a. Navedena določba posega v položaj knjižnic, ker njim nalaga določeno obveznost. Združenje splošnih knjižnic je nepridobitno združenje pravnih oseb – splošnih knjižnic na območju Republike Slovenije (1. člen Statuta Združenja splošnih knjižnic). Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov, njihov pravni interes ni izkazan. Ker prvi stavek prvega odstavka 4. člena Pravilnika posega v položaj posamezne knjižnice, Združenje splošnih knjižnic nima pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti te določbe.
11. Ker prvi stavek prvega odstavka 4. člena Pravilnika nalaga obveznosti knjižnicam, bi lahko posegel v pravni položaj javnega zavoda Mariborska knjižnica. Vendar mora po ustaljeni ustavnosodni presoji pobudnik tudi izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Pobudnik pa v pobudi ne pojasni, kako bi se z razveljavitvijo te določbe njegov pravni položaj izboljšal. Zato javni zavod Mariborska knjižnica nima pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti te določbe.
12. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena, prvega stavka tretjega odstavka 2. člena, tretje alineje 3. člena, prvega stavka prvega odstavka 4. člena, 11., 13., 14. in 15. člena Pravilnika zavrglo (1. točka izreka).
13. Pobudnice Alenka Črnič, Darja Hrovatin, Andreja Kos, Lea Kresnik, Maja Logar, Marta Novak, Slavica Turniški Simionova, Zora Lovrec Jagačič, Anka Rogina in Jasna Mlakar izkazujejo pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti 16. člena Pravilnika. Člen 16 Pravilnika določa, da se o izdanih, veljavnih in odvzetih licencah vodi evidenca. To pomeni, da so podatki pobudnic, ki so nosilke licence, zbrani v evidenci neposredno na podlagi navedene določbe Pravilnika.

14. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 16. člena Pravilnika sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.
15. Člen 16 Pravilnika določa:
»Evidenco izdanih, veljavnih in odvzetih licenc vodi IZUM. Pri tem je dolžan trajno hraniti vse vloge, dokazila in korespondenco, vezano na izdajo, prenehanje veljavnosti ali odvzem licence po tem pravilniku.
IZUM je dolžan zagotoviti vpogled v evidenco izdanih veljavnih in odvzetih licenc pod pogojem in na način, ki je skladen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«
16. Pobudnice zatrjujejo, da sta navedeni določbi Pravilnika v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave, ker omogočata zbiranje osebnih podatkov brez zakonske podlage. Po drugem odstavku 38. člena Ustave zbiranje osebnih podatkov določa zakon, poleg tega pa mora določiti tudi namen njihove uporabe in urediti njihovo obdelovanje. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa sistem varstva osebnih podatkov, v 8. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
17. Evidenca vsebuje osebne podatke.(1) To izhaja že iz drugega odstavka 16. člena Pravilnika, ki določa, da je IZUM dolžan zagotoviti vpogled v evidenco izdanih, veljavnih in odvzetih licenc pod pogoji in na način, ki je skladen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Evidenca je tudi vpisana v register zbirk osebnih podatkov, ki se vodi pri Informacijskem pooblaščencu.(2) Iz navedenega vpisa izhaja, da se v tej evidenci vodijo naslednji osebni podatki: ime, priimek, datum rojstva, kraj rojstva, e-naslov, telefon, stopnja strokovne izobrazbe, smer strokovne izobrazbe, datum opravljenega bibliotekarskega izpita, naslov stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča in podatki o zaposlitvi.
18. ZKnji-1 ne vsebuje zakonske podlage, ki bi omogočala vodenje evidence o izdanih, veljavnih in odvzetih licencah. ZKnji-1 ne vsebuje niti seznama osebnih podatkov, ki se lahko zbirajo, niti namena zbiranja teh podatkov. To pomeni, da je podzakonski akt brez zakonske podlage določil zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Zato je 16. člen Pravilnika v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave.
19. V primeru, ko Ustavno sodišče presodi, da je bil v izpodbijanem delu podzakonski akt v neskladju z Ustavo, da svoji odločitvi učinek odprave ali razveljavitve. Ker pobudnice niso predlagale odprave izpodbijane določbe, niti niso zatrjevale nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, je Ustavno sodišče ugotovljeni neskladnosti dalo učinek razveljavitve (2. točka izreka).

20. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Osebni podatek je kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka 6. člena ZVOP-1).
(2) Glej www.ip-rs.si/index.