Na podlagi 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe) je Občinski svet Občine Škocjan na 3. redni seji dne 30. 11. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje z oznako Brinjevec-1
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 94/01, 119/02, 75/04, 120/08, 16/09, 49/10) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje urejanja z oznako Brinjevec-1.
2. člen
Sestavni deli odloka so:
I. Besedilni del
1.1 Besedilo odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu
II. Grafični del
1.2.1 Lega prostorske ureditve v širšem območju M 1:2000
(št. risbe 1.1)
1.2.2 Izsek iz dolgoročnega plana občine za M 1:2000
obdobje 1986–2000 (št. risbe 1.2)
1.2.3 Območje obdelave (št. risbe 1.3) M 1:1000
1.2.4 Katastrski načrt (št. risbe 1.4) M 1:1000
1.2.5 Vplivno območje (št. risbe 1.5) M 1:500
1.2.6 Geodetski načrt (št. risbe 1.6) M 1:500
1.2.7 Načrt ureditve (št. risbe 2.1) M 1:500
1.2.8 Načrt ureditve – detajl (št. risbe 2.1 a) M 1:250
1.2.9 Načrt ureditve zg. parkirišč (št. risbe M 1:500
2.2)
1.2.10 Načrt ureditve zg. parkirišč – detajl M 1:250
(št. risbe 2.2 a)
1.2.11 Načrt komunalne, energetske in prometne M 1:500
infrastrukture (št. risbe 2.3)
1.2.12 Značilni prerezi (št. risbe 2.4.1 in M 1:100
2.4.2)
1.2.13 Razporeditev javnih in privatnih površin M 1:500
(št. risbe 2.5)
III. Priloge:
– Povzetek za javnost
– Izsek iz dolgoročnega plana občine za obdobje M 1:1000
1986–2000
– Obrazložitev občinskega podrobnega
prostorskega načrta
– Seznam podlag za območje urejanja
– Smernice in mnenja pristojnih nosilcev
urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil
– Ocena stroškov investicije
– Geodezija: seznam parcel.
3. člen
Ureditveno območje OPPN se nahaja v naselju Zloganje. Območje OPPN v celoti obsega površino 2892 m² in zajema parcele št. 395/8 – del, 395/9, 3186 – del, 408/5 – del, vse k. o. Dole.
Ureditveno območje je na severu in zahodu omejeno z obstoječo pozidavo, na jugu pa z najboljšimi kmetijskimi zemljišči na delu parc. št. 408/5 – del, k. o. Dole. Na vzhodni strani območje meji na travnate površine. Območje je precej reliefno razgibano in se od severa, kjer se nahaja obstoječa stanovanjska stavba s funkcionalnim zemljiščem in pomožnimi objekti, proti jugu znižuje. Dostop do obstoječih objektov poteka po zahodnem robu območja, kjer se nahaja tudi obstoječi podzemni objekt. Južni del obravnavanega območja je namenjen ureditvi parkirišča, ki trenutno še ni izvedeno v protiprašni izvedbi, ter prestavitvi dela obstoječe lokalne ceste proti jugu.
II. SKUPNA DOLOČILA
4. člen
Predmet OPPN so prometne površine, kot je dostopna cesta do objektov in do sosednjih zemljišč, površine, namenjene parkiranju, ter prestavitev lokalne ceste in podzemni gospodarski objekt. Načrtovani posegi obsegajo gradnjo podzemnega objekta ter parkirišč za osebna vozila nad njim, parkirišče za tovorna vozila z dvema nadstrešnicama, bazena za vodo in delno prestavitev lokalne ceste.
Območje OPPN je namenjeno poslovni oziroma gospodarski dejavnosti. Kapaciteta izvajanja gospodarske dejavnosti je omejena na maksimalno 20 tovornih vozil.
5. člen
Posegi na območju urejanja
Dovoljena je novogradnja, nadgradnja ali rekonstrukcija objektov z gospodarsko funkcijo, ki so potrebni zaradi povečanih prostorskih potreb.
Predvidena je prestavitev občinske lokalne ceste.
Na območju OPPN-ja, ki je predvideno za zunanje ureditve, naj se oblikovanje objektov dodatno zakrije z avtohtonim ali sadnim drevjem.
6. člen
Vrste posegov na zemljiščih, namenjenih za gradnjo
Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, se dovoli:
– spremembe namembnosti gospodarskih objektov;
– gradnja novih in nadomestnih gospodarskih objektov;
– dejavnosti (obrt in proizvodnja v manjšem obsegu ter poslovne dejavnosti), ki ne potrebujejo večjih površin in ne povzročajo emisij v okolje nad mejnimi vrednostmi, določenimi za bivalna okolja;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
7. člen
Oblikovanje novogradenj
Predvidena je gradnja podzemnega gospodarskega objekta in dveh nadstrešnic.
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Pri gradnji nadomestnih ali novih objektov je potrebno ohranjati kvalitetne gabarite naselja oziroma z novimi posegi težiti h korekcijam nekvalitetnih obstoječih ureditev v prostoru.
– Dovoljena je gradnja do 200 m² velikih obrtnih objektov, gradnja večjih obrtnih objektov je možna ob predhodni strokovni presoji glede utemeljenosti umestitve na konkretnem zemljišču (pri čemer so bistveni kriteriji: status naselja v hierarhiji naselij občine, ustreznost prostorske umestitve, ohranjanje značilnih vedut naselja in prostorskih dominant, upoštevanje pogojev varstva naravne in kulturne dediščine …) in pridobitvi pozitivnih soglasij glede potrebne komunalne opremljenosti lokacije. Strokovna presoja iz prejšnjega stavka mora biti v obliki strokovnega elaborata priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja kot njegov sestavni del ter podpisan in ožigosan s strani posameznika, ki izpolnjuje pogoje za izdelovalca prostorskega akta ali za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko dvobarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, vogelniki ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih ali pastelnih barv.
– Kritina mora biti temne (sive ali opečne) barve ali druga temna kritina, ki se ustrezno dopolnjuje s tradicionalno.
Predvidena tlorisna velikost nadstrešnic z dovoljeno toleranco ± 20%:
– nadstrešnica 1: 65 m²
– nadstrešnica 2: 28 m².
Dopustna višina nadstrešnice z oznako 1 je do 7 m, z dovoljeno toleranco ± 20%. Nadstrešnica 1 se izvede v ravni izvedbi ali do naklona 10°. Višina in naklon nadstrešnice 2 se prilagaja višini podzemnega objekta in dostopni poti in naj ne presega višine 7 m.
Lega predvidenih objektov je prikazana na grafični prilogi »Načrt ureditve« na risbi št. 2.1. Velikost predvidenih objektov je razvidna iz grafične priloge »Načrt ureditve« na risbi št. 2.1 ter prilogi »Značilni prerez A-A« na risbi št. 2.4.1. Toleranca pri načrtovanju objektov je ± 20%.
Predvidena je gradnja dveh nadstrešnic, katerih velikost je razvidna iz grafične priloge »Načrt ureditve-detajl« na risbi št. 2.1 a.
8. člen
Ograje
Ograje ob zunanji meji ureditvenega območja (ob lokalni cesti) so lahko žive meje, lesene in kamnite ograje ali kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu (max. dovoljena višina zidu 50 cm) in z vmesnimi nosilnimi elementi. Priporočljiva je uporaba lokalnih materialov. Ograje naj imajo enotno višino, ki naj ne presega 1,80 m, merjeno skupaj s parapetnim zidom. Oporni zid v okvirni dolžini 22 m z dovoljeno toleranco ± 10% naj bo v kamniti izvedbi oziroma iz naravnih materialov.
III. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
9. člen
Ceste
Vse cestne površine morajo biti asfaltirane.
Predvidena je prestavitev občinske ceste, ki sedaj poteka po parc. št. 3186, k. o. Dole. Prestavitev občinske ceste se mora višinsko in situativno navezovati na obstoječo niveleto ceste v točki stikanja in reliefa bližnjega terena.
Na odseku, kjer je predvidena prestavitev lokalne ceste, mora biti v času izvajanja del lokalna cesta prevozna. Za delno zaporo si mora izvajalec pridobiti ustrezna dovoljenja. Prometni režim med gradnjo naj uredi izvajalec v skladu s predpisi in glede na tehnološke potrebe.
Vsi obstoječi priključki dostopnih in javnih poti se morajo ohraniti v ustrezni višini, s priključnimi radiji, oziroma morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi.
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti z javne ceste in utrjeni praviloma s tlakovci ali asfaltom oziroma drugimi protiprašnimi materiali.
Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč. Točno dimenzioniranje uvozov se opravi v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prometna, komunalna in energetska opremljenost območja je razvidna iz grafične priloge »Načrt komunalne, energetske in prometne infrastrukture« na risbi št. 2.3.
10. člen
Mirujoči promet
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (tlakovci, naravni kamen, granitne kocke ali asfalt), odvod padavinske odpadne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob in se spelje v predviden bazen za zbiranje vode.
Parkirišča naj bodo zagotovljena na funkcionalnih zemljiščih objektov.
IV. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
11. člen
Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode, za oskrbo z električno energijo in opcijsko na telekomunikacijsko omrežje.
Na območju OPPN trenutno ni predvidenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje se zagotavlja individualno na trda goriva ali kurilno olje, možne so tudi čistejše oblike ogrevanja.
12. člen
Primarno ali sekundarno omrežje za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah v cestnem telesu ali ob njem, če je le mogoče.
Gradnja komunalnih naprav in ceste mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov ter drugačna tehnična izvedba zaradi ustreznejše oskrbe ali racionalnejše izrabe prostora.
Trase komunalnih vodov so razvidne iz karte »Načrt komunalne, energetske in prometne infrastrukture« na risbi št. 2.3.
13. člen
Vodovodno omrežje
Oskrba z vodo bo zagotovljena iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja DN 150 mm, ki poteka zahodno od ureditvenega območja, oskrbuje pa se preko vodohrana Zloganje (216 m. n. m.), in sicer iz obstoječega vodovodnega priključka na obstoječem stanovanjskem objektu na zemljišču 395/8, severno od ureditvenega območja.
Za oskrbo območja je potrebno zgraditi povezovalni vodovod iz obstoječega vodovodnega priključka do predvidenih gospodarskih objektov.
Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati določila odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo v Občini Škocjan, občinskega predpisa o javnem vodovodu v Občini Škocjan in določila odloka, ki ureja zaščito vodnih virov na območju Občine Škocjan.
Trasa vodovoda je razvidna iz karte »Načrt komunalne, energetske in prometne infrastrukture« na risbi št. 2.3.
14. člen
Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacija je v obravnavnem območju zasnovana v ločenem sistemu. Obstoječa kanalizacija za komunalne odpadne vode poteka ob lokalni cesti na jugu ureditvenega območja, vendar še ni dokončno izvedena. Vse komunalne odpadne vode se po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja nanj obvezno priključijo in vodijo v čistilno napravo.
Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja morajo predvideni objekti imeti zgrajeno neprepustno, nepretočno greznico ali malo čistilno napravo.
Padavinsko odpadno vodo z javnih utrjenih površin se mora odvajati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v načrtovano kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo, ki bo vodila v predviden bazen za zbiranje vode. Padavinsko odpadno vodo z drugih utrjenih površin se prav tako preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj odvaja v kanalizacijo za odvod padavinske odpadne vode, ki se zaključi s predvidenim bazenom za zbiranje vode. Predvidena prostornina bazena za zbiranje vode je 30 m³. Dovoljena toleranca za dimenzioniranje bazena za vodo je ± 20%.
Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranega lovilca olj (SIST EN 858-2). V primeru večje količine vode se ta odvaja preko kanalizacije za padavinsko odpadno vodo v Dolski potok ali preko zbirnega bazena in ponikalnice. V primeru odvajanja v površinski odvodnik je pred iztokom potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
V grafičnem delu (»Načrt komunalne, energetske in prometne infrastrukture«, št. risbe 2.3.) je prikazan shematski prikaz odvajanja odvečne vode iz zbirnega bazena v ponikalnico. Predvidene trase in izvedba se lahko zaradi racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve spremenijo, pri tem pa mora biti upoštevana vsa veljavna zakonodaja s tega področja.
Investitor mora v primeru odvajanja padavinske odpadne vode v površinski odvodnik Dolski potok na vodnem in priobalnem zemljišču parc. št. 3110/1 ali 3110/2, obe k. o. Stara vas, skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih področne zakonodaje in zakona, ki ureja temeljna načela stvarnega prava.
Za kanalizacijo mora biti izdelan projekt na nivoju projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo in potrjen s strani bodočega upravljavca.
Pri projektiranju kanalizacije je treba upoštevati tudi določila občinskega predpisa, ki ureja področje izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v Občini Škocjan, občinskega predpisa, ki ureja javno kanalizacijo v Občini Škocjan, in občinskega predpisa, ki ureja zaščito vodnih virov na območju Občine Škocjan.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, s predpisom, ki ureja področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, s predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, s predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in ostalo področno zakonodajo.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisom, ki ureja področje emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, in predpisom, ki ureja področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Med gradnjo kanalizacijskega sistema mora biti zagotovljen nadzor s strani upravljavca.
15. člen
Elektroenergetsko omrežje
Za napajanje objektov se izvede nizkonapetostni kabelski priključni vod tako, da se uvleče v predvideno kabelsko kanalizacijo. Za priklop objekta je potrebno zgraditi nizkonapetostni kabel tipa XP00-A 4x70+2,5, od droga na parc. št. 395/8, k. o. Dole do samostoječe PMO4 omarice na isti parceli.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo energetsko področje in pogoje za dobavo in odjem električne energije, pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnje elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v skladu s soglasjem za priključitev, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve elektroenergetskih vodov mora biti kot investitor naveden tudi upravljavec elektrodistribucijskega omrežja, ki je pristojen za območje Občine Škocjan.
Za vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno skladno s predpisi o graditvi objektov izpolniti pogoje za začetek gradnje.
V fazi pridobivanja dokazila o pravici graditi ali lastninske, druge stvarne ali obligacijske pravice morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima upravljavec elektrodistribucijskega omrežja, ki je pristojen za območje Občine Škocjan, pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
Pred izvedbo priključka oziroma priključkov mora investitor skleniti pogodbo o priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje. Najmanj sedem dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
Originalne izvode notarsko overjenih služnostnih pogodb ali kopijo notarsko overjenih služnostnih pogodb skupaj s sklepom o vložitvi predloga za vpis služnosti v zemljiško knjigo mora investitor izročiti upravljavcu elektrodistribucijskega omrežja, ki je pristojen za območje Občine Škocjan, pred začetkom prestavitve elektroenergetskega omrežja oziroma pred začetkom izdelave elektroenergetskega priključka.
Investitor objekta nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v OPPN, skladno z izdanimi soglasji za priključitev.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije mora investitor z upravljavcem elektrodistribucijskega omrežja, ki je pristojen za območje Občine Škocjan, skleniti dogovor o izgradnji elektroenergetske infrastrukture.
V primeru, da se pri izdelavi projektov za prestavitev, ukinitev in novo načrtovano traso električnega omrežja ugotovi boljša rešitev, kot je prikazana na grafični prilogi »Načrt komunalne, energetske in prometne infrastrukture« na risbi št. 2.3, je možno trase spremeniti in prilagoditi glede na ugodnejšo varianto.
16. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Območje se opcijsko priključi na obstoječe omrežje v lokalni cesti.
Za območje urejanja se predvidi zemeljsko izvedena kabelska kanalizacija za telekomunikacijske vode, ki bo potekala po dostopni poti na zahodni strani območja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca telekomunikacijskega omrežja, ki je pristojen za območje Občine Škocjan, k projektnim rešitvam.
Na območju zunanje ureditve potekajo obstoječe telekomunikacijske instalacije. Pred pričetkom del je potrebno telekomunikacijske instalacije ustrezno zaščititi. Zaščitne ukrepe mora podati predstavnik skrbniške službe na skupnem ogledu, ki ga je potrebno naročiti pri upravljavcu telekomunikacijskega omrežja najmanj 20 dni pred pričetkom del. Stroške prestavitve ali eventualnih poškodb na telekomunikacijskih instalacijah nosi investitor oziroma izvajalec del.
V. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
17. člen
V območju se lahko opravljajo le take dejavnosti, ki na bivalno okolje sosednjih objektov ne vplivajo negativno in ne povzročajo večjih emisij škodljivih snovi v zrak, vodotoke in tla, kot so določene z zakoni in predpisi.
Ravnanje z rodovitno prstjo
V času gradnje se zgornjo plast humusa pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih.
S prstjo je ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju potrebno ravnati tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne bo prišlo do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se morajo izvajati tako, da bo s posegi prizadetih čim manj tal. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine in v podtalnico.
Varstvo voda in tal
Upoštevati je potrebno ničelno stanje podtalnice, to je stanje podtalnice pred pričetkom del. Vse parkirno manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Padavinska odpadna voda iz objektov in prometnih površin se odvaja v novo kanalizacijo za odvod padavinske odpadne vode, ki se spelje v predviden bazen za vodo.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 5 m, to je od zgornjega roba brežine Dolskega potoka (vodotok 2. reda).
Varstvo zraka
Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo vrednosti iz predpisov, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Dovoljene so obrtno poslovne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, kot jih določa predpis o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
Varstvo naravne dediščine
Znotraj območja pozidave naj se ohranjajo zelene površine. Dejavnosti, ki se bodo opravljale na obravnavanem območju, ne smejo imeti negativnega vpliva na naravo v okolici.
Varstvo območij kulturne dediščine
Območje OPPN se ne nahaja znotraj območja kulturne dediščine. V neposredni bližini se nahaja arheološko najdišče Zloganje – Antično grobišče (EŠD 9593).
Ker je možnost obstoja arheoloških ostalin na območju urejanja izjemno velika, mora investitor vsaj deset dni pred začetkom zemeljskih del obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zemeljska dela bodo nato potekala pod nadzorom pristojnega konservatorja.
Krajinsko oblikovanje
Površine, ki niso predvidene za pozidavo, se ohrani v prvotni funkciji. Obcestni prostor dostopne ceste se zatravi in zasadi z nizkimi grmovnicami ali drevesi ob zagotavljanju preglednosti pri vključevanju v promet.
Odpadki
Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
Zagotoviti je potrebno zbirno oziroma odjemno mesto za odpadke ter dostop za smetarska vozila z ustreznim obračališčem. Izvajanje zbiranja odpadkov mora ustrezati pogojem, predpisanim v občinskih predpisih, ki urejajo področje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov v Občini Škocjan.
VI. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED POŽARI
18. člen
Požarna varnost predvidenih objektov mora biti zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila in s preskrbo požarne vode. Požarna voda se zagotavlja iz 30 m3 vodnega bazena (toleranca ± 20%), ki se ga ustrezno tehnično opremi (npr. hidrantno omrežje, črpalka …). Ustrezne rešitve, ki temeljijo na računskih preverbah, se obdela v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Zagotoviti je treba ukrepe varstva pred požarom v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje varstva pred požarom, in v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.
V skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah, je potrebno zagotoviti odmike od meja in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
V primeru, da je investitor v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost, pri pripravi projektne dokumentacije dolžan predhodno izdelati študijo požarne varnosti, je pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
V primeru nesreč in razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vode škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov se pred začetkom gradbenih del pripravi načrt za preprečevanje vdora teh snovi v tla in podtalnico ter za njihovo odstranitev. V fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti možnost razlitja nevarnih snovi ter temu primerno predvideti gradnjo.
Območje urejanja glede na karto potresne nevarnosti leži v območju, kjer je projektni pospešek tal 0,175 g. V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena), cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.
VII. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
19. člen
Izvajanje OPPN je razdeljeno na dve fazi:
1. prva faza vključuje prestavitev lokalne ceste z vgrajeno komunalno in drugo infrastrukturo,
2. druga faza vključuje gradnjo stavb s pripadajočo infrastrukturo.
Gradbeno dovoljenje je lahko pridobljeno tudi enotno, za obe fazi hkrati. Gradbenega dovoljenja se ne more najprej izdati le za gradnjo stavb, če prej prometna infrastruktura, ki vključuje prestavitev ceste, ni zgrajena, zanjo pa pridobljeno uporabno dovoljenje, ter predana v upravljanje Občini Škocjan.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljena za stavbe, ki bodo legalizirane in na novo zgrajene na tem območju, je pridobljeno uporabno dovoljenje za prestavljeno cesto, ki mora biti predana v upravljanje Občini Škocjan.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
20. člen
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih stanovanjskih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
IX. KONČNE DOLOČBE
21. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Škocjan,
– Upravni enoti Novo mesto.
22. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2009
Škocjan, dne 30. novembra 2010
Župan
Občine Škocjan
Jože Kapler l.r.