Na podlagi 3., 5., 7., 32., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 38/10), 3., 36., 44., 66., 71., 72., 124., 135., 136., 137 in 144. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list EU, št. 314/09), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 29/07 – Odl. US, 58/07 – Odl. US, 16/08 – Odl. US, 17/08 (21/08 popr.), 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – Odl. US, 45/10 – ZIntPK), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US), 4. in 28. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 – ZSPDSLS), 54. in 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07, 55/09 – Odl. US, 100/09, 49/10), 4. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občni Celje (Uradni list RS, št. 29/20, 98/20 in 31/20) in 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 25. 1. 2011 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe gospodarjenja z javnimi objekti
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe gospodarjenje z javnimi objekti, ki so določeni v prvem odstavku 6. člena (v nadaljevanju: javna služba oziroma gospodarska javna služba) v Mestni občini Celje (v nadaljevanju tudi: Občina).
(2) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja tudi druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Odlok se sprejema na podlagi 144. člena v zvezi z 141. in 142. členom Zakona o javno zasebnem partnerstvu, ki ureja pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kadar gre za preoblikovanje javnega zavoda v gospodarsko družbo.
(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2. člen
(Definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
1. »gospodarska javna služba« je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka ter dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu tudi: javna služba);
2. »javni objekti« so objekti občine, vključno z napravami, opremo in funkcionalnim zemljiščem, ki so v lasti koncedenta in so potrebni za opravljanje gospodarske javne službe, katerih seznam se določi z vsakokratnim objavljenim sklepom koncedenta, katerega sestavni del je tudi tabelarna in grafična opredelitev (v nadaljevanju tudi »javna infrastruktura« ali »infrastruktura«);
3. »koncedent« je Mestna občina Celje, to je javni partner koncesijskega partnerstva;
4. »pristojni organ« je organ/urad občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka, če ni drugače določeno. V času sprejema odloka je to Oddelek za družbene dejavnosti;
5. »koncesija« je koncesija gospodarjenja z javnimi objekti;
6. »koncesionar« je izvajalec koncesijskega partnerstva, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
7. »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
8. »posebna ali izključna pravica« je pravica, ki jo podeli javni partner in katere namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti na eno ali več oseb, vendar je število oseb omejeno, če pri tem druge osebe, ki te pravice nimajo, na istem geografskem območju iste dejavnosti pod enakovrednimi pogoji ne morejo izvajati.
3. člen
(Enotnost koncesijskega razmerja)
V Mestni občini Celje se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi.
4. člen
(Lastninska pravica)
(1) Lastništvo s strani koncesionarja vgrajenih naprav in ostalih premičnin ostaja do njihovega poplačila s strani koncedenta pri koncesionarju, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.
(2) Lastništvo ostalih objektov in naprav javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.
2. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN SPLOŠNI POGOJI ZA UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
5. člen
(Vsebina javne službe)
(1) Gospodarjenje z javnimi objekti je dejavnost upravljanja, vodenja in vzdrževanja javnih objektov, ki so določeni s prvim odstavkom 6. člena tega odloka, ter izvajanja programov uporabe javnih objektov in zajema predvsem naslednje:
– upravljanje z objekti javnega značaja, ki zajema skrb za pravno in dejansko urejenost, sprotno in občasno vzdrževanje ter vodenje investicij po pooblastilu koncedenta;
– vodenje registra zgradb s tehničnimi podatki o objektih;
– priprava letnih planov in programov uporabe javnih objektov, ki so predmet koncesije;
– vzdrževanje javnih objektov, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe;
– zagotavljanje funkcioniranja in obratovanja objektov;
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarske javne službe;
– svetovanje v zvezi z dolgoročnim razvojem javnih objektov ter priprava dolgoročnih in letnih programov za vse obnovitvene in razširitvene investicije v javne objekte;
– izvajanje vseh predpisov s sanitarno tehničnega področja, požarnega varstva, varstva pri delu, javne varnosti;
– zavarovanje objektov, kar podrobneje določa koncesijska pogodba;
– druge dejavnosti, povezane s funkcijo gospodarjenja z javnimi objekti.
(2) Javni objekti iz prvega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 6. člena se primarno uporabljajo za izvajanje športnih in kulturnih programov ter prireditev, ki imajo javni značaj, za organizacijo kulturno-razvedrilnih prireditev netržnega značaja, za rekreacijo lokalnega prebivalstva, ter za izvajanje aktivnosti športnih društev, Športne zveze Celje in drugih uporabnikov. Uporaba objektov za te namene ima javni značaj. Koncesionar je pri izvajanju program javnega značaja dolžan sodelovati s pristojno službo koncedenta in upoštevati njegova priporočila in navodila.
(3) Pod določenimi pogoji je mogoča tudi izraba neizkoriščenih javnih objektov za izvajanje programov, ki nimajo javnega značaja. Obseg možnega oddajanja prostorov, naprav in opreme za nejavne namene se določa v letnem programu uporabe objektov iz 18. člena tega odloka.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu omogočiti brezplačno uporabo javnih objektov v primerih organiziranja prireditev, katerih organizator, soorganizator oziroma pokrovitelj je Mestna občina Celje do 12-krat na leto, brez obveznosti subvencioniranja najemnine takšne uporabe, pri čemer pa je organizator dolžan kriti obratovalne stroške. Koncedent je dolžan koncesionarja o takšni uporabi objektov obvestiti v primernem roku, najmanj pa 3 dni pred predvideno rabo, če prej ni mogoče.
6. člen
(Javni objekti)
(1) Javni objekti so objekti Občine, vključno z napravami in opremo, ki so potrebni za opravljanje gospodarske javne službe, katerih seznam se določi z vsakokratnim objavljenim sklepom koncedenta, katerega sestavni del je tudi tabelarna in grafična opredelitev.
(2) S koncesijsko pogodbo se natančneje določijo pogoji uporabe in upravljanja z javnimi objekti ter obračunavanje najemnine.
7. člen
(Vodenje poslovnih knjig v zvezi z javno infrastrukturo s strani koncesionarja)
(1) Javna infrastruktura se pri koncedentu izkazuje le v glavni knjigi, v analitičnih evidencah pa se vsa infrastruktura izvenbilančno vodi pri koncesionarju, ki koncedentu letno posreduje podatke o stanju in vrednosti infrastrukture za knjiženje v glavni knjigi najkasneje do 31. januarja naslednjega leta.
(2) Koncesionar je dolžan za potrebe koncedenta voditi analitične evidence in obračunavati popravke vrednosti po pravilih (amortizacijske stopnje in metode) v skladu z veljavnimi pravili. Praviloma se za izračun amortizacije upošteva »Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev« (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10), hkrati se uporablja enakomerna časovna metoda amortiziranja, v skladu z veljavnimi predpisi.
8. člen
(Investiranje v javno infrastrukturo)
(1) Investiranje v javno infrastrukturo je izvirno v pristojnosti koncedenta, ki lahko s koncesijsko pogodbo pooblasti koncesionarja za vodenje investicij.
(2) Investiranje v javno infrastrukturo lahko zajema ožji ali širši sklop aktivnosti, odvisno od tega ali gre za investicije v obnovo infrastrukture ali za izgradnjo nove infrastrukture in odvisno od tega ali gre za nakup posameznih osnovnih sredstev ali vsebinsko za sklop aktivnosti (investicija v več osnovnih sredstev, ki tvorijo celoto).
(3) Način in viri financiranja ter priprava načrta izvajanja investicij v javno infrastrukturo bodo natančno opredeljeni s koncesijsko pogodbo.
9. člen
(Vrste investicij)
Investicije se za namene odloka delijo na:
a. obnovitvene investicije,
b. nove (razširitvene) investicije.
10. člen
(Vzdrževanje infrastrukture)
(1) Koncesionar mora uporabljati javno infrastrukturo, prejeto v izvajanje gospodarske javne službe, kot dober gospodar in jo vzdrževati tako, da je vedno usposobljena za uporabo ter da ne izgublja svoje denarne oziroma uporabne vrednosti zaradi slabega vzdrževanja.
(2) Koncesionar skrbi za vzdrževanje infrastrukture z sprotnim (rednim, tekočim) vzdrževanjem in z občasnim vzdrževanjem.
(3) Kot sprotno (redno, tekoče) vzdrževanje se štejejo vzdrževalna dela, ki se praviloma pojavljajo vsako leto in se ponavljajo v bolj ali manj enakomernih časovnih presledkih (barvanje, mazanje, košenje, praznjenje, čiščenje, redna letna zamenjava delov ipd.).
(4) Kot občasno vzdrževanje se štejejo vzdrževalna dela, ki se pojavljajo občasno, če taka dela po računovodskih predpisih, ki veljajo za koncesionarja, ne predstavljajo povečanja koristnosti ali podaljšanja dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Za občasno vzdrževanje se štejejo tista dela, ki se po računovodskih predpisih izkazujejo kot strošek pri koncesionarju in ne kot vlaganja v povečanje vrednosti osnovnih sredstev.
(5) Koncesionar vzdrževalna dela opravlja sam, ali pa jih oddaja v izvedbo specializiranim podizvajalcem v skladu s predpisi o javnem naročanju.
11. člen
(Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin)
(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.
(2) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(3) Uporabniki storitev javne službe so vsi pod enakimi pogoji. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah in objektih ter oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
3. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
12. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka;
– izključno oziroma posebno pravico upravljanja, vodenja in vzdrževanja javnih objektov v obsegu, določenim v 5. členu tega odloka;
– po posebnem pooblastilu občine voditi investicije v javne objekte;
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncedent se lahko odloči, da bo posamezno investicijo v celoti ali deloma vodil sam, če bo takšen način izvedbe investicij pravno nujen (npr. če gre za financiranje investicij s sredstvi EU) oziroma v drugih utemeljenih primerih, ko koncedent tako odloči in je to tudi izvedljivo.
(3) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(4) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(5) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
13. člen
(Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
4. UPRAVNI POSTOPEK
14. člen
(Upravni postopki)
Izvajalec je dolžan pri izvajanju javne službe voditi ustrezne upravne postopke. Če ni v odloku o dejavnosti javne službe določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
5. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
15. člen
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov javne službe se uredi s koncesijsko pogodbo.
(3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(4) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno do 31. januarja za preteklo leto, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest koncedentu.
16. člen
(Vsebina katastra)
(1) Koncesionar mora voditi kataster javnih objektov, ki vsebuje bazo podatkov o javnih objektih, njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov (zemljiško-knjižno stanje, lastništvo, površina, starost, opremljenost, stanje, sklenjena zavarovanja ipd.).
(2) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(3) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
17. člen
(Kontrolna knjiga)
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– opis dela,
– vrednost izvedenih del,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov, naprav in opreme skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
6. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI IN SREDNJEROČNI PLANI
18. člen
(Letni progam)
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 30. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme Mestni svet MOC.
(2) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– odpiralni čas javnih objektov (obratovalna sezona, dnevni obratovalni čas) ter število realno možnih ur uporabe objektov in zunanjih površin,
– pregled uporabnikov in prireditev ter plan ure za izvajanje programov javnega značaja,
– površine, ki se lahko uporabijo za druge namene,
– neizrabljene ure, ki se lahko ponudijo za izvajanje nejavnih programov,
– oceno predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in opreme in stroškovno oceno,
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno,
– plan prihodkov in stroškov,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe,
– stroškovna cena in cenik storitev po vrstah uporabnikov,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
19. člen
(Poročilo)
Poročilo o izvajanju programa javne službe se izdela v rokih določenih s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, najmanj pa enkrat letno. Poročilo poleg točk iz drugega odstavka 18. člena zajema tudi naslednje:
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– koriščenju zavarovanj,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe.
20. člen
(Srednjeročni in dolgoročni plan)
(1) Najkasneje v roku 6 mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora koncesionar pripraviti in mestnemu svetu Občine predložiti predlog srednjeročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje potrebne infrastrukture. Kasnejše predloge srednjeročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, 2 meseca pred potekom petletnega obdobja, za obdobje naslednjih petih let. Srednjeročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejeme mestni svet občine.
(2) Koncesionar mora v enakem roku iz prvega odstavka tega člena pripraviti in mestnemu svetu Občine predložiti dolgoročni plan oziroma pogled na razvoj javne službe za obdobje 15 let, ki ga sprejme mestni svet. Dolgoročni plan oziroma pogled se korigira in preverja ob vsakokratnem sprejemu srednjeročnega plana.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. Končno poročilo o poslovanju, vključno z poročilom o revidiranju mora koncesionar predložiti koncendentu najkasneje do 30. 6. za preteklo leto.
7. NADZOR
21. člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojen organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
22. člen
(Organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
23. člen
(Finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov, naprav in opreme koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
8. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
24. člen
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
25. člen
(Dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo ter zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– zagotavljati obratovanje objektov po programu njihove uporabe (obratovalna sezona, obratovalni čas),
– zagotavljati pogoje (prostorske) za izvajanje programov, ki imajo javni značaj (športa, kulture in rekreacije) po posameznih objektih,
– kot dober gospodar uporabljati in sprotno ter občasno vzdrževati javno infrastrukturo koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v javno infrastrukturo javne službe,
– ob prenehanju pogodbe prenesti v last in posest koncedenta vse objekte javne infrastrukture v skladu s 4. členom tega Odloka, če ni s predpisi določeno drugače,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije,
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije,
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe,
– oblikovati predloge cen,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela,
– izvesti vse aktivnosti za preprečitev nastanka in zmanjšanje škode na javnih objektih in o tem nemudoma obvestiti koncedenta,
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan vzdrževati javno infrastrukturo s sprotnim (rednim, tekočim) vzdrževanjem in z občasnim vzdrževanjem, v okvirih, ki jih določa plan tekočega vzdrževanja. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki neposredno ogrožajo zdravje ljudi, premoženje koncedenta in varstvo okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 3 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov, o izvedbi teh del pa pisno obvestiti koncedenta.
(4) Koncesionar je dolžan skrbeti za urejenost javnih objektov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi, premoženja koncedenta in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku dogovorjenem s koncedentom.
26. člen
(Odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije je, ne glede na druge določbe tega odloka, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določene v koncesijski pogodbi – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam ...).
27. člen
(Dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje storitev v skladu z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, koncesijsko pogodbo in s tem odlokom;
– da praviloma zagotavlja takšno politiko cen storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesije;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
28. člen
(Ločeno računovodstvo)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
29. člen
(Pristojnosti župana)
Župan ima v zvezi s koncesijo predvsem naslednje pristojnosti:
– da odloča o brezplačni uporabi javnih objektov iz četrtega odstavka 5. člena tega odloka;
– da odloča v primeru iz prvega odstavka 6. člena tega odloka;
– da odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– da odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
9. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
30. člen
(Viri financiranja)
(1) Javna služba gospodarjenja z javnimi objekti se financira iz naslednjih virov:
– vstopnine za javne prireditve,
– prihodki od posebnih prireditev in dejavnosti,
– uporabnina od javnih objektov (plačilo za uporabo javnih objektov in izvajanje javnih programov v smislu drugega odstavka 5. člena),
– plačila koncedenta za izvajanje storitev iz 7. in 8. člena (vodenje poslovnih knjig in vodenje investicijskih projektov v okviru investicij v objekte javnega značaja),
– evropskih sredstev,
– proračuna koncedenta,
– iz drugih virov.
(2) Vse druge vire, ki niso našteti v tem členu, mora odobrit pristojni organ občine, še preden se uporabijo za financiranje javne službe.
(3) Prihodke iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena zaračunava in pobira koncesionar v svojem imenu in za svoj račun (prihodki javne službe).
(4) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe gospodarjenja z javnimi objekti kakršnakoli druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod, dotacije …), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje javne službe gospodarjenja z javnimi objekti.
(5) Cene storitev javnih služb morajo zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe, vključno s polno najemnino.
(6) Predlog cene storitev uporabe objektov za namene, ki imajo javni značaj v smislu drugega odstavka 5. člena, pripravi koncesionar v sodelovanju s pristojnim organom koncedenta, upoštevajoč prejšnji odstavek, sprejme pa mestni svet koncedenta. V kolikor cene iz razloga na strani koncedenta ne bi bile potrjene v zadostni višini, se smiselno uporabijo določila osmega odstavka tega člena.
(7) Uporabnina iz tretje alineje prvega odstavka je določena v skladu s prejšnjim odstavkom v ceniku uporabe objektov (vključno z rekreacijo občanov) in jo koncesionar zaračunava vsem uporabnikom storitev javne službe.
(8) V primeru, da koncedent s sklepom mestnega sveta določi, da se določenemu uporabniku uporabnina ne zaračuna oziroma se zaračuna v nižjem znesku od določene, je koncedent dolžan koncesionarju kriti razliko do polnega zneska uporabnine v smislu subvencije, upoštevajoč predpise o državnih pomočeh.
(9) Cene storitev, ki ne sodijo v javni program javne službe v smislu drugega odstavka 5. člena, določa koncesionar prosto na trgu, pri čemer morajo biti cene tržno oblikovane ter pokrivati vse potrebne in upravičene stroške, vključno s polno najemnino.
31. člen
(Koncesijska dajatev in najemnina za uporabo javne infrastrukture)
(1) Koncesionar plačuje koncedentu najemnino za uporabo javne infrastrukture, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, ki jo dobi v rabo in razpolaganje od koncedenta. Višina najemnine, način izračuna in obračun najemnine se določi s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncedent in koncesionar se v koncesijski pogodbi dogovorita o višini in načinu izračuna koncesijske dajatve.
32. člen
(Pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
33. člen
(Dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno plačati za posamezno storitev, ki jo izvaja koncesionar ter izpolnjevati druge obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju onemogoča izvajanje javne službe je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
10. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
34. člen
(Status koncesionarja)
(1) Koncesionar je pravna oseba, v kateri ima koncedent celoten poslovni delež.
(2) Kolikor pride v času trajanja koncesijskega razmerja do prenosa poslovnega deleža na drugo osebo, koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba prenehata veljati.
35. člen
(Izpolnjevanje pogojev)
(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe;
– da je imel v zadnjih 6 mesecih poravnane vse obveznosti,
– da v zadnjih treh letih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo,
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
11. KONCESIJA
36. člen
(Pravna podlaga in način podelitve koncesije)
(1) Koncesija po tem odloku se podeli na podlagi 144. člena v zvezi s 141. in 142. členom Zakona o javno zasebnem partnerstvu, ki ureja pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kadar gre za preoblikovanje javnih zavodov v gospodarsko družbo.
(2) Koncedent na podlagi drugega odstavka 142. člena v zvezi s 144. členom ZJPS podeli koncesijo brez javnega razpisa gospodarski družbi ZPO Celje d.o.o., Družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, ki je bila s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Celje na 25. seji dne 13. 5. 2009 iz javnega gospodarskega zavoda Zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje preoblikovana v enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo ZPO Celje d.o.o., Družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti.
(3) Na podlagi prejšnjega odstavka koncedent s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
37. člen
(Sklenitev, trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3) V roku 30 dni po začetku veljavnosti odloka pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(6) Trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva ni dopustno podaljšati za več kot polovico roka.
38. člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
12. IZVAJANJE KONCESIJE
39. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Koncesionar ima pravico, da skladno s sprejeto organizacijo izvajanja javne službe, vključuje tudi podizvajalce.
(2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah in prenosu posebnih in izključnih pravic mora koncesionar ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti na podlagi državljanstva. Koncesionar lahko posebne in izključne pravice prenese na druge izvajalce le skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju koncedenta.
(3) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam upoštevati določbe predpisov, ki urejajo javno naročanje tudi v primeru, če sami niso naročniki in je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu.
40. člen
(Koncesionarjeva tveganja)
Storitve gospodarske javne službe opravlja koncesionar z javno infrastrukturo, ki je predmet najema po pogodbi, v svojem imenu in za svoj račun. Pri tem koncesionar v celoti prevzema tveganje za lastno poslovanje, povezano z izvajanjem vseh dejavnosti (tveganje povpraševanja po storitvah gospodarske javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije v mejah, ki so določena s sprejemanjem poslovnih odločitev v pristojnosti koncesionarja, tveganje neplačil uporabnikov storitev gospodarske javne službe, tveganje uspeha pri vlaganju izvršb in preostala tveganja), koncedent pa prevzema obveznost zagotavljanja pravice do uporabe javne infrastrukture.
41. člen
(Druge dejavnosti)
(1) Koncesionar lahko izvaja poleg koncesijske dejavnosti po tem odloku samo dejavnosti zgolj za koncedenta.
(2) Če koncesionar v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja druge dejavnosti, mora voditi ločeno računovodstvo za vsako dejavnost javno-zasebnega partnerstva in za druge dejavnosti.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar pred začetkom izvajanja koncesijske dejavnosti predložiti koncedentu v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga …). Javni partner sme zavrniti soglasje samo, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad razmerjem javno-zasebnega partnerstva.
42. člen
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
13. PRENOS KONCESIJE
43. člen
(Oblika prenosa)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
14. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
44. člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije;
– v drugih primerih, določenih s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
45. člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo,
– v drugih primerih, določenih s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
46. člen
(Potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
47. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz točke 2 oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz točke 4 in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
48. člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
49. člen
(Sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
50. člen
(Prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ipd.). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
51. člen
(Odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
52. člen
(Odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
15. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
53. člen
(Višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
54. člen
(Spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
16. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
55. člen
(Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
56. člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
17. PREKRŠKI
57. člen
(Prekrškovni organ)
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov koncesionarja in uporabnikov je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: Medobčinski inšpektorat).
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Medobčinskega inšpektorata, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih, vse v skladu z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec (Uradni list RS, št. 38/10).
(3) V primeru, ko Medobčinski inšpektorat v skladu s tem odlokom
– ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper koncesionarja in odgovorno osebo koncesionarja ali uporabnika oziroma
– zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku koncesionarja in odgovorne osebe koncesionarja ali uporabnika, morata koncesionar in odgovorna oseba koncesionarja ali uporabnik Medobčinskemu inšpektoratu najpozneje v osmih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ga je Medobčinski inšpektorat pozval.
58. člen
(Prekrški koncesionarja)
(1) Z globo od 100 do 75.000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 39. členom,
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.
(2) Z globo od 40 do 2.500 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
59. člen
(Prekrški uporabnika)
(1) Z globo od 40 do 1.250 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 33. člena tega odloka.
(2) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo od 100 do 30.000 EUR.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 40 do 2.500 EUR.
18. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(Uskladitev katastrov)
Vse katastre, določene v tem odloku, mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku 1 meseca po uveljavitvi tega odloka.
61. člen
(Podelitev koncesije)
(1) Koncedent je koncesionarju podelil koncesijo na podlagi 144. člena v zvezi s 141. in 142. členom Zakona o javno zasebnem partnerstvu, ki ureja pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kadar gre za preoblikovanje javnega zavoda v gospodarsko družbo, z Odlokom o koncesiji za javno službo gospodarjenja z javnimi objekti (Uradni list RS, št. 105/09). S tem odlokom se koncesijsko razmerje bolj podrobno ureja.
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar največ eno leto oziroma največ tri leta, če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride iz razlogov na strani ustanovitelja, gospodarska družba ZPO Celje d.o.o., Družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti izvaja gospodarsko javno službo na način, kot jo je izvajala do preoblikovanja kot javni gospodarski zavod, kolikor to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi.
62. člen
(Derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe na področju gospodarjenja z javnimi objekti v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 46/96) in Odlok o koncesiji za javno službo gospodarjenja z javnimi objekti (Uradni list RS, št. 105/09).
63. člen
(Pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0302-2/2010
Celje, dne 25. januarja 2011
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
