Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 34/99, 65/02, 24/03, 75/06) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 3. redni seji dne 27. 1. 2011 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju določil Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 92/09) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo cestnega podvoza Brgod in cestnega prehoda Prešnica v sklopu modernizacije obstoječe železniške proge Divača–Koper (v nadaljevanju: OPPN Brgod - Prešnica), ki ga je izdelalo podjetje LUZ, d.d., Verovškova 64, Ljubljana pod številko 6663.

(1) OPPN Brgod - Prešnica podrobneje določa lokacijske in tehnične pogoje, krajinske in oblikovalske rešitve, usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter druge pogoje, zahteve in ukrepe za izvedbo načrtovanega cestnega podvoza pri zaselku Brgod in načrtovanega cestnega prehoda preko železnice v Prešnici.
(2) Z OPPN Brgod - Prešnica se rešuje križanje dveh lokalnih poti z železniško progo Divača–Koper. Obe se odcepita od občinske ceste Klanec pri Kozini–Prešnica. Ena vodi v zaselek Brgod, ima status občinske ceste, na njej se izvede cestni podvoz pod progo. Druga vodi iz vasi Prešnica do zemljišč na drugi strani proge, tu se križanje izvede z rekonstrukcijo poti in postavitvijo zapornic.

OPPN Brgod - Prešnica vsebuje tekstualni in kartografski del.
Tekstualni del obsega odlok z naslednjo vsebino:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom;
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor;
3. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
5. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
6. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Kartografski del obsega:
1.a Izsek iz kartografskega dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrpelje - Kozina v M 1:5000, za Brgod
1.b Izsek iz kartografskega dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrpelje - Kozina v M 1:5000, za Prešnico
2.a Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1000, za Brgod
2.b Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1000, za Prešnico
3.a Ureditvena situacija v M 1:500, za Brgod
3.b Ureditvena situacija v M 1:500, za Prešnico
4.a Prečni prerezi v M 1:100, za Brgod
4.b Prečni prerezi v M 1:100, za Prešnico
5.a Podolžni prerez v M 1:100/1000, za Brgod
5. Podolžni prerez v M 1:100/1000, za Prešnico
6. Prikaz ureditve komunalnih vodov v M 1:500, za Brgod
7. Lega objekta na gradbeni parceli in vplivno območje v M 1:500, za Brgod
8. Situacija zakoličbe v M 1:500 za Brgod.

Splošno
(1) Ukinitev nezavarovanega železniškega nivojskega prehoda v km 14+430,32 proge Divača–Koper zahteva gradnjo nove povezovalne ceste (podvoza) v Km 14+361,76 in s tem omogočiti dostop do zaselka Brgod vzhodno od proge.
Prometni podatki
(2) Na omenjeni lokalni cesti ni veliko prometa (v glavnem osebna vozila in traktorji), porasta pa v naslednjem dvajsetletnem obdobju tudi ni pričakovati.
Obstoječe razmere
(3) Obstoječa cesta je asfaltirana, širine 2,50 m in v vzdolžnem sklonu okrog 5%. V območju obstoječega nivojskega prehoda predstavlja ozko grlo in nevarno mesto, saj je preglednost na tem delu izredno slaba (proga poteka delno v usek in S loku …).
Konfiguracija terena in geološki pogoji
(4) Podvoz Brgod poteka po kraškem terenu, na območju zakraselega, plastovitega apnenca. Padavinske vode na teh površinah takoj poniknejo. Talna voda se pojavlja zelo globoko pod površino okoliškega terena ter za gradnjo ne predstavlja nobene težave.
(Opis obstoječega stanja prehod Prešnica)
Splošno
(5) Na obstoječi enotirni progi Divača–Rakitovec–drž. meja sta v km 16+084 in 16+391 nivojska prehoda zavarovana z Andrejevim križem.
(6) Preko prehoda v km 16+084 vodi markirana planinska pot (v okviru SPP) na Slavnik in naj bi se občasno uporabljala za dostop do kmetijskih zemljišč, prehod v km 16+391 pa služi za dostop do kmetijskih zemljišč.
(7) Prehod v km 16+084 se ukine in nadomesti z novo povezovalno potjo, ki bo potekala med rekonstruiranim prehodom v km 16+391 in obstoječo potjo z ukinjenega prehoda.
Obstoječe stanje
(8) Obstoječa nekategorizirana pot širine do 2.0 m je neutrjena, poteka po terenu in je deloma zatravljena oziroma prerasla z vegetacijo, torej nevzdrževana.
(9) Nivojski prehod je tlakovan z lesenimi pragi in s ščitnimi tirnicami.
(10) Na obravnavanem območju je proga enotirna, elektrificirana, tirnice so na lesenih pragih.
(Opis predvidene ureditve podvoz Brgod)
Opis horizontalnega poteka
(1) Trasa novozgrajene povezovalne ceste (podvoza) križa progo Divača–Koper v km 14+361,76 ter je od obstoječega nivojskega prehoda oddaljena cca 67 m. Mesto križanja pogojuje višina železniškega nasipa in okoliška konfiguracija terena. Dolžina novega cestnega odseka znaša 230 m.
Opis vertikalnega poteka
(2) Vertikalni potek je pogojen z višinami, ki so potrebne za izven nivojsko križanje obeh prometnic.
(Opis predvidene ureditve prehod Prešnica)
Opis trase
(3) Trasa povezovalne poti se odcepi od obstoječe lokalne ceste Prešnica–Podgorje, ki je v makadamski utrditvi in poteka preko rekonstruiranega in zavarovanega nivojskega prehoda v km 16+393.18 proge Divača–Rakitovec. Projektirana pot se konča na obstoječi gozdni poti, ki pelje od ukinjenega prehoda v km 16+084. Kot je razvidno se os rekonstruiranega prehoda premakne za cca 2 m v smeri stacionaže železniške proge. Dolžina nove povezovalne poti je 240.8 m.

(1) Območje OPPN Brgod - Prešnica obsega zemljišča predvidena za rekonstrukcijo cest in zemljišča, ki so potrebna za druge ureditve povezane s predvideno gradnjo.
(2) Območje OPPN Brgod - Prešnica obsega za podvoz Brgod parcele oziroma dele parcel s št.: *142-del, 332/2-del, 4398/3-del, 4398/4, 4400/3, 4400/4-del, 4401/5, 4401/6, 4401/7, 4401/8-del, 4402/2, 4403/3-del, 4403/4-del, 4405/1-del, 4405/2-del, 4406-del, 4410/3-del, 4410/4-del, 4410/5-del, 4411/1-del, 4411/2-del, 4412/3-del, 4412/5-del, 4412/6-del, 4416/10-del, 4416/2-del, 4416/5-del, 4416/7-del, 4416/8-del, 4416/9-del, 4417/3-del, 4417/4-del, 4417/6-del, 4417/8-del, 4419/1-del, 4419/2, 4432/1-del, 4432/2-del, vse v k.o. Prešnica.
(3) Območje OPPN Brgod - Prešnica obsega za prehod Prešnica dele parcel s. št.: 1288/1-del, 1289-del, 1290/5-del, 1291/4-del, 1292/3-del, 1294/2-del, 1295/7-del, 1295/9-del, 1296/1-del, 1297/1-del, 1298/1-del, 1299/10, 1299/11-del, 1299/12-del, 1299/13, 1299/6-del, 1299/7-del, 1299/8-del, 1299/9-del, 1300/3-del, 1300/4, 1305/1, 1305/2-del, 1308-del, 1314/3-del, 1316/1-del, 1316/2-del, 1318/1-del, 1318/2-del, 332/1-del, 332/2-del, 4550/2-del, 4550/3-del, 4550/4-del, 4551/3-del, vse v k.o. Prešnica.

Zaradi neustreznih nezavarovanih železniških prehodov načrtovana rekonstrukcija nadomešča del obstoječih lokalnih cest: občinske ceste do Brgoda kjer se zgradi cestni podvoz, in poti iz Prešnice do vaških zemljišč na vzhodni strani proge kjer se križanje izvede nivojsko z zapornicami.

Vrsta in pomen ceste
(1) Obravnavana cesta predstavlja lokalno povezovalno (dostopno) cesto do zaselka Brgod, po kateri bo omogočena vožnja vseh vrst motornih vozil. Svetli profil v podvozu je tipski in je normalne višine.
Trasirni elementi
(2) Projekt obravnava cesto, katere karakteristike se tudi po rekonstrukciji ne bodo bistveno spremenile. Tako je za izračun horizontalnih in vertikalnih elementov izbrana hitrost v(proj) = 30 km/h.
(3) Minimalni krožni lok znaša 25,0 m.
(4) Minimalna vertikalna zaokrožitev je 500,0m, vzdolžni sklon je od 0,65 do 5,0%.
(5) Prečni sklon znaša od 2,5 do 5,0%.
(6) Karakteristični prečni profil je privzet na podlagi obstoječega stanja lokalne ceste in znaša 4,50 m: vozni pas 3,00 m, varnostna širina 2x0,75 m in bankina 2x0,75 m.
Konstrukcijski elementi
Preddela
Izvede se čiščenje terena (podiranje dreves, sekanje grmičevja …). Zakoličbo se izvede iz podanih poligonskih navezav.
Spodnji ustroj
Trasa poteka v nizkem vkopu oziroma v nizkem nasipu, kar je potrebno ustrezno pripraviti in utrditi pred vgradnjo gramozne grede (CBR = 10% – Ev2 = 60 MN/m²).
Pogoji izvedbe vkopov
Vkopi segajo do globine cca 2,50 m in se izvedejo v naklonu 1:1,5.
Pogoji izvedbe nasipov
Nasipi so višine cca 1,0 m (skupaj z utrjeno gramozno gredo) in v naklonu 1:1,5.
Zgornji ustroj
Debeline plasti so določene na podlagi geološkega poročila in so razvidne iz normalnega prečnega profila:

    Cestišče
    bitumenska nosilnoobrabna plast         6 cm
    tamponski drobljenec                   50 cm
    Hodnik
    bitumenska zapornoobrabna plast         4 cm
    tamponski drobljenec                  50 cm.

Osnove za določitev projektnih elementov
(1) Projekt obravnava peš pot in kot taka ne sodi v nobeno kategorijo cest, zato je tudi izračun posameznih elementov trase temu primerno poenostavljen. Prilagojen je križanju z železniško progo in terenu po katerem pot poteka. Pot bo služila za povezavo do obstoječe planinske poti na Slavnik in za dostop do kmetijskih zemljišč.
Normalni profil
(2) Na podlagi zgoraj navedenega je privzet naslednji NPP

    vozišče                               3.00 m
    bankina                             2*0.50 m

Horizontalni in vertikalni elementi
(3) Uporabljen je minimalni horizontalni radij R(min) = 6.0 m z razširitvijo 1.0 m na notranjo stran krivine. Na območju križanja z železniško progo poteka trasa v premi.
(4) Niveleta se s padcem i = –0.677% odcepi od obstoječe ceste Prešnica–Podgorje in se nadaljuje v vzponu i = 12% do križanja z železniško progo. Na območju križanja z železniško progo je niveleta v padcu i = –2.0%, katerega narekuje višinski potek železniške proge. (proga v tem delu poteka v prehodni krivini z nadvišanjem desne tirnice h = 30 mm na mestu križanja). Enotni sklon je zagotovljen na delu trase 3.0 m levo in desno od osi železniške proge. Od križanja z železniško progo do priključka na obstoječo gozdno pot je niveleta v vzponu od i = 5.0% do največ i(max) = 21.38% in se naveže na obstoječi vzpon i(obst) = 23.5%. Minimalni uporabljen radij vertikalne zaokrožitve je R(v) = 100.0 m.
(5) Prečni sklon je na celotni dolžini enoten in je enak minimalnemu prečnemu nagibu za makadamsko cesto, q(min) = 4%. Usmerjen je proti desnemu robu, ne glede na horizontalni potek. Na območju prehoda je prečni sklon enak vzdolžnemu sklonu železniške proge in zajema območje med betonskima robnikoma levo in desno od železniške proge.
(6) Prečni sklon bankine je 6%.
Zgornji ustroj
(7) Debeline posameznih plasti so razvidne iz karakterističnega prečnega profila ceste

    zaporni sloj peska                      2 cm
    tamponski drobljenec                   30 cm

(8) Prečni nagib planuma je enak nagibu vozišča.
Cestni prehod
(9) Nivojski prehod je stacioniran v km 16+393.18 železniške proge Divača–Ratitovec in poteka pod kotom 90°. Stacionaža je določena po navezavi na hektometrski kamen proge 16+400.
(10) Glede na gabarit ceste (4.0 m) je predvideno tlakovanje prehoda v širini 4.80 m. Predvideno je tlakovanje z montažnimi ploščami proizvajalca »STRAIL« in betonskim »L« robnikom.
(11) Tir na mestu prehoda je sistema UIC 60 na lesenih pragih z SKL pritrditvijo. Za izvedbo prehoda ne predvidevamo posega v spodnji ustroj železniške proge. Tudi v zgornji ustroj ne posegamo več, kot je potrebno zgolj za montažo gumi plošč.
(12) Ker se izvede tlakovanje prehoda na obstoječe stanje železniške proge, je potrebno pred začetkom del narediti smerno in višinsko regulacijo tira po predpisih SŽ, zagotoviti razmak med pragi (60 cm), ki morajo biti ostrorobi. Ker je tir na območju prehoda v prehodni krivini in je zaradi tega nadvišan, je potrebno pripraviti prage za dobro naleganje gumi plošč s tesanjem na eni strani in podlaganjem zagozde iz umetne mase na drugi strani.
(13) Vsa dela pri vgradnji »L« robnika in gumi plošč se morajo izvesti v skladu z navodili proizvajalca le-teh.

Trasa poteka v nizkem vkopu oziroma v nizkem nasipu. Brežine vkopa in nasipa se izvedejo v naklonu 1:1,5 in se zaščitijo s 15 cm humusa (zatravitev).
(Zemeljska dela in zaščita brežin prehod Prešnica)
Trasa poteka po kraškem terenu. Na območju pred križanjem z železniško progo v nizkem nasipu po položnem terenu, izza križanja pa poteka po strmem pobočju po terenu oziroma vkopu. Brežine nasipa kakor tudi brežine vkopa se izvedejo v naklonu 1:1.5 in se zaščitijo z zatravitvijo.
Na mestih, kjer se vgrajujeje nasip na obstoječi brežini, morajo biti v temeljna tla izkopane stopnice v šrini 3.0 m. Čelne ploskve stopnic se izvede v nagibu 3:1. Medprostori med stopnicami so širine 3.0 m.
Na obravnavano cesto se navezujejo obstoječe poljske oziroma gozdne poti. Priključke le-teh je potrebno višinsko urediti. Priključek obravnavane ceste na obstoječo makadamsko cesto se izvede s priključnim radijem R = 6.0 m.

Novo projektirana cesta se na začetku in na koncu navezuje na že obstoječo cesto. Navezava obstoječe poti proti ukinjenemu nivojskemu prehodu ostane kot dostop na okoliške parcele.

Vertikalna signalizacija
Postavi se vertikalna signalizacija: prometni znak II-20, prometni znak II-33, prometno ogledalo
(Prometna signalizacija prehod Prešnica)
Nivojski cestni prehod je z obeh strani opremljen s prometnim znakom »približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami« I-39. Na začetku obravnavane poti se postavi prometni znak »prepovedan promet za vsa motorna vozila«
II-18 in dopolnilne table (IV-..), ki le to dovoljuje lastnikom kmetijskih zemljišč. Ravno tako na začetek poti postavimo turistično tablo s podatki o SPP na Slavnik, na priključku na obst. gozdno pot pa smerokaz, ki usmerja na obstoječo planinsko pot. Priključek obravnavane ceste na obstoječo cesto Prešnica–Podgorje opremimo z znakom »ustavi« II-2.
Premer kroga pri znakih za izrecne odredbe meri 40 cm, kakor tudi premer včrtanega kroga pri znaku II-2.
Zavarovanje nivojskega prehoda je predvideno z avtomatskimi polzapornicami in svetlobnimi znaki, kar pa ni predmet tega načrta.
Ker je proga elektrificirana, se z vsake strani prehoda postavi opozorilna plošča pred nevarnostjo visoke napetosti. Plošča se postavi v osi ceste, na višino 300 mm pod višino vozne žice na progi. V našem primeru na višino 5.0 m nad cestiščem.

Z obstoječega prehoda v km 16+391 se odstrani lesene prage in ščitne tirnice, s katerimi je prehod tlakovan. Na mestu prehoda levo in desno od proge se odstrani cestni nasip in izoblikuje železniški trup v stanje pred in za prehodom. Odstrani se tudi obstoječa prometna signalizacija.

Na trasi ceste je potrebno zgraditi nov objekt podvoza, katerega projekt je sestavni del izdelane celotnega projekta (3511/H-3/5). Svetli profil v podvozu je tipski.

(1) Obcestni prostor je potrebno povezati z reliefnimi značilnostmi prostora oziroma s krajinskimi vzorci.
(2) Opuščeni deli ceste se ustrezno hortikulturno uredijo z zasaditvijo avtohtone vegetacijo ali zasadijo s travo.

Koncept odvodnjavanja
Odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča (stekanje vode v koritnico), preko vtokov v požiralnike (Ø45 cm) pod robnikom in v požiralnik (Ø45 cm) na vozišču pri odcepu obstoječe ceste. Požiralniki so navezani na drenažno kanalizacijo.
Meteorna kanalizacija
Meteorna kanalizacija se izvede kot drenažno-kanalizacijski sistem z vtočnimi in revizijskimi jaški Ø60 cm in iztokom na obstoječi teren (iztočna glava).
Jarki
Voda iz zemeljskega jarka na levi strani ceste je speljana v ponikovalnico.
Jaški in požiralniki
Jaški in požiralniki so tipski in so v betonski izvedbi ter se izvedejo po priloženih detajlih. Požiralniki se izvedejo s peskolovi min. globine 50 cm.
(Odvodnjevanje prehod Prešnica)
Odvodnjevanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča preko bankine po nasipni brežini v zemeljski jarek. Zemeljski jarek poteka po desni strani in ga na dveh mestih s prepustom pod cestnim telesom odvajamo enkrat v železniški jarek, ki se nadaljuje v prepust pod žel. progo in drugič v obstoječ cestni jarek. Na zgornjem delu trase, kjer bi jarek presekal obstoječo pot na desni strani, le-tega kanaliziramo v betonsko cev premera 40 cm. Jarek na razdalji 3 m pred vtokom v vtočne jaške tlakujemo z lomljencem v betonski malti. Prepuste izvedemo z betonskimi cevmi premera 40 cm in vtočnimi jaški premera 80 cm z vsedalnikom in iztočno glavo na mestu izpusta po obstoječem terenu.

(Podvoz Brgod)
Na lokaciji podvoza Brgod ni posebnih komunalnih vodov, potrebno pa bo pred poškodovanjem med gradnjo zaščititi vozno mrežo železniške proge.
(Prehod Prešnica)
Na območju cestnega prehoda Prešnica se nahaja distribucijska elektroenergetska infrastruktura (nizkonapetostni podzemni kablovod), kot je prikazan na načrtu številka 6B, Prikaz ureditve komunalnih vodov.
V primeru poseganja v obstoječe koridorje distribucijske elektroenergetske infrastrukture je potrebno zagotoviti nove koridorje za prestavitev le-teh.
(Tehnični pogoji približevanja in križanj
1. Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki ji nameravana gradnja zajema.
2. Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki in križanja od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi.
3. Vse morebitne poškodbe, ki bodo nastale na naših elektroenergetskih napravah je izvajalec del dolžan na lastne stroške odpraviti.
4. Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bomo izvajali na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
5. Varovalni koridor posameznih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture znaša:
– vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti do 1 kV merjeno levo in desno od osi voda 1m.

Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je potrebno omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas.
Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je potrebno predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.

Na celotnem ureditvenem območju je treba izvajati naslednje ukrepe in izpolnjevati naslednje pogoje:
– pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materiala, ki vsebuje nevarne spojine, urejeno mora biti odvajanje odpadnih in izcednih vod;
– za morebitno razlitje večjih količin goriva, olja in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugega materiala je treba pripraviti načrt za preprečevanja vdora teh snovi v vodotok in za njihovo odstranitev, onesnaženi material pa mora preiskati pooblaščena institucija, da se določi pravilen način deponiranja;
– odvodnjavanje cestnega telesa mora biti izvedeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih vod z javnih cest. Zbiralni vodi, odtočni žlebi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste morajo biti dimenzionirani tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine padavinskih vod ali drugih tekočin ob morebitni prometni nesreči.

(1) Območji posega se (delno) nahajata na ekološko pomembnem območju, posebnih varstvenih območij (NATURA 2000) in območju pričakovanih naravnih vrednot.
(2) Varstvene usmeritve:
– odlaganje izkopanega in gradbenega materiala na brežine ob gradnji in po njej ni dopustno. Ves navedeni material se odpelje na urejeno deponijo,
– v celoti naj se ohranja vegetacija, morebitne poškodbe, ki bi nastale v času gradnje, pa naj se takoj sanirajo z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

– V času gradnje in po njej je potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja območja. Zagotovi naj se vse tehnične ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč (naftni derivati, hidravlična olja ...) v tla in okolico. Pri gradnji naj izvajalec uporablja stroje, ki ne puščajo mineralnih olj, ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov in ne povzročajo prekomernega hrupa.
– Ves morebitni zemeljski višek, ki bo nastal ob izkopih naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo izven varovanih območij narave, ki naj bo v dokumentaciji točno določena.
– Ves odpadni gradbeni material naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo.
– V vegetacijo naj se posega le toliko, kolikor je nujno potrebno.
– Zaradi varstva ptic, zaradi katerih je bilo razglašeno varstveno območje, npr. rjavega srakoperja (Lanius collurio), naj se odstranjevanje lesne zarasti izvede izven gnezditvenega obdobja večine ptic, ki traja od 15. marca do 30. julija.
– Morebitne poškodovane površine naj se po končanih delih ozeleni s semeni travniških rastlin, pridobljenim po košnji na okoliških travnikih.
– Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst npr. kraškega zmrzlikarja (Erannis ankeraria), hromega volnoritca (Eriogaster catax), malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros)... naj se območja ne oziroma čim manj osvetljuje. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Za zagotavljanje ustreznega varstva podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot med gradnjo je ob odkritju jame, brezna potrebno upoštevati določila 22. člena Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04), ki se navezuje na 74. člen ZON. Ta določa, da je ob odkritju jame potrebno takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje. Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžan omogočiti raziskavo jame. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.

V času gradnje je treba preprečevati prašenje z odkritih delov trase, skrajšati transportne poti na najmanjšo možno mero in prekrivati transportna vozila v primeru prevozov sipkih materialov po javnih prometnih površinah.

V ureditvenem območju lokalne ceste posebni ukrepi varstva pred hrupom niso predvideni.

V OPPN Brgod - Prešnica posebne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za intervencijska vozila in po potrebi z zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito vodovodov tako, da bo zagotovljena preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.

Za prostorske ureditve, ki jih obravnava OPPN Brgod - Prešnica, ni predvidena etapna gradnja. Sočasno z izgradnjo ceste morajo biti urejeni tudi vsi priključki na predvideni cesti.

(1) Pri realizaciji OPPN Brgod-Prešnica so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi.
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto mora investitor takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca lokalne ceste.
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov ceste, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov, in drugih naprav, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci infrastrukture dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih, je obveznost investitorja tudi reševanje odkupov zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje OPPN Brgod - Prešnica šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 93/04).
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 102/05).

Odlok o OPPN Brgod - Prešnica bo prenehal veljati, ko bodo z načrtom predvideni posegi zgrajeni in dani v uporabo. Po prenehanju veljavnosti se bo območje urejalo s prostorsko izvedbenimi pogoji določenimi v prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Koper.

OPPN brez prilog se posreduje Ministrstvu za okolje in prostor ter Upravni enoti Sežana. OPPN je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Hrpelje - Kozina, Reška cesta 14, Hrpelje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.