Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje:
– Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 506/2010 z dne 14. junija 2010 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 glede ovc in koz v živalskih vrtovih (UL L št. 149 z dne 15. 6. 2010, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 21/2004/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1034/2008 z dne 21. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 22. 10. 2008, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES);
– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU);
– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 745/2010 z dne 18. avgusta 2010 o določitvi zgornjih meja proračuna za leto 2010 za nekatere sheme neposrednih podpor iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 218 z dne 19. 8. 2010, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, str. 38), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 245/2010 z dne 23. marca 2010 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 288/2009 v zvezi z rokom, v katerem države članice Komisiji sporočijo svoje strategije, in rokom, v katerem Komisija določi o dokončni dodelitvi pomoči na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 77 z dne 24. 3. 2010, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 288/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 730/2010 z dne 13. avgusta 2010 o popravku Uredbe (ES) št. 1120/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 214 z dne 14. 8. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 387/2010 z dne 6. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z minimalno predpisano površino za predhodna plačila za sadje in zelenjavo na Cipru ter s shemo enotnega plačila na površino za kmete na Poljskem in Slovaškem (UL L št. 114 z dne 7. 5. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 146/2010 z dne 23. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1122/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 47 z dne 24. 2. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).
(2) Elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se uporabljajo za:
– uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu;
– uveljavljanje plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2 iz PRP 2007–2013).
(3) Posamezni elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se v celoti ali delno uporabijo tudi za:
– uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo;
– uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, podpore za zeleno trgatev in podpore za izkrčitev vinograda iz predpisa, ki ureja trg z vinom, in predpisa, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin;
– vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske unije za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz predpisa, ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo;
– ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo na posamezna kmetijska gospodarstva, ter
– državne pomoči s področja kmetijstva.
(4) V predpisih, ki določajo ukrepe iz prejšnjega odstavka, se določi, kateri elementi IAKS-a in v kolikšnem obsegu se uporabijo pri posameznem ukrepu.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
a) navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja ter dobri kmetijski in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisu, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013;
b) skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. člena Uredbe 65/2011/EU;
c) kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino zemljišča znotraj GERK-a, na kateri se goji ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske rastline znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kmetijsko parcelo;
d) poljina je strnjena površina posamezne kmetijske rastline na njivi ali hmeljišču v premeni znotraj enega GERK-a;
e) kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke (a) 2. člena Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK-e z naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak, 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
f) trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in vključuje GERK-e z vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
g) trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki, vključno z nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki, ki so vpisani v RKG;
h) ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem, in pomeni površino iz 23. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES;
i) ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika je tista površina ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem;
j) glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha ugotovljene površine KZU in ugotovljene površine ekstenzivnega kraškega pašnika je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu za kmetijskookoljska plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: KOP);
k) zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe 1122/2009/ES;
l) zapoznela vložitev je pozna predložitev iz 23. člena Uredbe 1122/2009/ES in
m) zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in 54. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. člena Uredbe 65/2011/EU.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za izvajanje IAKS-a, vključno s kontrolo upravičenosti in navzkrižne skladnosti.

(1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zbirno vlogo in zahtevke za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik sredstev, razen če je s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe 1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskega gospodarstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska gospodarstva, na katerih je v RKG določen za nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku izbrisa iz RKG in je v letu 2010 na nekaterih površinah uveljavljal ukrepe KOP, v letu 2011 pa iste površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, elektronsko izpolni obrazec F iz petega odstavka 12. člena te uredbe in ga pošlje agenciji praviloma v elektronski obliki od 1. marca do vključno 31. avgusta 2011.
(5) Agencija nakazila sredstev za ukrepe kmetijske politike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nakazuje nosilcu kmetijskega gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec navede na obrazcu A iz točke a) četrtega odstavka 10. člena te uredbe.

(1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v okviru IAKS-a, temelji na GERK-ih. GERK je referenčna parcela za IAKS in je enolično določen z identifikacijsko oznako GERK-PID.
(2) Na zbirni vlogi in zahtevkih se za posamezen GERK obvezno navajajo GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsta dejanske rabe in površina.
(3) Če je na GERK-u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ali 1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med njimi pri vnosu v zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako opredeljene poljine je osnova za uveljavljanje zahtevkov.
(4) Površina poljine se izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo poljine, in je izražena v m2.
(5) Podatki o površinah zahtevkov se navajajo v hektarjih na dve decimalki tako, da se tretje in četrto decimalno mesto odrežeta.

(1) Za izvajanje devetega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES je minimalna površina kmetijske parcele, za katero se lahko uveljavlja zahtevek, 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, določeno drugače.
(2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi članici Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za KOP, pri izračunu letnega vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če nosilec kmetijskega gospodarstva priloži izjavo, da za to zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi članici Evropske unije.
(3) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi, ki ni članica Evropske unije, in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov ne upošteva pri izračunu obtežbe za KOP, pri izračunu vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(4) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi upošteva pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki se priključijo kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah trajnih travnikov z obrazca D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ter vse živali, navedene na obrazcu Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča KMG – planina v individualni rabi.
(6) Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi:

                              površina GERK-a X število sadik
                                avtohtonih in tradicionalnih
površina avtohtonih in                     sort
 tradicionalnih sort    =     -------------------------------
                               število vseh sadik v trajnem
                                          nasadu

(1) Pri izračunu GVŽ se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar 2011 in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan 1. februar 2011, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Če prašiče in perutnino redi v turnusih, na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe navede tudi povprečno število živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu.
(2) Na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva v razpredelku »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in drugo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.
(3) Pri izračunu letnega vnosa dušika se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. GVŽ posameznega kmetijskega gospodarstva je seštevek GVŽ goveda in GVŽ drugih rejnih živali. GVŽ goveda se izračuna kot zmnožek aritmetičnega povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz prvega odstavka tega člena in ustreznih koeficientov GVŽ iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz priloge 1 te uredbe. Kadar na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe za isto kategorijo živali hkrati obstajata podatka o povprečnem številu živali v turnusu in o številu rejnih živali po stanju na dan 1. februar 2011, se za izračun letnega vnosa dušika upošteva podatek o povprečnem številu živali v turnusu.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik GVŽ pri izračunu letnega vnosa dušika upošteva podatke o številu živali in koeficiente GVŽ iz Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena kontrola rejnih živali na kraju samem, pri računanju povprečja GVŽ iz tretjega odstavka tega člena za izračun letnega vnosa dušika upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor.
(6) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da se najprej izračunajo letni vnosi dušika za posamezne vrste in kategorije živali, nato se ti seštejejo in delijo z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e z obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojilih z obrazca B1 iz točke c) četrtega odstavka 10. člena te uredbe in vsebnost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(7) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije živali iz prejšnjega odstavka se izračuna po enačbi:
LVN (kg N) = n x LKN (kg)
pri čemer je:
– LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo rejnih živali,
– n: število GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali iz tretjega odstavka tega člena,
– LKN: letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste ali kategorije živali iz enajstega odstavka tega člena.
(8) Za vrste ali kategorije živali, ki se redijo v turnusih, se letni vnos dušika iz enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s skupnim številom dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu, navedenih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe, in deli s 365.
(9) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice, za katere je 105 kg.
(10) Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena se letni vnos dušika iz sedmega odstavka tega člena za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, in koeficientov GVŽ iz Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.
(11) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki so jo te živali prispevale k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, izračunanem v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1) Vloge v skladu s to uredbo so: zbirna vloga iz 10. člena te uredbe, zahtevki iz 11. člena te uredbe, priloge iz 12. člena te uredbe, spremembe zbirne vloge iz 13. člena te uredbe in umiki zahtevkov iz 14. člena te uredbe.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, mora biti vpisan v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG, in mora imeti v RKG prijavljena vsa KZU na območju Republike Slovenije. Podatke v RKG, ki so neusklajeni z določbami predpisa, ki ureja RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti na pristojni upravni enoti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
(3) V skladu s poenostavitvami postopkov iz prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec kmetijskega gospodarstva vloge iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje elektronsko ter jih praviloma pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisane z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom ali kot podpisan računalniški izpis.
(4) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na njegovo kmetijsko gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vlog, izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in vloge vloži v informacijski sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi.
(5) Če vloge vlaga pooblaščenec za elektronsko vložitev, se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji. Šteje se, da je pooblastilo za vlogo, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, dano skupaj z vlogo in nosilcu k vlogi ni treba priložiti pooblastila v fizični obliki. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora hraniti pooblastilo še najmanj pet let od dneva, ko je pridobil sredstva.
(6) S podpisom na zbirni vlogi ali na posameznem zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.
(7) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2011 upoštevajo podatki o GERK-ih za KZU, podatki o GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo podukrepa KOP 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov, podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk, podatki o vrsti lupinarjev in številu dreves oziroma grmov na hektar, podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) in podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem v skladu s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(8) Pri izpolnjevanju vlog iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo: Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, Šifrant avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči in Šifrant avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki so priloga te uredbe.

(1) Pred rokom za vložitev zbirne vloge agencija pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev predtisk, ki vsebuje opisne podatke o kmetijskem gospodarstvu in vključenosti GERK-a v posamezna območja. Te podatke pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 oddali zbirno vlogo. Na predtisku je stanje podatkov iz RKG na dan 16. januarja 2011. Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so dostopni na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, podatki o plačilnih pravicah pa na spletni strani agencije: http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php z navedbo KMG-MID-a.
(2) Predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vključujejo:
a) podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva;
b) podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva;
c) podatke o KZU:
– GERK-PID,
– domače ime GERK-a,
– vrsto dejanske rabe GERK-a,
– površino GERK-a,
– podatek o povprečnem nagibu njiv, če je ta večji od 20 odstotkov;
d) podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
e) podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003 in
f) podatek o vključenosti GERK-a v območja, za katera veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (vodovarstvena območja (VVO_11), najožja vodovarstvena območja (VVO_1_11) in območje NATURA 2000 (NATURA_07)).
(3) Če so podatki v RKG neusklajeni, je na predtisku tudi informacija o neusklajenosti.
(4) Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci KMG – planina in KMG – skupni pašnik, morajo od 1. marca do 6. maja 2011 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če:
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali imajo petletno obveznost za KOP ter v tem letu ne uveljavljajo KOP,
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe in izvajajo kmetijsko dejavnost na KZU v skladu s točko (c) 2. člena Uredbe 73/2009/ES oziroma na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo živali,
– so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti ali
– dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodarstvom.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč in vzrejajo samo čebele ter uveljavljajo le ukrepe iz programa na področju čebelarstva, ni treba vložiti zbirne vloge.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v predpisih, ki urejajo te ukrepe, določeno, da se za administrativno kontrolo posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz RKG ali drugih evidenc.
(4) Zbirno vlogo sestavljajo:
a) obrazec A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: obrazec A);
b) obrazec B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: obrazec B);
c) obrazec B1 – Oddaja/nabava živinskih gnojil (v nadaljnjem besedilu: obrazec B1);
d) obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino (v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki vključuje:
– zahtevek za pomoč za stročnice;
– zahtevek za podporo za pridelovanje lupinarjev;
– zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013;
– prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic;
e) obrazec Zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva za leto 2011 in Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2011;
f) obrazec G – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (v nadaljnjem besedilu: obrazec G);
g) obrazec E – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: obrazec E);
h) obrazec H – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za neprezimne strniščne posevke (v nadaljnjem besedilu: obrazec H).
(5) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe agencija v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, ugotovi, da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka za podukrep KOP prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se v skladu z izjavo pod točko 6 iz obrazca A šteje, da se nosilec z letom 2011 obveže za prevzem nove petletne obveznosti za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji.
(6) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazec A, obrazec B, obrazec B1 in na obrazcu D prijava vseh površin ter kmetijskih rastlin in sort, če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe. Oddaja obrazca B1 je obvezna, če kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska gnojila.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obrazec B ne izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru se ob vnosu zbirne vloge v evidenco o finančnih pomočeh navede, da kmetijsko gospodarstvo ne redi živali.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU in/ali ekstenzivnih kraških pašnikov.
(9) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, prejemnik živinskih gnojil pa s podpisom računalniškega izpisa obrazca B1 potrdi prejem gnojil. Podatki iz tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska gnojila, in za kmetijsko gospodarstvo, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(10) Ne glede na rok za oddajo zbirne vloge iz prvega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva obrazec B1 vloži na agencijo najpozneje do 31. avgusta 2011.
(11) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. Na obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o govedu iz CRG po stanju na dan 1. februar 2011. Na obrazcu D nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni leta 2010 ali spomladi leta 2011, na obrazcu E pa kmetijske rastline, za katere uveljavlja podukrep ozelenitve njivskih površin iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 in ki jih poseje v obdobju od 1. julija do 25. oktobra 2011.

(1) Zahtevki za pomoči za živali se vlagajo v skladu s 16. členom Uredbe 1122/2009/ES, predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, določbami tega člena in določbami tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.
(2) Zahtevek za posebno premijo za bike in vole vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu Zahtevek za posebno premijo za bike in vole v rokih, določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(3) Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi v rokih, določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.

(1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo konoplje iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 31. julija 2011.
(2) Kadar je na obrazcu D prijavljen vrtni mak, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo vrtnega maka agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 31. julija 2011.
(3) Pri uveljavljanju ukrepov izravnalnih plačil za OMD in KOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodarstva za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik najpozneje do 30. junija 2011 pošlje agenciji Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik in, če uveljavlja dodatek za pastirja, tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(4) Podatki z obrazca Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik se v skladu z Odločbo Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L št. 235 z dne 4. 9. 2001, str. 23), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije 2010/300/EU z dne 25. maja 2010 (UL L št. 127 z dne 26. 5. 2010, str. 19), uporabijo za sporočanje podatkov o premiku govedi. V tem primeru mora nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod tega obrazca pooblaščenemu veterinarju najpozneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.
(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 na določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali KOP, v letu 2011 pa iste površine uporabljajo druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo zbirne vloge obrazec F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijskookoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu.
(6) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 na določeni površini uveljavljajo spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali (REJ) zaradi pojava koruznega hrošča, priložijo k zbirni vlogi tudi obrazec Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijskookoljskih plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega hrošča.
(7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev pošljejo agenciji na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.

(1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na agencijo v skladu s tretjim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe in ob upoštevanju določb 14. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ob upoštevanju rokov iz prvega odstavka tega člena ter določb 22. in 23. člena Uredbe 1122/2009/ES je nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge le, če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na izpolnjevanje pogojev za podukrep KOP ekološko kmetovanje (EK), podukrep KOP pokritost tal na vodovarstvenem območju (VVO), pomoč za stročnice in podporo za pridelavo lupinarjev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo ali vrtni mak. Vlogo za spremembo kmetijske rastline mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vedno tudi, kadar katero koli drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo ali vrtnim makom.

Umik zahtevka za pomoč iz 25. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec pošlje elektronsko na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.

Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vlaga pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva.

(1) Če kmetijska svetovalna služba elektronsko izpolni in vloži zbirno vlogo iz 10. člena te uredbe oziroma zahtevke iz 11. člena te uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva sofinancira stroške vnosa v višini 12,52 eura na uro vnosa.
(2) Kmetijski svetovalec ima za opravljanje nalog iz te uredbe in nalog, določenih v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, možnost vpogleda v:
– podatke iz RKG,
– podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in predhodna leta,
– podatke o individualnih referenčnih količinah mleka,
– podatke iz CRG,
– podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD),
– podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPŠ),
– evidence, ki se uporabljajo za navzkrižno skladnost in kontrolo KOP,
– podatke zemljiškega katastra in
– druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, ortofoto in dejansko rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(1) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole, določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska gospodarstva, za katera je bila v tekočem letu izvedena kontrola na kraju samem, opravi dodatno preverjanje v skladu s točko C. (vi) priloge I Uredbe 885/2006/ES za preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti (v nadaljnjem besedilu: superkontrola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že izvedene kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela posameznih kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole navzkrižne skladnosti na kraju samem, se vsi njegovi zahtevki zmanjšajo za 25 odstotkov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole navzkrižne skladnosti, ki se izvaja le za standard identifikacije in registracije govedi ali le za standard identifikacije in registracije drobnice, vsi njegovi zahtevki zmanjšajo za 15 odstotkov.
(4) Šteje se, da nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec kontrolorju ne dovoli izvedbe kontrole oziroma mu ne omogoči izvedbe kontrole na kraju samem.

Agencija navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe 1122/2009/ES, administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 1122/2009/ES izvaja tako, da preverja podatke iz zbirnih vlog in drugih zahtevkov ter predpisanih prilog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državnih organov, in sicer:
– podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK-ih iz RKG-ja;
– podatke o lokaciji nasadov trte za drugo rabo glede na predpis, ki določa vinogradniška območja v Republiki Sloveniji;
– podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izplačilo plačilnih pravic glede na podatke iz registra plačilnih pravic;
– pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin se preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ na kmetijskem gospodarstvu za leto 2011 tako, kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa podatki z obrazca B;
– zahtevke za posebno premijo za bike in vole glede na podatke iz CRG;
– zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na podatke iz CRG in podatke o individualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2011;
– zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva glede na podatke o individualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2011 in podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003;
– obtežbo za zahtevke KOP glede na podatke iz CRG, obrazca B, obrazca D in Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik;
– zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatke o vključenosti GERK-ov v OMD in podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz predpisa, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
– posamezne zahtevke za KOP glede na podatke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_08), evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_07), evidence osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju NATURA 2000 (VTR_07) in evidence najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1_11);
– zahtevke za integrirano in ekološko pridelavo glede na evidenco pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– zahtevke za ukrepe KOP glede na evidenco izobraževanj;
– dovoljenja uporabnikom blata iz čistilnih naprav glede na podatke o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda Ministrstvo za okolje in prostor;
– podatke iz zahtevkov, če to zahtevajo predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, glede na evidenco o finančnih podporah in ugotovitve inšpekcijskega nadzora RKG;
– ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov kmetije glede na podatke iz RKG;
– podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslovnega registra Slovenije.

(1) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu z 42. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in hkrati tudi za namene, določene v:
– Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1034/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 o pregledih glede zahtev za identifikacijo in registracijo goveda (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 7);
– Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z dne 12. 10. 2006, str. 3), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1033/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1505/2006 glede letnih poročil držav članic o rezultatih pregledov opravljenih v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 5);
– predpisu, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013.
(2) Po končanem tretjem obdobju vlaganja zahtevkov za posebno premijo in dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, določenem v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se za govedo, ki med kontrolo na kraju samem še ni bilo v zahtevku, preveri, ali je bil zahtevek za posamezno žival vložen v katerem od treh obdobji. Če je bil zahtevek vložen po kontroli na kraju samem, se za to žival upoštevajo tudi ugotovitve kontrole na kraju samem.
(3) Pri izvajanju kontrol za ukrepe kmetijske politike za govedo in kontrol za navzkrižno skladnost se za posamezna kmetijska gospodarstva uporabijo tudi podatki o nadzoru, ki ga izvedejo uradni veterinarji Veterinarske uprave Republike Slovenije, in podatki o nadzoru, ki ga izvede inšpektorat.

(1) Agencija kontrole na kraju samem v zvezi s posebno premijo za bike in vole izvede v skladu s 43. členom Uredbe 1122/2009/ES v vsaj 30 odstotkih vseh klavnic, izbranih na podlagi analize tveganja, pri čemer kontrole zajemajo vzorec petih odstotkov skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem.
(2) Fizični pregledi postopkov zakola v izbranih klavnicah se izvedejo za pet odstotkov živali, zaklanih na dan, ko se izvaja kontrola.

Kontrole na kraju samem za sheme pomoči na površino in ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 33. in 34. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 14. in 15. členom Uredbe 65/2011/EU, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG.

Agencija v skladu s 40. členom Uredbe 1122/2009/ES preverja vsebnost tetrahidrokanabinola v konoplji, prijavljeni na zbirni vlogi.

(1) Agencija skupno število kontrol na kraju samem določi v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES, za ukrep KOP in OMD v skladu z 12. členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu z določbami tega člena.
(2) Skupno število kontrol vključuje vsaj:
– 20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom Uredbe 73/2009/ES;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebno premijo za bike in vole;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin.
(3) Kontrola iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka vključuje kontrolo vseh govedi na kmetijskem gospodarstvu.
(4) Agencija vzorec za kontrolo na kraju samem izbere v skladu z 31. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer dejavnike za izbiro vzorca kmetijskih gospodarstev za kontrolo na kraju samem in postopke kontrol določi v soglasju z ministrstvom.
(5) Ugotovitve administrativne kontrole iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe se uporabijo tudi za kontrolo pravočasnosti priglašanja dogodkov v CRG pri kmetijskih gospodarstvih iz druge in tretje alinee drugega odstavka tega člena.

(1) Agencija kontrolo površin na kraju samem v določenem obsegu izvede z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje fotointerpretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih, narejenih iz satelitskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugotavljanja vrste dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin.
(3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali površine zahtevkov na posameznem GERK-u, je treba za zadevni GERK opraviti hiter terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z daljinskim zaznavanjem. Kontrolor o izvedbi hitrega terenskega ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca kmetijskega gospodarstva in lahko opravi ogled brez njegove navzočnosti.

(1) Kontrolor ob izvajanju kontrole vse ugotovitve kontrol na kraju samem navede v zapisnik v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. in 19. členom Uredbe 65/2011/EU ter določbami tega člena. Zapisnik o kontroli podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole.
(2) Pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti oziroma ni bila ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba GERK-a, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva v zapisniku o kontroli ni potreben.
(3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem, ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je sestavni del zapisnika tudi grafični podatek o GERK-u, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za preveritev izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen ukrep upoštevajo ugotovitve vseh izvedenih kontrol, razen pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK-a, pri katerih se upošteva ugotovitev zadnje izvedene kontrole za posamezno površino.
(5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za izpolnjevanje zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, se v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti upoštevajo ugotovitve vseh kontrol.
(6) Če sta na kraju samem opravljeni dve kontroli skladiščnih kapacitet za organska gnojila, od katerih eno izvede kontrolor, drugo pa pristojni inšpektorat, se upošteva ugotovitev inšpektorata.

(1) Za izvajanje 46. člena Uredbe 1122/2009/ES se kontrola zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, izvaja z uporabo določb, ki se nanašajo na kontrolo živali iz 17., 18., 19., 20., 23. in 25. člena te uredbe, in določb tega člena. Kontrola se izvede pred izplačilom zahtevkov za posebne podpore.
(2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca kmetijskih parcel v skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi vsaj en GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(3) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva se kontrola na kraju samem izvede v sklopu kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2010/11.
(4) Kontrolo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije o povprečni mlečnosti kmetijskega gospodarstva za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi izvede agencija na Kmetijskem inštitutu Slovenije za izbran kontrolni vzorec.

(1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se za posamezno kmetijsko gospodarstvo preveri tako, da se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami KZU in primerja z GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Če je zgornja meja obtežbe presežena, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje deleža ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(3) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, ter je na zahtevku ali na vseh zahtevkih več živali, kolikor jih je na tem kmetijskem gospodarstvu v čredi, namenjeni reji telet za prirejo mesa, se v skladu s prvim odstavkom 63. člena Uredbe 1122/2009/ES število zahtevanih živali zniža do števila živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Zahtevki za živali, ki spadajo v čredo krav molznic, se zavrnejo in se zanje ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(4) Število krav molznic in število krav, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, se določi po postopku, določenem v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za posamezno kmetijsko gospodarstvo upošteva povprečno število krav iz CRG tako, kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(5) Za živali iz zahtevka, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, in ne izpolnjujejo pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se uporabijo znižanja in izključitve pomoči, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.

Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, pri kontrolah ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.

(1) Agencija izvaja vse kontrole navzkrižne skladnosti v skladu z drugim odstavkom 48. člena Uredbe 1122/2009/ES in za preverjanje izpolnjevanja določb navzkrižne skladnosti v skladu z 22. členom Uredbe 73/2009/ES uporablja administrativni in kontrolni sistem po tej uredbi.
(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skladnost, morajo poslati agenciji podatke o kršitvah v skladu z medsebojnim sporazumom.
(3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi neizpolnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah iz prejšnjega odstavka.
(4) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kontroli posebne premije za bike in vole ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za posebno premijo za bike in vole ne upošteva, pač pa se upošteva pri vseh drugih shemah pomoči tega kmetijskega gospodarstva.
(5) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kontroli ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi ne upošteva, pač pa se upošteva pri vseh drugih shemah pomoči tega kmetijskega gospodarstva.

(1) Agencija izvaja kontrolo navzkrižne skladnosti v skladu s 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, in za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, tudi v skladu z 19. in 20. členom Uredbe 65/2011/EU ter za KOP tudi v skladu s predpisom, ki ureja minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo naslednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_11), najožja vodovarstvena območja (VVO_1_11), območje NATURA 2000 (NATURA_07), podatki z obrazca B in iz CRG, podatki z obrazca B1, podatki z Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, podatki o površini KZU z obrazca D, podatki o uporabi blata iz čistilnih naprav z obrazca A in podatki o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda Ministrstvo za okolje in prostor.
(3) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili se izvedejo za vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo živali in/ali nabavljajo ali oddajajo živinska gnojila. Izračun letnega vnosa dušika se izvede po postopku iz osmega odstavka 7. člena te uredbe.
(4) Administrativne kontrole pravočasnosti priglašanja dogodkov v CRG se izvedejo za vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo govedo.
(5) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za pravočasnost priglašanja dogodkov v CRD in CRPŠ se izvedejo v okviru izbranega vzorca za kontrolo navzkrižne skladnosti.
(6) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za leto 2011 se kontrolira za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. avgusta 2011.
(7) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za leto 2012 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2012.
(8) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za obdobje iz šestega odstavka tega člena ministrstvo posreduje agenciji za celoten kontrolni vzorec kmetijskih gospodarstev iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(1) Za izvajanje drugega odstavka 24. člena Uredbe 73/2009/ES in drugega odstavka 54. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve govedi v CRG, drobnice v CRD in prašičev v CRPŠ, ugotavlja z administrativno kontrolo podatkov v CRG, CRD in CRPŠ.
(2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz prejšnjega odstavka ni treba posebej obveščati.
(3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor ugotavlja pri kontroli na kraju samem in jih navede v zapisnik o kontroli na kraju samem. Če nosilec kmetijskega gospodarstva malo kršitev odpravi med kontrolo na kraju samem, kontrolor to navede v zapisnik. Če pa mala kršitev ni odpravljena med kontrolo na kraju samem, jo mora nosilec kmetijskega gospodarstva odpraviti in pisno poslati agenciji dokaze o njeni odpravi v 15 dneh od dneva, ko je bil z zapisnikom obveščen o mali kršitvi.
(4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija preveri z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje agenciji. Kot dokazi iz tega odstavka se štejejo kopije listin ali izjave zavezanca, iz katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena.
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov o odpravi male kršitve, se ta kršitev ne šteje več za malo kršitev in se ugotovitve kontrole na kraju samem v zvezi s to kršitvijo upoštevajo v skladu s 70. do 72. členom Uredbe 1122/2009/ES.

(1) Za izvedbo 55. člena Uredbe 1122/2009/ES se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki ni prijavil vseh KZU iz drugega odstavka 8. člena te uredbe in je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot tri odstotke in ne več kot 20 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek.
(2) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za dva odstotka. Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke.

(1) Za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo znižanj in izključitev pri čezmernih prijavah se uporabljajo določbe 56. do 58. člena Uredbe 1122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena Uredbe 65/2011/EU in določbe tega člena.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek za KZU ali za kmetijsko rastlino, pri kateri zadevni zahtevek ni mogoč, se tak zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot prijavljena površina. Določba tega odstavka se ne uporablja, če je to neskladje ugotovljeno s kontrolo na kraju samem.
(3) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrnejo in ta površina se ne šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin.
(4) Če je na posameznem GERK-u oziroma kmetijski parceli, prijavljeni na zbirni vlogi, ugotovljena površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na tej kmetijski parceli oziroma na tem GERK-u. Če je znotraj posameznega GERK-a oziroma kmetijske parcele, prijavljene na zbirni vlogi, ugotovljena površina druge dejanske rabe, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala sestavljati svoj GERK in je ta površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se ugotovljena površina, ki bi morala sestavljati svoj GERK, zavrne. Za tako zavrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 65/2011/EU.
(5) Za prekrivajoče GERK-e ni mogoče uveljavljati zahtevkov in to zemljišče se ne upošteva kot KZU.
(6) Znižanja in izključitve iz 65. člena Uredbe 1122/2009/ES se uporabljajo ločeno za posebno premijo za bike in vole ter dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi.
(7) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni do plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne umaknejo zahtevkov in zemljišč prijavljenih na vlogah, se za zavrnjeno površino zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v skladu z 58. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007–2013 pa v skladu s 16. členom Uredbe 65/2011/EU.

(1) Če agencija za GERK, prijavljen na zbirni vlogi, po kontroli na kraju samem ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi, ki jo je podal ob vpisu ali spremembi GERK-a v RKG, popolnoma napačna, se navedena kršitev šteje kot namerna čezmerna prijava površin, za katere se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. členom Uredbe 65/2011/EU.
(2) Šteje se da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi iz prejšnjega odstavka popolnoma napačna, če agencija ugotovi:
– da površina posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi v obsegu večjem od 1 ha ali
– da več kot 80% površine posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina večja od tehnične tolerance GERK-a kot jo določa predpis, ki ureja metode merjenja zemljišč in tehnične tolerance meritev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi ne šteje za popolnoma napačno, če agencija s kontrolo na kraju samem za površino posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ugotovi površino, ki se v skladu s predpisom, ki določa evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvršča v dejansko rabo 1600 – neobdelana kmetijska zemljišča.
(4) Če se pri kontroli na kraju samem za posamezno žival, za katero je bil oddan zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2011, ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja o pasmi, ki je določen v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, in je bilo za to žival enako ugotovljeno pri vsaj eni od kontrol na kraju samem za zahtevke leta 2010, se to šteje kot namerna čezmerna prijava, za katero se pri izračunu pomoči uporabljajo znižanja in izključitve plačil v skladu s četrtim odstavkom 65. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih čezmernih prijav iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko agencija kadar koli med postopkom ugotovi druge primere namernih čezmernih prijav. Če agencija kadar koli med postopkom obravnave zahtevka in po predhodnem opozorilu, naj se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razjasni dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje predpisov glede izpolnjevanja pogojev za določen zahtevek za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali glede zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, nosilcu pa ne uspe dokazati nasprotnega, se uporabijo znižanja in izključitve za površine iz 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU, za živali iz četrtega odstavka 65. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17. 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU in za navzkrižno skladnost iz 72. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 21. člena Uredbe 65/2011/EU.

(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma živali za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali obveznosti glede obdobja obvezne reje za krave, za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v desetih delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnjevanje obveznosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka sporoči agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna dokazila.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadomestitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007–2013 zaradi pogina živali zaradi bolezni sporoči agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna dokazila.

(1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetijskega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija v skladu s 5.a členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan znesek, ki brez obresti ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila.
(3) Agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je bil nosilcu kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen, 50 eurov ali manj.

(1) Odločbe za izplačilo plačilnih pravic, odločbe za pomoč za stročnice, odločbe za dodatno plačilo za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva in odločbe za podporo za pridelovanje lupinarjev se izdajo najpozneje do 30. aprila 2012.
(2) Odločbe za posebno premijo za bike in vole ter odločbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 15. junija 2012.
(3) Odločbe o izravnalnih plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in odločbe za ukrepe za kmetijskookoljska plačila se izdajo najpozneje do 30. junija 2012.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

Obrazci, ki jih določa ta uredba, in šifranti so kot priloga 2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani agencije.

Navodila za izvajanje IAKS-a po tej uredbi so objavljena na spletni strani ministrstva.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.