Na podlagi 7. člena Zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 92/07), po predhodnem pozitivnem mnenju Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost z dne 18. 1. 2011 izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(področja, ki jih določa pravilnik)
Ta pravilnik podrobneje določa:
– način dela Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: odbor);
– opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za odbor;
– obliko in vsebino javnega razpisa za zbiranje prijav za kandidaturo (v nadaljnjem besedilu: vlog) za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: priznanje);
– sestavo, pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija);
– merila in sistem ocenjevanja;
– obliko, material in znake na skulpturi ter vsebino listine, s katero se izkazuje priznanje;
– slovesno podelitev priznanj;
– varovanje poslovnih skrivnosti.
II. DELO ODBORA
2. člen
(pristojnosti in naloge članov odbora)
Naloge članov odbora so:
– predlagajo strateške dokumente iz področja kakovosti in odličnosti preden jih sprejme Vlada Republike Slovenije;
– Vladi Republike Slovenije dajejo priporočila o spremembah in izboljšavah v zvezi s priznanjem;
– določajo pogoje, merila in sistem ocenjevanja za ugotavljanje poslovne odličnosti in izbor dobitnikov priznanja;
– objavljajo javni razpis in določijo kategorije za prijavo;
– imenujejo ocenjevalno komisijo;
– odločajo o predlogih za dobitnike priznanj;
– podeljujejo priznanje;
– sprejmejo poročilo o delu odbora in ga predložijo Vladi Republike Slovenije v seznanitev;
– sodelujejo pri izvajanju promocijskih aktivnosti za širjenje uporabe modela odličnosti v Republiki Sloveniji;
– sodelujejo pri širitvi dobrih praks na področju odličnosti in opravljajo druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(sestava in način delovanja odbora)
(1) Odbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani odbora.
(2) Podpredsednik odbora lahko v času zadržanosti predsednika odbora opravlja vse naloge predsednika odbora v skladu s tem pravilnikom.
(3) Članstvo v odboru se šteje kot častna funkcija.
4. člen
(naloge predsednika odbora)
Naloge predsednika odbora so, da:
– predstavlja in vodi delo odbora;
– podpisuje listine, dokumente in druge akte, ki jih sprejme odbor;
– skrbi za delovanje odbora v skladu z veljavnimi predpisi;
– skrbi za varovanje časti in ugleda odbora;
– sklicuje in vodi seje odbora;
– daje izjave za javnost.
5. člen
(seje odbora)
(1) Člani odbora sodelujejo in odločajo neposredno na sejah. Seje so redne in izredne. Seje so lahko tudi dopisne. Sejo odbora vodi predsednik odbora.
(2) Predsednik odbora pošlje članom odbora vabilo na redno sejo z vsem gradivom najmanj 7 dni pred predvideno sejo.
(3) Predsednik odbora skliče redno sejo praviloma dvakrat letno.
(4) Predsednik odbora skliče izredno sejo na zahtevo pristojnega ministra ali predstojnika Urada RS za meroslovje, lahko pa tudi na pisno pobudo najmanj polovice članov odbora. Kdor predlaga sklic izredne seje mora predložiti predlog dnevnega reda in gradivo za izredno sejo.
(5) Predsednik odbora najprej ugotovi ali je seja odbora sklepčna in navede imena odsotnih članov. Seja odbora je sklepčna, če je na seji prisotna polovica vseh članov. Sklepčnost se ugotavlja pred vsakim glasovanjem. V primeru nesklepčnosti predsednik odbora prekine sejo in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
6. člen
(dnevni red seje odbora)
(1) Odbor razpravlja in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu seje odbora.
(2) Predlog dnevnega reda že sklicane redne seje se lahko spremeni le izjemoma, na sami redni seji v fazi potrjevanja dnevnega reda, če so razlogi za spremembo dnevnega reda nastali po sklicu seje in če so člani odbora prejeli gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Predlog za spremembo dnevnega reda seje je potrebno uskladiti s predsednikom odbora.
(3) Dnevni red seje se zoži oziroma razširi, če se s tem strinja večina prisotnih članov odbora.
7. člen
(glasovanje)
(1) Člani odbora sprejemajo odločitve z navadno večino na sejah prisotnih članov.
(2) Člani odbora glasujejo javno, razen, če se na seji odločijo drugače.
(3) Član odbora ne more sodelovati in glasovati pri obravnavi točk, pri katerih lahko pride do neskladja interesov med članom odbora in obravnavano zadevo (sodelovanje v postopku kot prijavitelj, ocenjevalec ipd.).
8. člen
(zapisnik seje odbora)
(1) O vsaki seji odbora se vodi zapisnik, ki ga predsednik pošlje članom odbora v roku 14 dni po seji.
(2) Člani odbora lahko posredujejo pripombe na zapisnik v roku 7 dni od prejema zapisnika. Če pripomb ne pošljejo v navedenem roku, se šteje, da se z vsebino zapisnika strinjajo.
(3) Zapisnik vsebuje osnovne podatke o delu na seji, zlasti o prisotnosti članov, dnevnem redu, povzetku vsebine in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti ter o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
(4) Na dnevnem redu vsake seje je prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
(5) Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik odbora.
9. člen
(javnost dela odbora)
(1) Delo odbora je javno in se zagotavlja s spletnimi predstavitvami, sporočili za javnost o sprejetih sklepih odbora, objavljenimi stališči ter drugimi načini obveščanja javnosti, razen tistih vsebin, ki so skladno z zakonom, ki ureja priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, in tem pravilnikom opredeljene kot poslovna skrivnost.
(2) Seje odbora so za javnost zaprte.
(3) Predsednik odbora lahko na sejo odbora povabi predlagatelje gradiv, stališč in predlogov, ki so na dnevnem redu, po potrebi pa tudi druge predstavnike strokovne javnosti ali javne sfere, ki bi lahko pomembno prispevali k uspešnemu reševanju posameznih vprašanj z dnevnega reda.
(4) Osebe, ki sodelujejo na sejah odbora in niso člani odbora, imajo pravico sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
10. člen
(poročanje o delu odbora)
(1) Predsednik odbora posreduje letno poročilo o delu odbora vsem članom odbora v potrditev najkasneje en mesec po podeljenih priznanjih.
(2) Člani odbora lahko pošljejo pripombe na letno poročilo v roku 7 dni od njegovega prejetja.
(3) Letno poročilo skupaj s pripombami obravnavajo in potrdijo člani odbora.
(4) Predsednik odbora posreduje potrjeno letno poročilo o delu odbora v seznanitev Vladi Republike Slovenije v roku 14 dni po potrditvi poročila.
11. člen
(opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za odbor)
Urad RS za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) opravlja strokovna in administrativna dela za odbor tako, da zlasti:
– skrbi za prenos prakse evropske nagrade za odličnost v slovenski prostor;
– pripravlja predlog javnega razpisa za zbiranje vlog za priznanje za posamezno leto;
– pripravlja terminski plan aktivnosti izvedbe postopka priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost, kjer se določijo roki;
– organizira in izvaja strokovne posvete ter izobraževanja za nove ocenjevalce, letna izpopolnjevanja za obstoječe ocenjevalce in izobraževanja za prijavitelje;
– izdeluje poročila za potrebe odbora;
– pripravi predlog za imenovanje članov komisije za odpiranje vlog;
– usmerja, daje strokovno podporo in spremlja izvajanje nalog povezanih s prijavitelji in ocenjevalno komisijo;
– izvaja promocijske aktivnosti za širjenje uporabe modela odličnosti v Republiki Sloveniji;
– se predstavniki urada udeležujejo srečanj s tega področja na nacionalnem in mednarodnem nivoju;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
III. JAVNI RAZPIS
12. člen
(javni razpis)
(1) Odbor objavi javni razpis za zbiranje vlog za kandidaturo za priznanje v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani urada vsako leto.
(2) Postopek priznanja poteka v skladu s terminskim načrtom, ki vsebuje vsaj naslednje roke:
– rok za objavo javnega razpisa;
– rok za oddajo vlog prijaviteljev;
– rok za odpiranje vlog;
– rok za obiske prijaviteljev;
– rok za seznanitev prijaviteljev z ocenami;
– rok za posredovanje končnih poročil prijaviteljem;
– rok za podelitev priznanja.
13. člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– predmet javnega razpisa z navedbo dokumentacije za pripravo vloge za priznanje;
– navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo dobitniki priznanja;
– obvezne sestavine vloge za priznanje;
– terminski načrt aktivnosti;
– višino sredstev, ki jih morajo prijavitelji plačati ob predložitvi vloge za priznanje;
– naslov, na katerega je treba vloge za priznanje poslati;
– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo;
– kontaktno osebo.
(2) Vloge za priznanje, ki jih urad prejme po izteku roka za prijavo se neodprte vrnejo prijaviteljem.
14. člen
(komisija za odpiranje vlog)
(1) Odpiranje prejetih vlog za priznanja vodi komisija za odpiranje vlog, ki jo na predlog predstojnika urada imenuje odbor za dobo treh let. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana ter dva nadomestna člana. Člani komisije izvolijo izmed sebe predsednika komisije.
(2) Če je član komisije v nasprotju interesov glede posameznega prijavitelja, se pri vpogledu in presoji ustreznosti te vloge izloči.
15. člen
(zapisnik komisije za odpiranje vlog)
(1) O odpiranju vlog mora komisija za odpiranje vlog voditi zapisnik o ugotovitvah, ki vsebuje predvsem:
– predmet javnega razpisa;
– kraj in čas odpiranja vlog;
– imena navzočih članov komisije za odpiranje vlog;
– imena oziroma nazive prijaviteljev;
– vrstni red odpiranja vlog;
– ugotovitve o pravočasnosti vlog ter seznam vlog, ki se sprejmejo v postopek za priznanje.
(2) Prijavitelja, ki je oddal nepopolno vlogo, komisija za odpiranje vlog pisno pozove, da odpravi pomanjkljivosti. Pri tem ga opozori, da njegova vloga ne bo obravnavana, če ustrezne dopolnitve ne bo posredoval v roku 8 dni od dneva prejema obvestila.
(3) Prijavitelja, ki je oddal neustrezno vlogo glede na zahteve javnega razpisa, komisija za odpiranje vlog pisno obvesti o zavrženju vloge v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog.
16. člen
(seznanitev o ugotovitvah komisije za odpiranje vlog)
(1) Urad pisno obvesti posameznega prijavitelja o končnih ugotovitvah komisije za odpiranje vlog ter o izbranih ocenjevalnih skupinah.
(2) Prijavitelji potrdijo sestavo ocenjevalnih skupin oziroma zahtevajo spremembo, vendar ne več kot enkrat v istem postopku. Urad po prejemu potrditve ocenjevalnih skupin s strani prijaviteljev, posreduje sprejete vloge ocenjevalni komisiji v ocenjevanje ter postopkovno usklajuje njeno delo.
17. člen
(omejitve za prijave na javni razpis)
Dobitniki priznanja se ne morejo prijaviti na javni razpis v obdobju dveh let od prejema priznanja.
18. člen
(pilotni projekt za priznanja)
(1) Za namen učenja, spodbujanja razvoja poslovne odličnosti in priprave novih potencialnih prijaviteljev za kandidaturo za priznanje, se lahko izvede pilotni projekt. Pilotni projekt se lahko izvede na pobudo in v sodelovanju ter ob finančni podpori ministrstva, ki je pretežno pristojno za vsebino oziroma koordinacijo področja delovanja prijaviteljev, na katere se pilotni projekt nanaša.
(2) Za izvedbo pilotnega projekta se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki urejajo potek rednega postopka za priznanje, pri čemer vsi udeleženci v projektu prejmejo diplome za sodelovanje.
IV. SESTAVA, PRISTOJNOSTI IN NALOGE OCENJEVALNE KOMISIJE
1. Sestava ocenjevalne komisije
19. člen
(razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci)
(1) Ocenjevalno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija) sestavljajo razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci. Komisija opravi strokovni pregled vlog, sprejetih v postopek za priznanje, in jih oceni na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
(2) Razsodniško skupino sestavlja sedem članov. Člani razsodniške skupine so predstavniki zasebnega in javnega sektorja in sicer:
– zasebni sektor 4 predstavniki,
– javni sektor 3 predstavniki.
Po funkciji je predstojnik urada eden izmed predstavnikov javnega sektorja.
(3) Predsednika in podpredsednika izvolijo razsodniki izmed sebe. Podpredsednik opravlja naloge predsednika v njegovi odsotnosti. Razsodniško skupino imenuje odbor na predlog predstojnika urada za obdobje štirih let. Odbor lahko posameznega člana razsodniške skupine tudi predčasno razreši.
(4) Ocenjevalce imenuje odbor za nedoločen čas na predlog predstojnika urada. Medsebojna razmerja med ocenjevalci in uradom se uredijo s pogodbo.
(5) Odbor lahko člane ocenjevalne komisije razreši na predlog urada v primeru, ko le-ta ne izpolnjuje pogojev iz tega pravilnika ali ne izpolnjuje pogodbenih razmerij z uradom.
(6) Urad pripravi seznam ocenjevalcev, ki v tekočem letu izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v ocenjevalnih skupinah in v sodelovanju z razsodniki določi ocenjevalne skupine. Pogoj za sodelovanje ocenjevalcev v ocenjevalnih skupinah v posameznem postopku ocenjevanja je, da se v tekočem letu udeležijo rednega izpopolnjevanja za ocenjevalce pri uradu. Šteje se, da ocenjevalci, ki v zadnjih treh letih sodelujejo kot ocenjevalci v okviru evropske nagrade za odličnost, izpolnjujejo pogoje za imenovanje v komisijo in sodelovanje v ocenjevalnih skupinah.
20. člen
(pogoji za imenovanje članov komisije)
(1) Člani komisije so izbrani izmed vodstvenih delavcev in strokovnjakov z znanjem in izkušnjami na področju odličnosti poslovanja v zasebnem in javnem sektorju in z opravljenim ustreznim usposabljanjem za ocenjevalce.
(2) Pogoji za imenovanje članov komisije so:
– najmanj visoka strokovna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
– znanje slovenskega in vsaj enega svetovnega jezika;
– najmanj 5 let delovnih izkušenj.
21. člen
(merila za izbiro članov komisije)
Merila za pridobitev statusa razsodnika oziroma vodilnega ocenjevalca so:
– izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika;
– javni ugled oziroma javno delovanje na področju kakovosti in poslovne odličnosti;
– izkušnje pri uvajanju pristopa in ocenjevanja po evropskem modelu odličnosti;
– strokovnost za ocenjevanje posameznih meril priznanja;
– praktične izkušnje pri vodenju stalnih izboljšav;
– najmanj 5 let izkušenj s področja vodenja.
22. člen
(omejitve za izbiro ocenjevalcev)
(1) V primeru, da ocenjevalci v obdobju treh let zapored ne sodelujejo v postopku ocenjevanja vlog za priznanje, morajo ponovno opraviti usposabljanje za nove ocenjevalce.
(2) Ocenjevalec, ki je v komisijo vključen prvič, dobi status novinca (ocenjevalec-novinec), v naslednjem postopku ocenjevanja pa dobi status ocenjevalca.
(3) V komisijo se izjemoma kot ocenjevalec lahko vključi tudi kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje iz 20. člena, razen pogoja glede delovnih izkušenj. Zanj veljajo iste pravice in obveznosti kot za ocenjevalca-novinca.
(4) Pravice in obveznosti ocenjevalcev-novincev so enake ostalim ocenjevalcem v komisiji.
23. člen
(sestava ocenjevalnih skupin)
(1) Izmed članov komisije se tvorijo ocenjevalne skupine za ocenjevanje posameznih prijaviteljev, ki so sestavljene iz enega vodilnega ocenjevalca in najmanj dveh ocenjevalcev.
(2) Pri sestavi ocenjevalnih skupin se upoštevajo naslednje zahteve:
– da ni nasprotovanja interesov med ocenjevalcem in prijaviteljem,
– da je skupina čim bolj uravnotežena glede na znanje, izobrazbo in izkušnje njenih članov,
– da se upošteva velikost in dejavnost (panoga) posameznega prijavitelja.
24. člen
(povračilo stroškov za delo komisije)
Člani komisije so upravičeni do povračila stroškov za svoje delo. Povračilo stroškov prejmejo na podlagi poročil o izvedenem ocenjevanju in po potrditvi odbora. Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti med člani komisije in uradom so za vsak postopek ocenjevanja v okviru priznanja posebej opredeljena s pogodbo.
2. Pristojnosti in naloge komisije
25. člen
(naloge razsodnikov, vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev)
(1) Naloge razsodnikov so:
– pregledati vse vidike postopka ocenjevanja;
– pregledati vloge prijaviteljev, poročila o obisku prijavitelja in vse druge ustrezne informacije o prijavitelju;
– predlagati odboru finaliste in dobitnike priznanj;
– pregledati končna poročila.
(2) Za način dela razsodniške skupine se smiselno uporabljajo določbe od 3. do 10. člena tega pravilnika.
(3) Naloge vodilnih ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– vodijo proces ocenjevanja posamezne vloge in so strokovno odgovorni za pravilnost in metodološko neoporečnost ocene in vsebine;
– vodijo usklajevalne sestanke, obiske pri prijaviteljih, pripravo poročil za prijavitelje in urad;
– pisno ocenijo delo ocenjevalcev v skupini.
(4) Naloge ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– so strokovno odgovorni za pravilnost svoje ocene in njene vsebine;
– se udeležujejo ocenjevanj na usklajevalnih sestankih in obiskov pri prijaviteljih;
– pripravijo poročila za prijavitelje in urad;
– pisno ocenijo delo vodilnega ocenjevalca in delo ocenjevalcev v skupini.
26. člen
Druge naloge komisije se podrobneje določijo v navodilih za delo ocenjevalne komisije, ki jih izda urad skladno s prakso evropske nagrade za odličnost.
V. MERILA IN SISTEM OCENJEVANJA
27. člen
(kriteriji in merila ter sistem ocenjevanja)
Za ocenjevanje v postopku za priznanje se upoštevajo kriteriji, merila, metodologija ter sistem ocenjevanja v okviru evropske nagrade za odličnost, ki jih pripravlja Evropska fundacija za kakovost. Urad pripravlja in izdaja merila, metodologijo ter sistem ocenjevanja v Republiki Sloveniji.
28. člen
(stopnje ocenjevanja v postopku)
(1) Komisija izdela oceno na podlagi procesa ocenjevanja, ki sestoji iz več stopenj, in sicer:
1. stopnja – ocenjevanje vlog
2. stopnja – usklajevalni sestanek;
3. stopnja – obisk prijavitelja, uskladitev ocen in priprava končnega poročila;
4. stopnja – končni pregled poročil.
(2) Stopnje od 1 do 3 opravijo ocenjevalne skupine. Stopnjo 4 opravita predstavnik urada in razsodnik ob sodelovanju vodilnega ocenjevalca.
29. člen
(ocenjevanje vlog)
Naloga posamezne ocenjevalne skupine je, da vsako vlogo samostojno pregleda in izdela ocene z utemeljitvami, upoštevajoč veljavne pogoje in merila.
30. člen
(usklajevalni sestanek)
Naloga posamezne ocenjevalne skupine je, da izvede usklajevalni sestanek, kjer ocenjevalci pregledajo in uskladijo svoje ocene z utemeljitvami z ostalimi člani skupine.
31. člen
(obisk prijavitelja, uskladitev ocen in priprava končnega poročila)
(1) Ocenjevalna skupina obišče vsakega ocenjevanega prijavitelja. Namen obiska je razjasnitev in preveritev odprtih vprašanj, nastalih pri ocenjevanju vloge in na usklajevalnih sestankih.
(2) Naloge vodilnih ocenjevalcev na obisku pri prijavitelju:
– predlagati in uskladiti metodologijo pristopa za obisk prijavitelja s člani skupine;
– pozvati člane skupine k oblikovanju mnenja o predlaganih temah;
– v sodelovanju s člani skupine in kontaktno osebo prijavitelja ter v skladu z navodili urada urediti vse potrebno za izvedbo obiska;
– voditi obiske in aktivnosti članov skupine, zlasti glede prepoznavanja ključnih vprašanj za razjasnitev in preverjanje vprašanj;
– dajati zadolžitve ocenjevalcem in zagotoviti, da bodo vsa ključna vprašanja primerno obravnavana;
– zbirati in narediti sintezo pisnih informacij ocenjevalcev;
– izpolniti in predložiti zahtevano pisno dokumentacijo z vprašanji za obisk;
– pisno poročati uradu o terminu, poteku, vsebini in udeležbi obiska;
– pripraviti končno poročilo za prijavitelja.
(3) Naloge ocenjevalcev na obisku pri prijavitelju:
– sodelovati pri načrtovanju obiska, vključno z določanjem vprašanj in strategije za njihovo obravnavanje;
– sodelovati na obisku prijavitelja;
– vsebinsko prispevati k temu, da skupina razjasni in preveri vsa ključna vprašanja;
– izdelati pisno informacijo, ki jo zahteva vodilni ocenjevalec;
– prispevati h končnemu poročilu za prijavitelja.
(4) Direktor urada odloči, da se obiska pri prijavitelju lahko udeleži tudi predstavnik urada ali član razsodniške skupine.
32. člen
(izbira finalistov – načela)
Ocenjevalne skupine pripravijo usklajene ocene prijaviteljev skupaj z utemeljitvami in jih posredujejo uradu. Razsodniki dobijo v pregled ločene spiske prijaviteljev po kategorijah in po padajočem vrstnem redu ocen. Prijavitelji so razpoznavni po številčnih oznakah.
Razsodniki, ki sodelujejo v postopku izbora, upoštevajo naslednja načela:
– vnaprejšnja odprava nasprotja interesov;
– kar največja uporaba razpravnega načela in soglasja;
– pri doseganju soglasja in odločanju sodeluje največje možno število razsodnikov;
– razsodnik ne sme glasovati v zvezi s prijaviteljem, če ni bil prisoten vsaj na polovici razprav o prijavitelju.
33. člen
(izbira finalistov – postopek)
Razsodniki začnejo postopek izbire najprej za prijavitelja z najnižjim rezultatom. Če večina razsodnikov glasuje “proti”, se prijavitelja izloči iz obravnave. Razsodniki nato obravnavajo naslednjega kandidata z višjim rezultatom ocenjevanja. Če večina razsodnikov glasuje “za”, se ta prijavitelj in vsi, ki imajo višji rezultat in so zato v seznam uvrščeni nad njim, izberejo za obravnavo.
34. člen
(izbira finalistov – nasprotovanje interesov)
Nasprotovanje interesov udeleženih v postopku ocenjevanja se izraža v naslednjem:
1. neposredna povezava (na primer: poslovno razmerje, nedavna zaposlitev, zakonska zveza, izven zakonska skupnost ali krvno sorodstvo s ključnim predstavnikom prijavitelja v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena oziroma svaštvo do drugega kolena, individualno svetovanje s področja kakovosti in odličnosti poslovanja);
2. članstvo v poslovodnih organih, poslovni delež, delnice oziroma druge pravice, ki dajejo upravičenje pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%;
3. poslovni konkurenti organizacij, s katerimi obstajajo neposredne povezave ali lastništvo;
4. druga razmerja in okoliščine, ki kažejo na nasprotje interesov.
35. člen
(izbira finalistov – razprava o nagrajencih)
(1) Razsodniki odločajo o vsebini predloga finalistov in nagrajencev na razpravi, ki jo vodi predsednik razsodniške skupine. Pred razpravo morajo razsodniki pregledati vsa poročila za vse prijavitelje razen za tiste, za katere obstaja nasprotovanje interesov.
(2) Razsodniki obravnavajo prijavitelje ločeno v vsaki od kategorij priznanja. Znotraj ene kategorije se najprej razpravlja o prijaviteljih, ki imajo največ nasprotovanj. Ko se objavi številko prijavitelja, morajo razsodniki, ki imajo nasprotovanja interesov, zapustiti prostor za toliko časa, dokler nista končana razprava in odločanje v zvezi s tem prijaviteljem.
(3) Razprava o prijaviteljih traja, dokler vsi sodelujoči razsodniki ne zaključijo, da je bil primer ustrezno obravnavan. Ob zaključku razprave se za prijavitelja izvede izločevalno glasovanje. Prijavitelj je izločen iz nadaljnje obravnave le, če tako glasujejo vsi sodelujoči razsodniki (tj. tisti, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja interesov).
(4) Ko so obravnavani vsi prijavitelji iz ene kategorije priznanja, se skliče razsodnike, ki niso imeli nikakršnih nasprotovanj, da razpravljajo in glasujejo o preostalih prijaviteljih. Prijavitelj, ki prejme najmanjše število glasov, je izločen iz nadaljnje obravnave. Če je prijavitelj izločen, se razsodniki, ki nimajo več nasprotovanja, pridružijo razsodniški skupini.
(5) Proces glasovanja se ponavlja, tako da je z enim glasovanjem izločen po en prijavitelj, število glasujočih razsodnikov pa se postopoma veča.
(6) Vsi razsodniki, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja v zvezi s preostalimi prijavitelji, glasujejo o končnem predlogu. Odločitve so sprejete z večino glasov prisotnih razsodnikov.
(7) Predlog dobitnikov priznanja pripravi razsodniška skupina na podlagi ocen ocenjevalnih skupin in ga preko urada posreduje v potrditev odboru. Predlog podpiše predsednik razsodniške skupine.
36. člen
(končno poročilo za prijavitelja)
Končno poročilo, ki ga pod vodstvom vodilnih ocenjevalcev pripravijo ocenjevalne skupine, je sistematičen, pregleden in razumljiv povzetek povratnih informacij, ki na najvišji ravni podaja kakovostne informacije o ocenjevanju prijavitelja. Sestavine poročila so ključne teme, ki obsegajo seznam ključnih temeljnih prednosti in priložnosti za izboljšave ter podrobneje po posameznih merilih, ter povzetek ocenjevanja z utemeljitvami, ki obsega razpon točk po posameznih merilih in delih meril ter skupno. Vodilni ocenjevalci oddajo končna poročila uradu v končni pregled in posredovanje prijaviteljem.
VI. PRIZNANJE
37. člen
(opis priznanja)
(1) Priznanje je sestavljeno iz listine in skulpture.
(2) Listina vsebuje:
– naziv podeljevalca priznanja, to je “Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– naziv prejemnika priznanja;
– ime priznanja, to je “Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– kategorijo priznanja;
– datum sklepa odbora.
(3) Skulptura je pozlačena bronasta plastika na podstavku iz masivnega kristalnega stekla. Plastika ima obliko plamena, v katerem so nakazane človeške figure. Skulptura je izvirne oblike, čiste rešitve in nezamenljivosti. Omogoča jasno razpoznavnost s slovensko odličnostjo v domačem prostoru in v mednarodni skupnosti.
(4) Skulptura ima naslednje razpoznavne znake:
– ime priznanja;
– letnico.
(5) Narejena je tako, da se lahko vsako leto reproducira v toliko primerkih, kolikor je kategorij za priznanje.
38. člen
(posebni dosežki)
(1) Odbor lahko podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za določeno raven doseženih točk ali posebne dosežke.
(2) Odbor lahko podeli članom ocenjevalne komisije diplome za poseben prispevek pri razvoju poslovne odličnosti.
(3) Odbor lahko podeli delodajalcem diplome za poseben prispevek pri vključevanju njegovih zaposlenih v ocenjevalno komisijo.
VII. SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ
39. člen
(podelitev)
Priznanja se podelijo enkrat letno, skladno s sprejetim terminskim načrtom.
40. člen
(slovesnost)
(1) Predsednik odbora razglasi sklep odbora o dobitnikih priznanja na slovesni podelitvi priznanj.
(2) Ob razglasitvi se za vsakega dobitnika prebere utemeljitev. Odbor določi smernice programa in potek slovesnosti, na kateri se podelijo priznanja.
41. člen
(novinarska konferenca o dobitnikih priznanj)
Na dan svečane podelitve priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost predsednik odbora skliče novinarsko konferenco za predstavnike sredstev javnega obveščanja.
VII. VAROVANJE POSLOVNIH SKRIVNOSTI
42. člen
(zaupnost podatkov)
Imena prijaviteljev, komentarje in informacije o ocenjevanju, pridobljene med pregledom vlog, obravnavajo vsi v postopek vključeni posamezniki, kot zaupne informacije in varujejo njihove poslovne skrivnosti. Take informacije so dostopne samo tistim posameznikom, ki so neposredno vključeni v postopek ocenjevanja. Odbor in drugi vpleteni posamezniki ne smejo razkriti nikakršnih informacij o nobeni vlogi brez predhodnega pisnega dovoljenja prijavitelja. Odbor zagotovi, da se vloge in informacije v njih obravnavajo kot zaupne.
IX. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
43. člen
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s Pravilnikom o delu Odbora za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 3/10).
44. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu Odbora za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 3/10).
Odbor imenuje člane razsodniške skupine skladno s tem pravilnikom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
45. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-63/2010
Ljubljana, dne 21. januarja 2011
EVA 2010-3211-0068
Gregor Golobič l.r.
Minister
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
