Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi četrte alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09) na 17. (dopisni) seji dne 1. 2. 2011 določil

Ta merila določajo postopke in minimalne kriterije, po katerih se presoja kakovost višjih strokovnih šol. V merilih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.

Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:
– zakonom, ki ureja področje višjega šolstva, in zakonom, ki ureja področje visokega šolstva,
– standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area (v nadaljnjem besedilu: evropski standardi),
– zakonom o splošnem upravnem postopku,
– zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih,
ter z:
– merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,
– merili za prehode med študijskimi programi,
– merili za uvrstitev v register strokovnjakov.

Za izraze, ki v nadaljevanju niso posebej opredeljeni, veljajo opredelitve iz Zakona o visokem šolstvu oziroma Zakona o višjem strokovnem izobraževanju in evropskih priporočil.
V teh merilih uporabljeni izrazi pomenijo:
sistem zagotavljanja kakovosti: vsi procesi, ki so pomembni za kakovostno delovanje višje strokovne šole in kakovostno izvajanje študijskih programov;
kultura kakovosti: pozitiven odnos zaposlenih, študentov in drugih sodelujočih z višjo strokovno šolo do stalnega izboljševanja izvajanja dejavnosti; ta je vpet v identiteto in strategijo delovanja višje strokovne šole;
merila: predpis za presojanje področij kakovosti;
kriteriji: osnova za vrednotenje, primerjanje in presojanje področij kakovosti ter merjenje razmerij med njimi;
deležniki: vsi deležniki, ki delujejo v višjem strokovnem šolstvu oziroma so z njim povezani: študenti, strokovni delavci in sodelavci ter drugi zaposleni, diplomanti višje strokovne šole in delodajalci;
stranka v postopku: stranka v postopku je vlagatelj; druge osebe imajo položaj stranke v postopku, če jim agencija ta položaj na podlagi izkazanega pravnega interesa prizna s posebnim sklepom;
vlagatelj: višja strokovna šola, šolski center, izobraževalni zavod ali gospodarska družba, ki vloži predlog za zunanjo evalvacijo;
presoja: zajema zunanjo evalvacijo; s presojo se ovrednoti, ali višja strokovna šola dosega z zakonom predpisane standarde, določene s temi merili;
področja presoje: zajemajo ključne dejavnosti višje strokovne šole, povezane z organizacijo in izvajanjem študijskih programov; področja se presojajo z vidika vložkov, procesov in dosežkov;
skupina strokovnjakov: sestavljajo jo strokovnjaki, ki sodelujejo pri ugotavljanju in dokazovanju izpolnjevanja pogojev v postopkih zunanje evalvacije višjih strokovnih šol; imenuje jih svet agencije;
evalvacija: sklop vseh aktivnosti, s katerimi se spremlja uresničevanje načrtov o delovanju višje strokovne šole ter vpetost šole v razvoj okolja in vrednotenje dosežkov; evalvacija je ali samoevalvacija ali zunanja evalvacija;
samoevalvacija: opravlja jo višja strokovna šola sama zaradi evalvacije dosežkov (pregleda, analiz) ter priprave in izvedbe ukrepov za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti;
samoevalvacijsko poročilo: poročilo višje strokovne šole o opravljeni samoevalvaciji, v katerem so dokumentirane in analizirane ugotovitve o dosežkih in pomanjkljivostih izvajanja dejavnosti šole ter predlogi za odpravo napak oziroma izboljšave;
zunanja evalvacija: postopek presoje dosežkov delovanja višje strokovne šole po področjih, ki jih določajo ta merila; eden ključnih elementov za izvedbo zunanje evalvacije je samoevalvacijsko poročilo kot dokazilo o opravljenih samoevalvacijah;
poslovnik kakovosti: predpis, s katerim višja strokovna šola določi postopke samoevalvacije, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela;
učni izidi: znanje, spretnosti in veščine, ki naj bi jih študent poznal, obvladal, razumel in jih bil sposoben uporabljati po končanem študiju; učni izidi se lahko nanašajo na posamezno učno enoto – predmet oziroma modul – ali pa celoten študijski program;
kompetence: dinamična kombinacija znanja, razumevanja, spretnosti in veščin; cilj študijskih programov je razvijanje kompetenc, ki se oblikujejo v različnih učnih enotah študijskega programa in se presojajo na različnih stopnjah študija;
dislocirana enota: izvedba študijskega programa na drugi lokaciji.

Pri zunanjih evalvacijah višjih strokovnih šol agencija:
– samostojno in neodvisno sprejema odločitve;
– javno objavlja merila za zunanjo evalvacijo, oblikovana ob sodelovanju vseh deležnikov, ter druga merila in predpise agencije;
– dosledno uporablja merila ter upošteva odločitve, nastale na njihovi podlagi;
– zagotavlja objektivno presojo vseh višjih strokovnih šol;
– upošteva predpisano obliko presoje z ogledom višje strokovne šole, poročilom skupine strokovnjakov ter odločitvijo sveta agencije;
– letno načrtuje zunanje evalvacije;
– predpisuje sestavo poročil skupin strokovnjakov, iz katerih so razvidne prednosti in pomanjkljivosti presojane višje strokovne šole, predvsem pa priporočila in ukrepi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti;
– sodeluje z višjimi strokovnimi šolami in jim svetuje pri samoevalvaciji;
– upošteva samoevalvacijska poročila višjih strokovnih šol kot podlago za zunanjo evalvacijo;
– stalno sodeluje s tujimi agencijami za kakovost in njihovimi strokovnjaki ter spremlja evropske smernice in standarde na tem področju;
– javno objavlja svoje odločitve, letna poročila in analize ter
– vodi javno dostopno evidenco o evalviranih višjih strokovnih šolah.
Agencija opravlja redno letno samoevalvacijo ter načrtuje in organizira svojo periodično zunanjo evalvacijo.

Pri zunanji evalvaciji višjih strokovnih šol svet agencije upošteva naslednje splošne usmeritve, ki jih presoja v skladu s poslanstvom višjih strokovnih šol:
– načrtovanje izvajanja študijskih programov glede na spremembe in razvoj v ožjem in širšem okolju (gospodarstvo, negospodarstvo);
– razvojno usmerjenost višjih strokovnih šol na svojem strokovnem področju, pri izvajanju študijskih programov, kar zagotavlja njihovo povezanost s stroko, gospodarstvom in negospodarstvom ter študentom omogoča praktično izobraževanje, pridobitev ustreznih kompetenc in jim daje možnost za sodelovanje v strokovnih projektih;
– stalno skrb višjih strokovnih šol za visoko kakovostno izvajanje študijskih programov in zagotavljanje kakovosti šole v celoti, s posebnim poudarkom na kakovostnih učnih izidih in dosežkih ter strukturi in organizaciji študijskih programov.
Pri presoji razmer na višji strokovni šoli bodo deležni posebne pozornosti viri, potrebni za doseganje naslednjih ciljev izobraževanja:
– pripravo študentov na življenje aktivnih državljanov v demokratični družbi, prihodnjo poklicno pot in omogočanje njihovega osebnega razvoja;
– stalno posodabljanje stroke ob tesnem sodelovanju z gospodarstvom in negospodarstvom ter s spodbujanjem razvojnega in strokovnega dela.

Agencija opravi zunanjo evalvacijo višje strokovne šole vsakih pet let (redna zunanja evalvacija). Postopek zunanje evalvacije se konča z odločitvijo o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.
Zunanja evalvacija je tudi izredna in se lahko opravi kadar koli po razmestitvi akreditiranega programa na višjo strokovno šolo. Če je mnenje o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, pozitivno, začne petletni rok teči znova.

Z zunanjo evalvacijo se ugotavlja doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, napredek v delovanju višje strokovne šole in izboljšanje izvajanja študijskih programov po vseh področjih, ki so določena v 8. členu meril.

Področja, na katerih se presoja kakovost višje strokovne šole, so:
1. vpetost v okolje,
2. delovanje višje strokovne šole,
3. kadri,
4. študenti,
5. materialni pogoji (prostori, oprema, knjižnično-informacijska dejavnost in financiranje),
6. zagotavljanje kakovosti.

Napredek se ugotavlja po naslednjih kriterijih:
1. formalizirani in javno dostopni strategiji, postopkih in ukrepih;
2. razvoju in redni uporabi formalnih orodij za zagotavljanje sistema kakovosti, dokumentiranem spremljanju dosežkov pri izvajanju študijskih programov, učnih izidov študentov in vrednotenju deležnikov;
3. stabilni kadrovski strukturi in njenem razvoju;
4. stalnem povezovanju in sodelovanju kadrov, študentov in drugih deležnikov z okoljem;
5. ustreznih in stabilnih razmerah ter virih (vložkih), ki zagotavljajo kakovostno izvajanje študijskih programov in njihov aktualen razvoj;
6. stalnem zbiranju in analiziranju podatkov, pomembnih za učinkovito upravljanje in izvajanje študijskih programov, ter s tem povezanih podpornih aktivnosti;
7. ugotavljanju napak in pomanjkljivosti pri izvajanju študijskih programov in šole v celoti v samoevalvacijskih postopkih ter njihovo odpravljanje;
8. organiziranju javnega dostopa do informacij o rezultatih izvajanja študijskih programov, učnih izidov študentov ter strokovnih dosežkov zaposlenih;
9. redni predstavitvi in organiziranju razprave o samoevalvacijskih poročilih in drugih dokumentiranih ugotovitvah samoevalvacije v vseh organih višje strokovne šole zaradi avtonomnega in odgovornega upravljanja dejavnosti in vodenja šole, kakovostnega izvajanja študijskih programov in njihovega razvoja.

Višja strokovna šola mora izkazati vpetost v okolje:
1. z objavljenim poslanstvom in strategijo svojega razvoja, v katerih je opredeljena njena vloga pri gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ožjega in širšega okolja – posebej z ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje višje strokovne šole na okolje, ter racionalno rabo javnih virov;
2. s povezanostjo z razvojem ožjega in širšega okolja ter sodelovanjem z njima – posebej pa s svojimi diplomanti;
3. s spremljanjem učnih izidov in pridobljenih kompetenc, da bi bilo poleg zaposlovanja in nadaljnjega izobraževanja študentom in diplomantom omogočeno tudi sodelovanje v družbenih procesih in javnem življenju;
4. s spremljanjem zaposlenosti svojih diplomantov;
5. s spremljanjem konkurenčnosti diplomantov na trgu dela.

Višja strokovna šola mora delovati v skladu s svojim poslanstvom in vizijo svojega razvoja, kar izkazuje:
1. z jasno razvidnimi izobraževalnimi, strokovnimi cilji ter strategijo delovanja in razvoja šole in študijskih programov;
2. z načrtom in načini za uresničevanje postavljenih ciljev;
3. z jasno notranjo organiziranostjo in preglednim delovanjem vseh organov šole;
4. z razvidno opredeljenimi pristojnostmi, nalogami in dolžnostmi vodstva, zaposlenih, študentov, diplomantov in delodajalcev v organih šole;
5. s tem, da vsi zaposleni in študenti ter organi šole delujejo v skladu z zakonom, podzakonskimi akti ter drugimi relevantnimi splošnimi pravnimi akti;
6. z delovanjem na področjih, za katera je bila ustanovljena, kar izkazuje:
– s strokovnim in razvojnim delom v programih in projektih;
– z ustrezno organizirano izvedbo teh programov in projektov ter
– z objavami dosežkov tega dela na način, ki mu stroka in višja strokovna šola priznavata strokovno relevantnost;
7. z rednim strokovnim in razvojnim sodelovanjem z drugimi višjimi strokovnimi šolami oziroma drugimi strokovnimi organizacijami (npr. zbornice, strokovna združenja, ministrstva, podjetja);
8. s stalnim posodabljanjem izobraževanja z dosežki strokovnega dela v skladu s strategijo višje strokovne šole;
9. s stalnim prenavljanjem in posodabljanjem učnih vsebin z izsledki strokovnega dela, ki se presoja s kriteriji kakovosti;
10. z usklajevanjem vpisa študentov z dejanskimi in prihodnjimi potrebami okolja;
11. s sklenjenimi pogodbami z različnimi partnerji (podjetji, organizacijami in zasebniki) o praktičnem izobraževanju svojih študentov ter z organiziranjem praktičnega izobraževanja in stalnim preverjanjem usposobljenosti in kompetenc mentorjev na praksi;
12. s stalnim primerjanjem načrtovanih in doseženih učnih izidov študentov in kompetenc diplomantov ter posodabljanjem izvajanja študijskih programov;
13. z rednim spremljanjem napredovanja študentov po študijskem programu in trajanja študija ter z oblikovanjem in izvajanjem ukrepov ob premajhni prehodnosti;
14. s spremljanjem konkurenčnosti diplomantov svojih študijskih programov na trgu dela.

Višja strokovna šola mora imeti vzpostavljeno kadrovsko strukturo, ki po številu zaposlenih in kakovosti ustreza strokovnemu in razvojnemu delu, povezanemu s študijskimi področji oziroma študijskimi programi:
1. s številom in strukturo predavateljev in drugih zaposlenih, ki opravljajo strokovno in razvojno delo;
2. s kadrovskim načrtom in dokazili o oblikah sodelovanja vseh predavateljev, inštruktorjev, laborantov in drugih strokovnih delavcev ter mednarodni mobilnosti;
3. v skladu s predpisanimi postopki za izvolitve v naziv ter s stabilnostjo kadrovske strukture;
4. z dokazili o veljavnem imenovanju v nazive vseh višješolskih predavateljev, ki izvajajo študijski program;
5. s številom in strukturo upravnih, administrativnih in strokovno-tehničnih delavcev, ki zagotavljajo kakovostno podporo pri izvajanju študijskih programov;
6. da ima ustrezno organizirano službo za podporo pedagoškemu procesu; direktor oziroma ravnatelj šole, predavatelj – organizator praktičnega izobraževanja in referent za študentske zadeve so na šoli v rednem delovnem razmerju.

Višja strokovna šola izkazuje skrb za študente in njihovo kakovostno izobraževanje:
1. z vključevanjem študentov v strokovno dejavnost zavoda, in sicer tako, da jim omogoča delo v projektnih skupinah;
2. s tem, da študentom zagotavlja:
– svetovalne storitve, povezane z vpisom, in druge informacije, povezane s študijem;
– pomoč pri sklepanju pogodb o praktičnem izobraževanju;
– pomoč pri študiju;
– pomoč pri organiziranem pridobivanju znanja, spretnosti in veščin na drugih višjih strokovnih šolah, vključno z nacionalno in mednarodno podprto mobilnostjo;
– priznavanje znanj, spretnosti in veščin, pridobljenih na drugih višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih;
– sodelovanje v samoevalvacijskih postopkih;
3. z razvidno opredeljenimi pristojnostmi, nalogami in dolžnostmi študentov v organih upravljanja in drugih organih šole;
4. z omogočanjem stalnega sodelovanjem študentov pri primerjanju načrtovanih in doseženih učnih izidov in kompetenc ter upoštevanjem njihovega mnenja pri posodabljanju oziroma izvajanju študijskih programov;
5. s tem, da omogoča študentom delovanje v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in drugimi relevantnimi predpisi;
6. z ustrezno organiziranostjo študentov in njihovim soodločanjem v vseh, z zakonom predpisanih organih šole;
7. z informiranjem študentov o zaposljivosti svojih diplomantov.

Višja strokovna šola izkazuje kakovostne materialne razmere za izvajanje vseh svojih dejavnosti, in sicer tako, da:
1. ima primerne prostore in opremo za uresničevanje svojega poslanstva, vizije in ciljev;
2. ima primerne prostore in opremo za izvajanje študijskih programov in drugih, s tem povezanih dejavnosti šole, kot je strokovno in razvojno delo;
3. je delovanje šole, predvsem izvajanje študijskih programov ter strokovne in razvojne dejavnosti, podprto s sodobno informacijsko-komunikacijsko in drugo učno tehnologijo ter drugo za to potrebno opremo;
4. je kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija stalno na voljo tudi študentom;
5. ima knjižnico oziroma knjižnično-informacijski center, ki zagotavlja ustrezne svetovalne storitve in dostop do knjižničnega gradiva s področij, s katerih so študijski programi ter druge z njimi povezane dejavnosti šole;
6. študijsko gradivo in elektronske baze podatkov ustrezajo vsebini in stopnji študijskih programov ter da knjižnica ustreza določilom zakona o knjižničarstvu;
7. dokazuje ustreznost prostorov in opreme z dokazili o lastništvu ali najemu ter s popisom opreme, ki se uporablja za izvajanje dejavnosti višje strokovne šole;
8. prostori zavoda ustrezajo številu vpisanih študentov in so na taki lokaciji, da je omogočeno nemoteno izvajanje študijskih programov ter strokovno in razvojno delo;
9. so prostori in oprema primerni za študente s posebnimi potrebami;
10. redno pripravlja načrte za zagotavljanje finančnih, materialnih in drugih virov (vložkov), ki so potrebni za delovanje šole, ter preverja njihovo izvajanje;
11. so sredstva zagotovljena za vse študijske programe, ki jih šola izvaja, in vse s tem povezane dejavnosti šole (strokovno in razvojno delo ter druge podporne dejavnosti).

Sistem zagotavljanja kakovosti višje strokovne šole je primeren in učinkovit. Vsebuje vse procese, ki so pomembni za kakovostno delovanje šole in izvajanje študijskih programov ter stalno izboljševanje kakovosti.
Dejavnost šole se načrtuje sproti in celovito; izvajanje načrtov se redno spremlja, napake in pomanjkljivosti pa odpravljajo. Šola skrbi za razvoj kadrov.
Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti je sestavljena v skladu z zakonom.
Za kakovost je odgovoren ravnatelj višje strokovne šole oziroma direktor, samoevalvacijsko poročilo obravnavajo vsi organi šole (komisija za kakovost, predavateljski zbor, strateški svet, svet šole).
Šola vsako leto izvaja samoevalvacijo, ki vsebuje:
1. evalvacijo poučevanja, ki jo podajo študenti in drugi relevantni deležniki,
2. evalvacijo vseh dejavnosti,
3. dokumentiranje razvoja višje strokovne šole v povezavi z razvojem okolja in zaposlitvenih možnosti diplomantov,
4. dokumentiranje pomanjkljivosti in napak ter njihovega odpravljanja,
5. analizo dosežkov ter
6. oceno kakovosti vseh dejavnosti višje strokovne šole in oblikovanje predlogov za izboljšave.
Dokumentirane ugotovitve o kakovosti delovanja šole in njihova analiza ter predlogi ukrepov za izboljšanje so dostopni v samoevalvacijskih poročilih in javno objavljeni.
Z zagotavljanjem kakovosti višja šola usmerja in razvija kulturo kakovosti.

Postopek za zunanjo evalvacijo višje strokovne šole se začne na predlog vlagatelja, če ta Merila ne določajo drugače; če vlagatelj ne sproži postopka za zunanjo evalvacijo, ga po uradni dolžnosti pozove agencija.
Vloga za zunanjo evalvacijo je pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja področje višjega šolstva, in temi merili.
Vlagatelj vloži Predlog za zunanjo evalvacijo na predpisanem obrazcu in mu priloži priloge, kot določajo ta merila.
Predlog za zunanjo evalvacijo je v slovenskem jeziku.

Predlogu za evalvacijo je treba priložiti naslednje priloge:
1. ustanovitveni akt in pravilnik o delu višje strokovne šole;
2. samoevalvacijsko poročilo višje strokovne šole za študijsko leto, pred katerim se opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja višje strokovne šole iz zadnjih treh let pred prvo zunanjo evalvacijo šole oziroma iz vseh let po zadnji evalvaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo;
3. poslanstvo, vizijo in strategijo višje strokovne šole;
4. letni delovni načrt višje strokovne šole, in sicer za zadnje študijsko leto pred zunanjo evalvacijo ter za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka;
5. finančno poročilo višje strokovne šole za zadnje koledarsko leto;
6. poslovnik kakovosti;
7. dokazila o kakovosti predavateljev – imenovanja predavateljev v naziv;
8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje zunanje evalvacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej;
9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov višje strokovne šole;
10. seznam evidenc, ki jih vodi višja strokovna šola.
Prilog ni treba prilagati, če jih ima šola objavljene na svojih spletnih straneh. V Predlogu za evalvacijo navede naslov spletne strani.

Zunanje evalvacije višjih strokovnih šol izvaja agencija.
Mnenje o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, sprejema svet agencije.

Stranka v postopku je vlagatelj; druge osebe imajo položaj stranke v postopku, če jim agencija ta položaj na podlagi izkazanega pravnega interesa prizna s posebnim sklepom.
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi položaja stranke v postopku ne zadrži njegove izvršitve in ne prekine postopka zunanje evalvacije.
Pravico do pregleda dokumentov – Predloga za zunanjo evalvacijo in prilog, poročil in drugih dokumentov v posamični zadevi – imajo vlagatelj oziroma osebe, ki jim agencija prizna položaj stranke v postopku.

Vloga se vloži pri agenciji.
Agencija začne obravnavo predlogov po vrsti, kot so bili vloženi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so postopki za izredno evalvacijo prednostni.
Vloga je popolna, ko je ustrezno izpolnjen predpisan obrazec Predlog za zunanjo evalvacijo ter so priložene vse priloge iz 17. člena teh meril.
Če vloga ni popolna, se zahteva njena dopolnitev.

Ko je vloga za zunanjo evalvacijo popolna, svet agencije imenuje skupino strokovnjakov najkasneje v enem mesecu.
Tudi če vloga ni popolna, lahko imenuje svet agencije skupino strokovnjakov v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti.

V skupine strokovnjakov svet agencije imenuje po najmanj tri člane, od tega vsaj enega tujega strokovnjaka in enega študenta. Razen tujih strokovnjakov so člani skupine strokovnjakov vpisani v register strokovnjakov.
Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR (European Quality Assurance Register for Higher Education) ali strokovnjaki s področja presoje kakovosti v visokem šolstvu.
Agencija organizira in sodeluje pri izobraževanju strokovnjakov.
V sodelovanju z agencijo skupine strokovnjakov opravijo obisk šole. Obisk mora biti napovedan najmanj petnajst dni vnaprej. Vlagatelj mora skupini strokovnjakov omogočiti učinkovito delo in predložiti vso dokumentacijo, potrebno za presojo.
Mnenje o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.

Postopek zunanje evalvacije se začne po predložitvi popolnega predloga za zunanjo evalvacijo in imenovanju skupine strokovnjakov za pripravo evalvacijskega poročila.
Postopek zunanje evalvacije višje strokovne šole se konča z sprejetjem mnenja o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.
Če višja strokovna šola vloge za zunanjo evalvacijo na poziv agencije ne vloži, svet agencije obvesti pristojno ministrstvo.

Skupina strokovnjakov pripravi skupno evalvacijsko poročilo najpozneje v treh mesecih od imenovanja in ga pošlje agenciji. Evalvacijsko poročilo pripravi po področjih presoje v skladu s kriteriji za zunanjo evalvacijo višje strokovne šole na podlagi samoevalvacijskega poročila, predložene dokumentacije in obveznega ogleda šole.

Agencija pošlje evalvacijsko poročilo višji strokovni šoli. Višja strokovna šola lahko najpozneje v enem mesecu od prejema evalvacijskega poročila sporoči svoje pripombe k poročilu.
Če višja strokovna šola sporoči pripombe k poročilu, jih mora skupina strokovnjakov proučiti in najpozneje v enem mesecu od njihovega prejema pripraviti končno evalvacijsko poročilo.

Podlaga za odločanje sveta agencije je samoevalvacijsko poročilo višje strokovne šole, končno evalvacijsko poročilo ter morebitne pripombe višje strokovne šole k poročilu. Poročili in morebitne pripombe se pošljejo svetu agencije najpozneje v sedmih dneh od priprave dokončnega evalvacijskega poročila.
Mnenje o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili svet agencije sprejme najpozneje v treh mesecih od prejema dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
Svet agencije:
1. sprejme mnenje, da višja strokovna šola dosega z zakonom predpisane standarde, določene s temi merili, če je iz poročil razvidno, da upošteva kriterije teh meril, morebitne manjše pomanjkljivosti, navedene v končnem evalvacijskem poročilu, pa bistveno ne poslabšujejo kakovosti delovanja šole;
2. sprejme mnenje, da so v doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, ugotovljene manjše nepravilnosti, če so ugotovljene pomanjkljivosti pri delu višje strokovne šole take, da jih je mogoče odpraviti v manj kot treh letih;
3. sprejme mnenje, da višja strokovna šola ne dosega z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, kadar gre za hujše kršitve zakonskih določb in teh meril.
Kadar svet agencije sprejme mnenje, da so v doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, ugotovljene manjše nepravilnosti, določi rok, v katerem mora višja strokovna šola napake in pomanjkljivosti odpraviti, in sicer:
1. eno leto, če gre za odstopanja od meril, ki se nanašajo na pedagoško in strokovno usposobljenost zaposlenih;
2. največ pol leta za druge napake in pomanjkljivosti.
Po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti se opravi vnovična zunanja evalvacija, na podlagi katere svet agencije:
1. sprejme mnenje, da so v doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili, ugotovljene manjše nepravilnosti;
2. sprejme mnenje, da višja strokovna šola ne dosega z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.
Po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti opravi vnovično zunanjo evalvacijo druga skupina strokovnjakov.
Svet agencije o sprejetem mnenju obvesti ministrstvo, pristojno za višje šolstvo.

Izredna evalvacija se lahko opravi pred iztekom petletnega obdobja, in sicer na predlog višje strokovne šole, lahko pa tudi na pobudo ministrstva, pristojnega za višje šolstvo, študentov ali drugih višješolskih deležnikov, kadar ti upravičeno sumijo, da gre za večje kršitve pri delovanju šole oziroma izvajanju študijskega programa.
Izredna evalvacija se opravi po enakem postopku kot zunanja evalvacija in konča z mnenjem o doseganju z zakonom predpisanih standardov, določenih s temi merili.

Obrazec Predlog za zunanjo evalvacijo je priloga teh meril. Obrazec se odda v elektronski in tiskani obliki, ki se morata skladati.

Ta merila začnejo veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.