Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09 – ZPNačrt-A) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 27. januarja 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) Cesta na Bonetovšče, ki ga je izdelala PROARC Nova Gorica d.o.o. pod številko projekta 10426.

OPPN obsega:
– obrazložitev in utemeljitev načrta (besedilo)
– grafične prikaze prostorskih ureditev
– priloge in strokovne podlage z mnenji pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(1) Načrtovane prostorske ureditve obsegajo gradnjo ceste na Bonetovšče in gospodarsko javno infrastrukturo. Nova cesta se naveže na Ulico Vinka Vodopivca (l.c. 284.120) vzhodno od gostilne Komel. Od priključka se nova cesta odkloni proti zahodu po robu vinograda, prečka strugo potoka, ter se nato v loku naveže na obstoječo cesto Med trtami. Trasa nato poteka v bližini obstoječe ceste, do priključka dveh stanovanjskih blokov, in se nadaljuje vzdolž kolovozne poti do priključka na cesto Pod Škabrijelom (J.P. 78439).
(2) Območje izključne rabe za izgradnjo in obratovanje nove ceste obsega parcele ali dele parcel: 231/1, 231/4, 233, 234/1, 237/1, 237/2, 238, 239/1, 240, 241/2, 243/1, 243/9, 243/14, 243/15, 250, 251/2, 251/3, 254/1, 255/1, 255/7, 255/10, 255/11, 255/12, 258/1, 258/6, 258/7, 258/8, 258/9, 258/10, 258/12, 258/13, 258/14, 258/15, 260/1, 260/2, 260/3, 261/1, 261/2, 262, 263/1, 263/3, 265/1, 288/1, 288/2, 290, 291/1, 292, 293, 294, 295, 295/2, 296/4, 327/1, 330/1, 330/3, 330/4, 331, 332, 333/1, 339/5, 343/1, 343/3, 343/5, 344, 345/1, 345/3, 346/1, 346/2, 346/3, 346/6, 397/1, 398/1, 398/2, 398/3, 399/11, 475/1, 475/2, 1211/1, 1283/4, 1291/1, 1291/2, 1291/3, 1299, 1300/1, 1300/2, 1301/1, 1302/5, 1333/2, 1335/2, 1336/1, 1338/1 in 1338/5, vse k.o. Kromberk.

Načrtovana cesta na Bonetovšče bo dopolnila obstoječe cestno omrežje na območju Kromberka in omogočala racionalnejšo izrabo prostora za predvideno stanovanjsko pozidavo. Po podatkih iz prometne študije mesta (PNZ, oktober 2006) je na novi cesti pričakovati povprečno obremenitev 900 vozil/dan, enako obremenitev pa tudi na Ulici Vinka Vodopivca. Urna konica je ocenjena za obe smeri vožnje cca 135 vozil/h oziroma cca 68 vozil/h za posamezno smer, zato na Ulici Vinka Vodopivca pas za levo zavijanje ni potreben.

(1) Zaradi relativno strmega terena je traso potrebno prilagajati konfiguraciji terena, zato je višinski gabarit v naklonu (do maksimalno 12%) in poteka deloma v useku, deloma v nasipu ali v mešanem profilu. Osnovna širina vozišča je 5,50 m, s potrebnimi razširitvami za srečevanje v območju krivin. Enostranski pločnik je širine 1,6 m, bankine v širini 1,0 do 1,5 m, glede na potrebe po umestitvi odvodnih koritnic, muld in varnostnih ograj. Na trasi so urejene navezave obstoječih dostopnih cest in poti. Zagotovljeni so dostopi do mejnih parcel in bodočih pozidav.
(2) Na območju priključka na Ulico Vinka Vodopivca je izveden oporni zid dolžine cca 25 m v izogib večjim posegom na sosednje zemljišče. V km 0,285 je urejen podvoz dimenzij 5,5 x 5,0 m, v dolžini cca 55 m, za kolovozno pot do kmetijskih površin, urejena je tudi struga odvodnega jarka.

(1) Odvodnja zalednih voda je urejena na celotni trasi z odtokom v obstoječe potoke in jarke. Obstoječe razvodnice se načeloma ohranjajo, z izjemo lokalnih usmeritev zaradi izvedbe vkopov in nasipov. Urejeni so štirje večji propusti, lokalno je odvodnja razpršena.
(2) Odvodnja ceste se izvede površinsko povsod kjer je to možno, lokalno se izvede mulde, koritnice ali odvodne jarke z odtokom v lokalne odvodnike. Ker prometna obremenitev ne bo presegala 12000 EOV/dan, se vode odvedejo v odvodnike brez predhodnega zadrževanja.

(1) Za napajanje bodoče stanovanjske pozidave na območju nove ceste je urejena kabelska kanalizacija za SN in NN omrežje, z navezavo v križišču Ulice Vinka Vodopivca in EE kanalizacijo na območju OPPN Bonetovšče–Fajdigovšče.
(2) Sistem javne razsvetljave ceste ni predviden.
(3) Za potrebe bodoče stanovanjske pozidave na območju širšega prostora se zgradi novo kabelsko kanalizacijo za TK in KaTV v koridorju nove ceste. Priključek se izvede v jašku TK in KaTV kanalizacije ob križišču z Ulico Vinka Vodopivca, kabelska kanalizacija se zaključi v jašku na območju OPPN Bonetovšče–Fajdigovšče. Dodatni priključek se izvede na obstoječ jašek ob stanovanjskih objektih Med trtami 3.
(4) KaTV kanalizacija za razvod KaTV omrežja z ojačevalnimi mesti poteka ob trasi nove ceste skupaj s TK omrežjem, z navezavo na obstoječo in predvideno omrežje na območju Bonetovšča.

(1) Na ureditvenem območju so površine namenjene za cesto s priključki, peš hodnik, bankine, odvodnike, propuste in komunalne naprave ter za začasne posege v času gradnje. Lega cestnega telesa z ostalimi objekti in napravami je v zgornjem delu trase usklajena z OPPN Bonetovšče–Fajdigovšče.
(2) Cesta je dolga cca 1250 m s priključkom na Ulico Vinka Vodopivca na koti cca 117 m.n.m. in zgornjim priključkom na cesto Pod Škabrijelom na koti cca 219 m.n.m. Višinski nagib trase je do maksimalno 12,0% z elementi hitrosti do 40 km/h. Osnovna širina vozišča je 5,50 m, s potrebnimi širitvami za srečevanje v območju krivin, enostranski peš hodnik je širine 1,6 m, bankine so široke 1,0 do 1,5 m.
(3) Odvodnja zahteva v nadaljnjih fazah projektiranja ponovno preverjanje hidravličnih izračunov z upoštevanjem dejanske geometrije načrtovanih objektov. Zaledno vodo s pobočja je potrebno v največji možni meri zajeti in napeljati na propuste, ki zagotavljajo propustnost za stoletne vode (Q100). Na vseh izpustnih mestih je potrebno izvesti protierozijsko zaščito ali pri razpršeni odvodnji difuzorje vodnega toka, naklon dna propustov je potrebno prilagodi stanju v naravi in individualne propuste locirati tako, da ne bodo ogrožali stabilnosti brežin. Križanje potokov in jarkov s cestnim telesom je potrebno izvesti sonaravno in v največji možni meri ohraniti zvezni vodni tok. Propusti služijo tudi prehodu dvoživk. V zgornjem delu ceste je potrebno predvideti propuste na razdalji do 250 m. Predvideni so sledeči večji propusti:
– v km 0,0 + 80 m, fi 60 cm (I min = 0,5%);
– v km 0,2 + 70 m, škatlast profil 550 x 500 cm (I = 2,4%);
– v km 0,5 + 00 m, fi 60 cm (I min = 0,5%);
– v km 0,6 + 75 m, fi 120 cm (I min = 1%);
– v km 0,8 + 50 m, fi 60 cm (I min = 1%);
– v km 0,9 + 30 m, fi 60 cm (I min = 1%) in
– v km 1,2 + 20 m, fi 100 cm (I min = 1%).
(4) Na območju prečkanja predvidene ceste in obstoječega vodovoda je predvidena lokalna prestavitev vodovoda z novo cevjo duktilne litine, tako da se v km 0,510 obstoječa cev preseka 63 mm v dolžini 90 m nadomesti s cevjo preseka 100 mm, v km 0,525 obstoječa cev preseka 150 mm v dolžini 70 m nadomesti s cevjo preseka 150 mm in v km 0,590 obstoječa cev preseka 63 mm v dolžni 70 m nadomesti s cevjo preseka 100 mm.
(5) Za elektroenergetske naprave je kabelska kanalizacija v ceveh 6 x 110 mm + 3 x 160 mm na prelomih in na cca 100 m s kabelskimi jaški. Na območjih bodoče pozidave je pri projektiranju in izvajanju potrebno predvideti prečne povezave v cestišču. Obstoječe prostozračne in zemeljske vode je potrebno med gradnjo zaščititi ali prestaviti.
(6) Trasa TK vodov poteka ob novi cesti skupaj z ostalimi vodi v kabelski kanalizaciji 2x fi 110 mm s tipskimi kabelskimi jaški v medsebojni razdalji cca 100 m. Na območjih bodoče pozidave je pri projektiranju in izvajanju potrebno predvideti prečne povezave v cestišču.
(7) KaTV omrežje je predvideno v kabelski kanalizaciji s cevmi premera fi 110 mm, z vmesnimi jaški 100 x 100 x 100 cm v medsebojni razdalji 80 do 100 m. S pomožnimi jaški fi 500 mm je osem ojačevalnih mest z električnim napajanjem 230 V za daljinsko napajanje. Prečno potekajo povezave skupaj s TK vodi.

(1) V času gradnje, še posebej v sušnih dneh, bo potrebno upoštevati ukrepe, ki bodo zmanjšali emisije prahu in izpušnih plinov v okolje na minimum:
– izvajalec gradbenih del bo moral zagotoviti, da gradbena mehanizacija in transportna vozila izpolnjujejo minimalne zakonske zahteve glede izpušnih plinov;
– tovorna motorna vozila se na gradbišču ne bodo smela zadrževati s prižganimi motorji;
– dovozne poti bo potrebno redno čistiti;
– potrebno bo sprotno vlaženje in škropljenje površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje;
– v bližini hiš se ob močnem vetru gradbenih del ne bo smejo opravljati;
– na gradbišču mora biti prepovedano kurjenje raznih materialov in odpadkov;
– tovornjake bo potrebno pri odvozu gradbenih odpadkov pokrivati;
– pokrivati in ščititi bo potrebno vse vire, ki bi lahko bili vzrok emisij prahu v okolje.
(2) V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, stabilno stanje in okolje nasploh. Odvod meteornih voda s ceste je potrebno urediti z odvodom vode v površinske odvodnike. Za preprečevanje oziroma zmanjševanje emisij snovi v tla in podtalnico bodo potrebni naslednji ukrepi:
– preprečevanje raztresanja in razlivanja gradbenih materialov;
– skladiščenje nevarnih kemikalij na nepropustnih tleh z lovilno skledo oziroma jaškom;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije tako, da ne pride do razlivanja olj ali goriv.
(3) V času intenzivnih gradbenih del bo potrebno izvesti meritve hrupa, zavezanec za izvedbo meritev in izvajanje monitoringa je izvajalec gradbenih del. V kolikor bodo mejne vrednosti prekoračene, bo potrebno izvesti vse ukrepe za zmanjšanje hrupa ali pridobiti dovoljenje za začasno prekomerno obremenitev okolja s hrupom. Omilitveni in zaščitni ukrepi varstva pred hrupom se nanašajo na omilitev širjenja hrupa v okolico, predvsem proti najbližjim stanovanjskim objektom, v času gradnje. Za preprečevanje oziroma zmanjšanje širjenje hrupa bodo potrebni naslednji ukrepi:
– opravljanje gradbenih del le v dnevnem času, od 6. do 18. ure;
– omejitev zelo hrupnih opravil na najkrajši možni čas;
– razmestitev hrupne gradbene opreme, kompresorjev in generatorjev, na način, da bo čim bolj oddaljena od bližnjih stanovanjskih objektov;
– postavitev hrupne gradbene opreme tako, da bodo deli, ki povzročajo hrup, obrnjeni od stanovanjskih objektov;
– uporaba gradbene opreme, tovornih vozil in gradbene mehanizacije s čim manjšo emisijo hrupa, z upoštevanjem zakonskih zahtev;
– redno vzdrževanje gradbene opreme in mehanizacije;
– ugašanje motorjev tovornih vozil pri zadrževanju na gradbišču;
– uporaba atestirane opreme pri delu;
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
(4) Elektromagnetnega sevanja v času gradnje ne bo.
(5) Zaradi razsvetljave gradbišča bo prihajalo do svetlobnega onesnaževanja. Za zavarovanje bivalnih razmer živalskih vrst na območju bo moral investitor izvesti naslednje ukrepe zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja:
– uporabiti svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice;
– uporabiti žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe;
– zasenčiti ali delno zasenčiti svetilke proti sosednjim nepremičninam, ki niso v lasti investitorja, da bo emisija svetlobe 0 cd/klm pod kotom 90º ali več;
– redno čistiti svetilke.
(6) Zaradi nastajanja gradbenih odpadkov v času gradnje bodo potrebni naslednji ukrepi:
– investitor bo moral zagotoviti, da bodo izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranili ali začasno skladiščili na gradbišču tako, da ne bodo onesnaževali okolja;
– investitor bo moral zagotoviti ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
– investitor bo moral zagotoviti, da bodo nevarne gradbene odpadke odstranjevala za to pooblaščena podjetja;
– investitor bo moral zagotoviti, da bodo izvajalci del gradbene odpadke oddajali zbiralcu gradbenih odpadkov;
– investitor bo moral za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, da bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov.
(7) Zaradi varstva zavarovanih ptic, npr. slavca (Luscinia magarhynchos), smrdokavre (Upupa epops), naj se, v skladu z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, začetek izvajanja poseka lesne vegetacije načrtuje izven spomladanskega obdobja, ki je razmnoževalno obdobje ptic. Poseki in drugi posegi v lesnato vegetacijo se lahko izvajajo od 1. avgusta do 15. februarja.
(8) Na območju ni enot varovane narave. Zaradi ohranjanja habitatnega tipa termofilni hrastovi gozdovi se lahko na območju gozdnega sestoja izvede le najnujnejši posek vegetacije, ki naj bo omejen na predel bodočega cestnega telesa. Gozdne površine na območju gradnje, ob robu cestnega sveta, naj se v času gradnje ohranjajo v čim večji meri. Na območju posega mora biti v času gradnje lastnikom omogočen dostop do kmetijskih zemljišč.
(9) Zaradi posega obstaja verjetnost pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Zato naj se zemeljske izkope omeji na čim manjšo možno površino. Morebitne zemljine od drugod naj se na delovišče ne vnaša. Stroji, ki se jih pri delu uporablja, naj bodo pripravljeni tako, da ne bo možno širjenje semen rastlin iz drugih delovišč. Po končanih gradbenih delih naj se z deli poškodovane površine ustrezno sanira na način, ki bo omogočal čim hitrejše naravno zaraščanje. Kolikor se pojavijo invazivne rastlinske vrste, je potrebno predvideti hitro in redno odstranjevanje invazivnih rastlin.
(10) Vsa križanja z vodotoki in hudourniškimi strugami morajo biti izvedena tako, da se ne spremeni pretoka vode. Pri posegih v struge vodotokov in hudournikov je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– med gradnjo se ne sme posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– posege je potrebno načrtovati tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati struge, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečevati odtoka visokih voda in hudournikov.
(11) Na območju ni enot varovane kulturne dediščine.

(1) Promet na načrtovani cesti ne bo povzročal prekomernih emisij dimnih plinov v okolje.
(2) Na manipulacijskem območju cestišča se bo pojavljala padavinska odpadna voda. Da bi vpliv ceste čim manj posegal v obstoječi sistem odvodnje, bodo potrebni ukrepi:
– zaledno vodo s pobočja bo potrebno v največji meri zajeti in jo napeljati na propuste;
– na vseh izpustnih mestih bo potrebno izvesti protierozijsko zaščito ali pri razpršeni odvodnji difuzorje vodnega toka;
– naklon dna propustov bo potrebno prilagoditi stanju v naravi;
– individualne izpuste bo potrebno locirati tako, da ne bodo ogrožali stabilnosti brežin.
(3) Zaradi uporabe ceste ne bo prihajalo do prekomernega hrupa.
(4) Zaradi uporabe ceste ne bo prihajalo do virov elektromagnetnega sevanja.
(5) Zaradi razsvetljave cestišča bo prihajalo do svetlobnega onesnaževanja. Za zavarovanje bivalnih razmer živalskih vrst na območju bo moral investitor izvesti naslednje ukrepe zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja:
– za osvetljevanje ceste uporabiti svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice;
– uporabiti žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe;
– upravljati sistem osvetljevanja tako, da bo v drugem delu noči prižgano minimalno število luči;
– zasenčiti ali delno zasenčiti svetilke proti sosednjim nepremičninam, da bo emisija svetlobe 0 cd/klm pod kotom 90° ali več;
– redno čistiti svetilke.
(6) Na območju ni enot varovane narave. Zaradi varstva laške žabe mora cesta imeti prehode za dvoživke. Prehode lahko predstavljajo potoki in propusti, postavljeni tako, da bodo prehodi razporejeni na vsakih 150 do 250 metrov dolžine.
(7) Lastnikom mora biti omogočen dostop do kmetijskih zemljišč na območju posega.

(1) Na območju trase ceste, ki poteka preko geološko nestabilnega terena je potrebno izvesti predhodne sondažne raziskave in nato graditi skladno s pogoji strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih služb. Za gradnjo objekta je potrebno pridobiti geološko geotehnično poročilo.
(2) Če bo gradnja posegla na zemljišča v lasti države, ki so javno dobro vode, bo potrebno za to skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.
(3) Načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti priloženi detajli in definirani tipi posameznih elementov, kot so peskolovi, ponikovalnice in podobno.

Etapnost znotraj območja OPPN je dopustna. Cesto je mogoče načrtovati in graditi po odsekih, če bodo zadoščali dejanskim potrebam po prometni dostopnosti in omogočali sočasno uporabo odsekov obstoječe ceste Med trtami. Z izgradnjo posameznega odseka je potrebno zgraditi tudi vse pripadajoče komunalne naprave, ki bodo služile gradnji naslednje faze.

(1) Glede na stopnjo tehnične obdelave načrtovanih rešitev v OPPN, so tolerance za potek trase v prostoru dopustne do + – 10,0 m. Potek ostalih komunalnih naprav lahko odstopa od predvidenih rešitev tako, da se prilagaja odstopanjem cestnega telesa.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Odstopanja od parcelacije so možna v meri, ki je v skladu z odstopanji trase ceste in če niso v nasprotju s predvideno ureditvijo.

Spis OPPN je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.