Na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa pogoje in način opravljanja izpita iz geodetske stroke (v nadaljnjem besedilu: izpit) za posameznike, ki se želijo kot odgovorni geodeti vpisati v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS).
(2) Ta pravilnik določa tudi standarde znanj, imenovanje, sestavo in pristojnost izpitne komisije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izpitom.
2. člen
(namen izpita)
Z izpitom se preveri, ali je posameznik, ki se želi kot odgovorni geodet vpisati v imenik IZS (v nadaljnjem besedilu: kandidat) usposobljen za samostojno opravljanje del na področju geodetske dejavnosti ter strokovnih del in postopkov, ki jih zakon določa kot geodetske storitve, tako da lahko nastopa kot odgovorni geodet.
3. člen
(subsidiarna uporaba)
Za vprašanja z zvezi z opravljanjem izpita, ki niso urejena s tem pravilnikom, se smiselno uporablja predpis, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev.
4. člen
(pristojna poklicna zbornica)
Izpit se opravlja pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).
5. člen
(način opravljanja izpitov)
(1) Kandidat opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki jo v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ IZS.
(2) Opravljanje izpita ni javno.
6. člen
(obseg izpita)
(1) Izpit obsega splošni in posebni del.
(2) Splošni del izpita se opravlja ustno, posebni del izpita pa je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
(3) Splošni del izpita je enak za vse kandidate.
(4) Posebni del izpita je prilagojen nalogam, ki jih kandidat opravlja oziroma jih bo opravljal v okviru geodetske dejavnosti.
7. člen
(izpitni program splošnega dela izpita)
Splošni del izpita obsega vsebine znanj iz naslednjih področij:
1. poznavanje osnove predpisov s področja geodetske dejavnosti, urejanja prostora, graditve objektov in zborničnega sistema;
2. poznavanje osnove predpisov, ki so neposredno povezani z geodetsko dejavnostjo:
– organizacija državne uprave in lokalne samouprave,
– sistem stvarnopravnih razmerij, varstva okolja, kmetijstva in gozdarstva, varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu,
– sistem gospodarskih družb, projektnega vodenja in obligacijskih razmerij.
8. člen
(izpitni program posebnega dela izpita)
(1) Posebni del izpita obsega preverjanje znanj iz geodetske stroke.
(2) Posebni del izpita je sestavljen iz pisne naloge s področja, na katerem kandidat dela, zagovora pisne naloge in iz ustnih odgovorov na vprašanja o poznavanju geodetske stroke.
(3) Vprašanja o poznavanju geodetske stroke iz prejšnjega odstavka so vprašanja o:
– poznavanju merskih tehnik in postopkov pri pridobivanju podatkov o prostoru in pri zakoličenju objektov;
– poznavanju geoinformacijskih baz podatkov, geodetskih evidenc in urejanja prostora.
9. člen
(izpitni katalog)
Podrobnejše vsebine programov za splošni in posebni del izpita s pregledom pravnih virov in strokovne literature so določene v izpitnem katalogu, ki ga objavi IZS na svoji spletni strani.
10. člen
(pogoji za opravljanje izpita)
Izpit lahko opravlja kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri;
– da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju geodezije.
2. IZPITNA KOMISIJA
11. člen
(pristojnosti izpitne komisije)
(1) Kandidat opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj trije člani.
(2) En član izpitne komisije je izpraševalec za splošni del izpita, drugi člani izpitne komisije pa so izpraševalci za posamezno področje posebnega dela izpita.
12. člen
(imenovanje izpitne komisije)
(1) Izpitno komisijo imenuje na predlog matične sekcije geodetov pristojni organ IZS z odločbo.
(2) V odločbi o imenovanju izpitne komisije mora biti določeno, kdo je predsednik izpitne komisije in za katero področje je posamezen član imenovan.
(3) Predsednik izpitne komisije vodi izpit in skrbi za red. Predsednika izpitne komisije v njegovi odsotnosti nadomešča tisti član izpitne komisije, ki ga za svojega namestnika določi predsednik izpitne komisije.
13. člen
(usposobljenost izpitne komisije)
(1) Izpraševalec za splošni del izpita mora imeti najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje pravne smeri in opravljen pravniški državni izpit ali državni izpit iz javne uprave oziroma obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv ter najmanj pet let delovnih izkušenj, ali najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri in opravljen izpit iz geodetske stroke ter najmanj deset let delovnih izkušenj.
(2) Izpraševalec za posebni del izpita mora imeti najmanj magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje geodetske smeri in opravljen izpit iz geodetske stroke ter najmanj deset let delovnih izkušenj.
14. člen
(zagotavljanje dela izpitne komisije)
Organizacijska in tehnična opravila za izpitno komisijo opravlja služba IZS, ki je v skladu s statutom IZS zadolžena za opravljanje javnih pooblastil IZS (v nadaljnjem besedilu: pristojna služba IZS).
15. člen
(zagotavljanje izpitnih rokov)
(1) Pristojna služba IZS mora zagotoviti opravljanje izpita najmanj dvakrat na leto.
(2) Pristojna služba IZS mora vsako leto najpozneje do konca januarja objaviti izpitne roke za opravljanje izpita v tem koledarskem letu.
(3) Če se na izpitni rok prijavi manj kot pet kandidatov, lahko IZS ta izpitni rok odpove in kandidate prestavi na prvi naslednji izpitni rok.
(4) Če se na izpitni rok prijavi več kot dvajset kandidatov, lahko IZS število kandidatov na izpitnem roku omeji, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki so se prej prijavili k izpitu, za preostale kandidate pa mora IZS najpozneje v dveh mesecih po datumu, ki je bil določen za opravljanje izpita, razpisati dodatni izpitni rok.
16. člen
(priprave na izpit)
V skladu s pravili poslovanja IZS lahko pristojna služba IZS organizira oziroma poskrbi za izvedbo pripravljalnih tečajev za kandidate, ki nameravajo opravljati izpit.
17. člen
(razpored izpitne komisije)
(1) Predsednik izpitne komisije z razporedom določi sestavo izpitne komisije ter čas opravljanja izpita.
(2) V razporedu iz prejšnjega odstavka se določi izpraševalca za splošni del izpita in izpraševalca za posamezno področje posebnega dela izpita.
(3) Razpored iz prvega odstavka tega člena mora biti kandidatu in izpitni komisiji vročen najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za opravljanja izpita.
3. OPRAVLJANJE IZPITA
18. člen
(prijava na izpit)
(1) Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži pri pristojni službi IZS pisno prijavo (v nadaljnjem besedilu: prijava) na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika in je objavljen tudi na spletni strani IZS.
(2) V prijavi kandidat navede podatke o stopnji in vrsti izobrazbe ter podatke o diplomi, in sicer:
– številko in datum diplome,
– podatke o izobraževalni organizaciji, ki je diplomo izdala.
(3) Prijavi mora kandidat priložiti dokazila o delovnih izkušnjah. Za delovne izkušnje se štejejo izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem geodetskih del na delovnih mestih po pridobljeni izobrazbi, vključno s pripravništvom na isti ravni izobrazbe.
(4) Za dokazilo o delovnih izkušnjah iz prejšnjega odstavka se šteje pisna izjava delodajalca.
(5) Kandidat mora na dan prijave izpolnjevati vse predpisane pogoje za opravljanje izpita.
19. člen
(izvedba pisnega dela posebnega dela izpita)
(1) Pisni del posebnega dela izpita (v nadaljnjem besedilu: pisni del izpita) se opravlja pod vodstvom mentorja, ki ga izmed članov izpitne komisije določi predsednik izpitne komisije.
(2) Za pisni del izpita se šteje izdelana pisna naloga ali ustrezno referenčno delo.
(3) Če je kandidat v prijavi navedel, da bo izdelal pisno nalogo, mu mentor določi naslov naloge na podlagi kandidatovega opisa del.
(4) Če je kandidat v prijavi navedel, da bo predložil referenčna dela, mora ob prijavi predložiti seznam najmanj štirih del in vsako delo opisati na najmanj polovici A4 formata. Mentor lahko zahteva dodatna pisna pojasnila o referenčnih delih, če v prijavi niso dovolj jasno predstavljena. Mentor izmed njih izbere tisto, ki se bo štelo kot ustrezno referenčno delo.
(5) Če mentor ugotovi, da referenčna dela iz prejšnjega odstavka niso ustrezna podlaga za opravljanje pisnega dela izpita, mora kandidat izdelati pisno nalogo, katere naslov določi mentor.
(6) Kandidat in mentor se dogovorita o datumu, v katerem bo kandidat izdelal pisno nalogo in jo predal mentorju oziroma o datumu, v katerem bo mentorju predal ustrezno referenčno delo.
20. člen
(oddaja pisne naloge)
(1) Kandidat mora oddati pisno nalogo oziroma referenčno delo najpozneje trideset dni pred datumom, ki ga je pristojna služba IZS določila za opravljanje ustnega dela izpita.
(2) Če kandidat ne odda pisne naloge oziroma referenčnega dela v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je od izpita odstopil, o čemer pristojna služba IZS izda ugotovitveno odločbo po uradni dolžnosti.
21. člen
(obvestilo o začetku ustnega dela izpita)
(1) Kandidatu, ki je oddal pisno nalogo oziroma referenčno delo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, pošlje pristojna služba IZS potrdilo o prejemu. V primeru iz tretjega oziroma četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika pristojna služba IZS kandidata obvesti tudi o novem datumu opravljanja izpita.
(2) Hkrati s potrdilom o prejemu iz prejšnjega odstavka pošlje pristojna služba IZS kandidatu tudi obvestilo o obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov, ki jih ima IZS v zvezi z izvedbo ustnega dela izpita, izdajo potrdil o izpitu oziroma spričeval ter vodenjem evidenc o izpitu (v nadaljnjem besedilu: izpitna pristojbina). Izpitno pristojbino mora poravnati kandidat ali njegov delodajalec v osmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Če pristojna služba IZS ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka izpitna pristojbina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemer pristojna služba IZS izda ugotovitveno odločbo po uradni dolžnosti.
22. člen
(začetek opravljanja ustnega dela izpita)
Ustni del izpita začne predsednik izpitne komisije ali njegov namestnik tako, da kandidatom najprej pojasni način opravljanja izpita.
23. člen
(način opravljanja ustnega dela izpita)
Kandidati najprej opravi zagovor pisne naloge oziroma referenčnega dela. Če zagovor uspešno opravi, lahko pristopi k splošnemu delu izpita in ustnemu delu posebnega dela izpita.
24. člen
(odstop od izpita)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita ali če odstopi, ko je izpit že začel opravljati, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko kandidat takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh od dneva izostanka oziroma odstopa izpitni komisiji predloži dokazila o opravičenosti izostanka oziroma odstopa.
(3) Če izpitna komisija oceni, da so razlogi opravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k izpitu. O oceni izpitne komisije se kandidata obvesti.
(4) Ocena izpitne komisije iz prejšnjega odstavka se vpiše v zapisnik o poteku izpita.
25. člen
(ponavljanje izpita in možnost popravnega izpita)
(1) Kandidat ponavlja izpit v celoti, če pisna naloga, ki jo je izdelal, oziroma referenčno delo, ki ga je predložil, ni ocenjeno pozitivno, in ni uspešno opravil zagovora pisnega dela izpita.
(2) Kandidat ponavlja izpit v celoti, če je uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil splošnega dela izpita in ustnega dela posebnega dela izpita.
(3) Kandidat, ki je uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil splošnega dela izpita ali ustnega dela posebnega dela izpita, lahko del izpita, ki ga ni opravil, ponavlja (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit).
(4) Kandidat lahko opravlja popravni izpit večkrat. Kandidat mora opraviti popravni izpit najpozneje v dveh letih od dneva, ko dela izpita, ki ga ponavlja, ni opravil, sicer se šteje, da izpita ni opravil.
26. člen
(zapisnik o poteku izpita)
(1) O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije takoj zatem, ko je izpit končan. Zapisnik se mora brez odlašanja poslati pristojni službi IZS.
27. člen
(odločitev komisije)
(1) Izpitna komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen posameznih delov izpita. Uspeh kandidata se oceni z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
(2) Pri odločitvi se upoštevajo ocene vseh članov izpitne komisije.
(3) O oceni iz prvega odstavka tega člena odloča izpitna komisija soglasno. Če do soglasja ne pride, je odločilen glas predsednika izpitne komisije, v zapisniku iz prejšnjega člena pa se zabeležijo pripombe članov komisije, ki so odločitvi nasprotovali.
28. člen
(obvestila kandidatom po končanem izpitu)
(1) Pristojna služba IZS o uspešno opravljenem izpitu izda obvestilo in ga kandidatu izroči po končanem izpitu oziroma mu ga pošlje po pošti.
(2) Pristojna služba IZS mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zapisnika iz 26. člena tega pravilnika:
– kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, poslati potrdilo o opravljenem izpitu, oziroma obvestilo o tem, kdaj oziroma na kakšen način mu bo izročeno potrdilo o opravljenem izpitu, če ga ni dobil po končanem izpitu,
– kandidatu, ki izpita ni opravil ali ga ni opravil v celoti, poslati obvestilo, da izpita ni opravil in ga seznaniti, kdaj in pod kakšnimi pogoji ga lahko ponavlja v celoti oziroma opravlja popravni izpit.
29. člen
(potrdilo)
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka, opremljeno z žigom IZS, podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik IZS.
(3) Potrdilo o opravljenem izpitu je javna listina.
4. STROŠKI IZPITA
30. člen
(struktura stroškov izpita)
Strošek izpita sta prijavnina in izpitna pristojbina.
31. člen
(obveznost plačila stroškov izpita)
(1) Strošek izpita nosi kandidat, če se je na izpit prijavil sam, oziroma njegov delodajalec, če je on prijavil kandidata na izpit (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).
(2) Prijavitelj nosi tudi stroške izdelave pisne naloge oziroma izbora in predstavitve referenčnih del, predloženih na izpit.
32. člen
(višina stroškov izpita)
Višino stroškov izpita določi IZS na podlagi ocenjenih letnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem izpita.
33. člen
(plačilo izpitne komisije)
(1) Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo v izpitni komisiji.
(2) Plačilo za delo v izpitni komisiji je vključeno v strošek izpita.
(3) Višino zneska plačila za delo v izpitni komisiji, ki ne sme preseči 50 odstotkov višine stroška izpita, določa IZS.
5. EVIDENCE O IZPITIH
34. člen
(evidence o izpitih)
Za vsakega kandidata, ki opravlja izpit, pristojna služba IZS vzpostavi, vodi in vzdržuje evidence o izpitih v skladu s svojimi pravili, statutom zbornice, predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in predpisi o arhivskem gradivu.
6. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
35. člen
(uskladitev usposobljenosti izpitne komisije)
(1) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe pravne smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje pravne smeri iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.
(2) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe geodetske smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje geodetske smeri iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega pravilnika.
36. člen
(izpiti, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika)
(1) Izpiti, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah Pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 110/07 in 77/10 – ZGeoD-1).
(2) Šteje se, da je izpit začet pred uveljavitvijo tega pravilnika, če je bil kandidatu poslan razpored v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 110/07 in 77/10 – ZGeoD-1).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se zapisnik o poteku izpita vodi in potrdilo o opravljenem izpitu izda na obrazcu v skladu s tem pravilnikom.
37. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 110/07 in 77/10 – ZGeoD-1).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-358/2010
Ljubljana, dne 14. februarja 2011
EVA 2010-2511-0165
dr. Roko Žarnić l.r.
Minister
za okolje in prostor
