Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 20. 12. 2010 je Državni zbor na seji dne 4. 2. 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnih financah, ki obsega:
– Zakon o javnih financah – ZJF (Uradni list RS, št. 79/99 z dne 30. 9. 1999),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o javnih financah – ZJF-A (Uradni list RS, št. 124/00 z dne 29. 12. 2000),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-B (Uradni list RS, št. 79/01 z dne 10. 10. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-C (Uradni list RS, št. 30/02 z dne 5. 4. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu – ZDT-B (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o javno-zasebnem partnerstvu – ZJZP (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006),
– Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – ZSPDPO (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007),
– Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-D (Uradni list RS, št. 109/08 z dne 19. 11. 2008),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-E (Uradni list RS, št. 49/09 z dne 29. 6. 2009),
– Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije – ZUKN (Uradni list RS, št. 38/10 z dne 14. 5. 2010) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-F (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 19. 12. 2010).
Št. 411-01/11-1/2
Ljubljana, dne 4. februarja 2011
EPA 1518-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
Z A K O N
O JAVNIH FINANCAH uradno prečiščeno besedilo (ZJF-UPB4)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in področje veljavnosti zakona)
(1) S tem zakonom se urejajo sestava, priprava in izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun) in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občinski proračuni), upravljanje s premoženjem države in občin, zadolževanje države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ ter proračunsko inšpiciranje. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, veljajo tudi za ožje dele občin, ki so pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Ta zakon določa tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanju z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in notranjem nadzoru javnih financ ter proračunskem inšpiciranju.
(3) Ta zakon ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, v katerih ima država oziroma občina odločujoč vpliv na upravljanje.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
2. člen
(Cilji proračuna in načela zakona)
(1) Pri pripravi in izvrševanju proračuna si je treba prizadevati za makroekonomsko stabilnost ter zagotavljati trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj.
(2) Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.
(3) Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
(4) V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini, ter vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene.
(5) Vsi prejemki in izdatki se izkazujejo v polnem (bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja.
(6) Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, ni določeno drugače.
(7) Proračun mora biti uravnotežen med prejemki in izdatki.
(8) Proračun sprejema Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) oziroma občinski svet za leto, ki je enako koledarskemu letu.
(9) Proračun sprejme Državni zbor oziroma občinski svet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
(10) Država oziroma občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do konca tekočega leta.
(11) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(12) Ukrepe, ki imajo pomembne finančne posledice, je treba utemeljiti z analizo stroškov in koristi v skladu s posebnimi predpisi.
3. člen
(Pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1. proračun je akt države oziroma občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto;
1.a spremembe proračuna so akt o spremembah in dopolnitvah državnega oziroma občinskega proračuna, ki ga vlada predloži v sprejem Državnemu zboru oziroma župan občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša;
2. rebalans proračuna je akt države oziroma občine o spremembi proračuna med proračunskim letom;
3. finančni načrt je akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto;
4. dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja so strategija gospodarskega razvoja Slovenije, prostorski plani in razvojni programi;
5. neposredni uporabniki so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;
6. posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina;
7. prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva;
8. javni sektor so neposredni in posredni uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje;
9. obvezne dajatve so vsi davčni prihodki in nedavčni prihodki, ki so z zakoni in drugimi predpisi predpisani kot splošno obvezni (npr. takse, pristojbine in denarne kazni);
10. prejemki so vsi prihodki, sredstva od prejetih vračil danih posojil, sredstva od prodaje kapitalskih deležev in iz naslova zadolževanja;
11. donacija je namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina);
12. izdatki so vsi odhodki, sredstva za dana posojila, sredstva za nakup kapitalskih deležev in za odplačila glavnic dolga;
13. investicijski odhodki so odhodki za naložbe v povečanje in ohranjanje stvarnega premoženja investitorja;
14. investicijski transferi so nepovratni odhodki, namenjeni za investicije prejemnikov proračunskih sredstev (investitorjev);
15. državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev;
16. potrjen investicijski projekt je investicijski projekt, ki je potrjen s sklepom investitorja in je pripravljen na podlagi predpisane investicijske dokumentacije;
17. veljaven investicijski projekt je investicijski projekt, ki je vključen v načrt razvojnih programov;
18. zadolževanje je črpanje posojila ali izdaja vrednostnih papirjev za financiranje primanjkljaja in za odplačilo glavnic dolga in
19. likvidnostno zadolževanje je črpanje kratkoročnega posojila oziroma izdaja kratkoročnega vrednostnega papirja za financiranje začasnega primanjkljaja denarnih sredstev, ki je posledica neusklajenega gibanja prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, ki ga minister, pristojen za finance, po potrebi tudi objavi.
4. člen
(Odgovornost za izvrševanje proračuna)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je za izvrševanje državnega proračuna odgovorna Državnemu zboru. Župan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren občinskemu svetu. O izvrševanju proračuna morata poročati Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu na način, kot je določen s tem zakonom.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati vlado oziroma župana.
5. člen
(Predmet zakona, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto)
(1) Obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu, drugi elementi, ki jih določa ta zakon, in posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, pri izvrševanju proračuna za posamezno leto, se določijo z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.
(2) V odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa ta zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
6. člen
(Ocena finančnih posledic zakonov in drugih predpisov)
(1) Obrazložitev zakona ali drugega predpisa, ki se predlaga v sprejem vladi, mora vsebovati oceno finančnih posledic za proračun, iz katere mora biti razvidno, ali predlagani predpis povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna. Ocena finančnih posledic mora vsebovati:
1. predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za prihodnja tri leta,
2. predloge za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali
3. predloge za nadomestitev zmanjšanih prejemkov proračuna in
4. mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma za finance pristojnega organa občine.
(2) Zakoni oziroma občinski odloki, ki urejajo financiranje posebnih potreb v javnem interesu, lahko opredeljujejo obvezni obseg sredstev, ki se morajo zagotoviti v proračunu za njihovo financiranje, če so v skladu z načrtom razvojnih programov.
7. člen
(Pravni temelj proračunskih izdatkov)
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.
8. člen
(Finančna služba neposrednega uporabnika)
(1) Neposredni uporabniki organizirajo službe, ki izvajajo naloge priprave in izvrševanja proračuna ter druge naloge, povezane z upravljanjem s premoženjem države, ki je v pristojnosti neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: finančna služba). Finančna služba enega neposrednega uporabnika lahko opravlja naloge tudi za druge neposredne uporabnike.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše skupne osnove za postopke dela finančnih služb, na podlagi katerih lahko neposredni uporabniki podrobneje uredijo organizacijo in postopke dela finančne službe. Naloge in pristojnosti finančne službe, ki opravlja naloge za več uporabnikov, ter druge pravice in obveznosti v razmerju med finančno službo in uporabniki morajo biti jasno določene.
(3) Občine organizirajo finančne službe za pripravo in izvrševanje proračuna ter izvajanja drugih nalog, povezanih z upravljanjem s premoženjem občine, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
9. člen
(Uporaba denarnih sredstev na računih proračuna na koncu tekočega leta)
Denarna sredstva, ki so ostala neporabljena na računih proračuna na koncu tekočega leta, se na predlog ministrstva, pristojnega za finance, uporabijo za financiranje izdatkov proračuna prihodnjega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.
2. SESTAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA
10. člen
(Sestava proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov)
(1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
(5) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
1. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
2. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
(6) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v Državnem zboru oziroma občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
(7) Finančni načrt posrednega uporabnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, sestavljata splošni in posebni del, ki sta prikazana v skladu s prejšnjim odstavkom in na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance.
11. člen
(Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja)
(1) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
1. davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke;
2. nedavčne prihodke;
3. kapitalske prihodke;
4. prejete donacije in
5. transferne prihodke.
(2) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
1. tekoče odhodke;
2. tekoče transfere;
3. investicijske odhodke in
4. investicijske transfere.
(3) V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb.
(4) V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše členitev bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja za državni in občinske proračune, finančne načrte neposrednih in posrednih uporabnikov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, po ekonomski in funkcionalni klasifikaciji.
12. člen
(Načrt razvojnih programov)
(1) V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po:
1. posameznih programih neposrednih uporabnikov;
2. letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in
3. virih financiranja za celovito izvedbo programov.
(2) Podrobnejšo vsebino načrta razvojnih programov državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za razvoj.
(3) Načrt razvojnih programov se letno dopolnjuje.
3. PRIPRAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA
3.1. Priprava proračuna
13. člen
(Predlog državnega in občinskega proračuna)
(1) Vlada predloži Državnemu zboru:
1. proračunski memorandum;
2. predlog državnega proračuna z obrazložitvami;
3. predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;
4. predloge finančnih načrtov za prihodnje leto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, z obrazložitvami in
5. predloge zakonov, ki so potrebni za izvršitev predloga državnega proračuna.
(2) Župan predloži občinskemu svetu:
1. predlog občinskega proračuna z obrazložitvami;
2. program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;
3. predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, z obrazložitvami in
4. predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna.
(3) Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
13.a člen
(1) Vlada predloži Državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, pri čemer mora predložiti:
1. dokumente iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki se nanašajo na ta proračun in
2. predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, za leto, ki sledi prihodnjemu letu, če so ti pripravljeni.
Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen.
(2) Če je proračun iz prejšnjega odstavka sprejet, vlada najkasneje do 1. oktobra prihodnjega leta predloži Državnemu zboru predlog sprememb proračuna, ki so potrebne zaradi bistvenih sprememb predpostavk gospodarskega razvoja ali usmeritev ekonomske in javnofinančne politike, pri čemer mora predložiti:
1. dokumente iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki se nanašajo na spremembe proračuna, če je to glede na vrsto in obseg dopolnitev ali sprememb proračuna potrebno in
2. predloge finančnih načrtov oziroma njihove spremembe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, za prihodnje leto.
Če je občinski proračun iz prejšnjega odstavka sprejet, lahko župan v roku iz drugega odstavka 28. člena tega zakona prihodnjega leta predloži občinskemu svetu spremembe tega proračuna.
(3) Ob predlogu sprememb proračuna vlada v skladu s prvim odstavkom tega člena predloži Državnemu zboru tudi predlog proračuna za leto, ki sledi letu, za katerega so pripravljene spremembe proračuna. Ob predlogu sprememb občinskega proračuna lahko župan predloži občinskemu svetu tudi predlog občinskega proračuna za leto, ki sledi letu, za katerega so pripravljene spremembe proračuna.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
14. člen
(Proračunski memorandum)
(1) Proračunski memorandum je akt vlade, ki ga predloži Državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer in dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, predstavi:
1. predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnje leto ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnja tri leta;
2. osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike;
3. oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja;
4. predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja ter državnega, občinskega in javnega dolga;
5. globalni pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih, in politiko načrta razvojnih programov.
(2) Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu aprilu tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj, in ga posreduje Državnemu zboru.
15. člen
(Navodilo za pripravo predloga državnega proračuna)
(1) Na podlagi sprejetega proračunskega memoranduma minister, pristojen za finance, posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Navodilo vsebuje:
1. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna;
2. oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja državnega proračuna v prihodnjih dveh letih;
3. okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in
4. način priprave in terminski načrt za pripravo državnega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
16. člen
(Predlog finančnega načrta neposrednega uporabnika)
(1) Na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta.
(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta neposrednega uporabnika mora vsebovati:
1. predstavitev ciljev, strategij in programov na posameznem področju;
2. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije in programi;
3. usklajenost ciljev, strategij in programov z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in proračunskim memorandumom;
4. izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;
5. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih strategij in programov, in
6. poročilo o doseženih ciljih in rezultatih strategij in programov s področja neposrednega uporabnika za obdobje prvega polletja tekočega leta.
17. člen
(Obveščanje občin in posrednih uporabnikov proračuna)
(1) Minister, pristojen za finance, obvesti občine, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna, pristojna ministrstva pa javne zavode, katerih ustanovitelj je država oziroma se financirajo iz državnega proračuna.
(2) Za finance pristojen organ občinske uprave obvesti javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo občinskega proračuna, pristojni občinski organi pa javne zavode, katerih ustanovitelj je občina.
18. člen
(Priprava predloga občinskega proračuna)
(1) Za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna. Navodilo vsebuje:
1. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga občinskega proračuna;
2. opis načrtovanih politik občine;
3. oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja občinskega proračuna v prihodnjih dveh letih;
4. okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in
5. način priprave ter terminski načrt za pripravo občinskega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
(2) Na podlagi navodila za pripravo predloga občinskega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta z obrazložitvijo, ki je pripravljena v skladu z drugim odstavkom 16. člena tega zakona in ga predložijo za finance pristojnemu organu občine.
19. člen
(Sporočanje predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna)
(1) Neposredni uporabniki pripravijo in predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance, predloge svojih finančnih načrtov na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pripravijo in predložijo predloge finančnih načrtov:
1. ministrstvo – za organe in organizacije v njegovi sestavi;
2. Urad predsednika Vlade Republike Slovenije – za vladne službe, za katerih organizacijo skrbi generalni sekretar;
3. ministrstvo, pristojno za upravo – za upravne enote;
4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) – za sodišča, skladno z določili zakona o sodiščih;
5. Senat za prekrške Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: senat za prekrške) – za samostojne državne organe za postopek o prekrških in
6. Državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo) – za državna tožilstva. (Opomba: glej še ZDT-B).
(3) Neposredni uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki so pristojni za pripravo in predložitev predlogov finančnih načrtov, so pristojni za posredovanje vseh gradiv, ki jih določa ta zakon, med ministrstvom, pristojnim za finance, in državnimi organi in organizacijami iz njihove pristojnosti.
(4) S posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, se lahko določi, da se finančni načrti neposrednih uporabnikov iz posameznih točk drugega odstavka tega člena določijo kot skupni finančni načrt le-teh.
20. člen
(Usklajevanje zahtevkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, pregleda predloge finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in predlaga potrebne uskladitve glede na navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.
(2) Če z neposrednimi uporabniki ne doseže soglasja, izdela ministrstvo, pristojno za finance, poročilo za vlado, ki sprejme dokončno odločitev. Če z neposrednimi uporabniki, ki niso državni upravni organi in organizacije, vlada ne doseže soglasja, vključi v predlog proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada, in v njegovo obrazložitev predlog finančnega načrta, ki ga predlaga neposredni uporabnik.
21. člen
(Predpisi za pripravo predloga proračuna)
Vlada podrobneje predpiše:
1. vsebino dokumentov razvojnega načrtovanja in postopek njihove priprave na predlog ministra, pristojnega za razvoj, in ministra, pristojnega za finance, in
2. terminski načrt za pripravo državnega proračuna, dokumente in organe, ki so pristojni za njihovo pripravo, na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj.
3.2. Priprava načrta razvojnih programov, načrtov delovnih mest in načrta nabav
22. člen
(Priprava predloga načrta razvojnih programov)
(1) Neposredni uporabniki predložijo predlog načrta razvojnega programa neposrednega uporabnika organu, pooblaščenemu za pripravo skupnega predloga načrta razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj), ki ga določi vlada oziroma župan.
(2) Pri pripravi skupnega načrta razvojnih programov je treba upoštevati:
1. da mora biti posamezen program ali projekt neposrednega uporabnika usklajen z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in s proračunskim memorandumom;
2. da mora biti posamezen investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni predinvesticijske zasnove in
3. merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi programi ali projekti.
(3) Predlog načrta razvojnih programov mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
(4) Če predlog načrta razvojnih programov ni usklajen s proračunom, ga mora predlagatelj v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti s proračunom.
(Opomba: glej še ZJU)
23. člen
(Predpisi za pripravo načrta razvojnih programov)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše način in roke za predložitev predlogov načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov ter načine in postopke prevzemanja in evidentiranja obveznosti v breme proračuna.
(2) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj, podrobneje predpiše:
1. pogoje za uvrstitev programov in projektov v načrt razvojnih programov,
2. merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi projekti in programi in
3. enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja.
(3) Način in roke za predložitev načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov občinskega proračuna predpiše župan. Določbe 1. in 2. točke prejšnjega odstavka veljajo za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, določbe 3. točke prejšnjega odstavka pa tudi za posredne uporabnike državnega proračuna ter neposredne in posredne uporabnike občinskih proračunov.
24. člen
(prenehal veljati)
25. člen
(prenehal veljati)
3.3. Priprava finančnega načrta posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
26. člen
(Priprava in posredovanje finančnega načrta posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
(1) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2) Pristojna ministrstva morajo na način in v roku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, zahtevati od posrednih uporabnikov državnega proračuna, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov ministrstev. Minister, pristojen za finance, lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga državnega proračuna.
(3) Predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javnih skladov in agencij morajo pristojna ministrstva predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ki jih hkrati s predlogom državnega proračuna predloži vladi, ta pa Državnemu zboru.
(4) Finančne načrte posrednih uporabnikov državnega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem zakonu ali drugem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se posredni uporabnik v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njegov finančni načrt sprejme v 60 dneh po sprejetju državnega proračuna.
27. člen
(Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika občinskega proračuna)
(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun.
(2) Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo na način in v roku, kot ga predpiše župan, od posrednih uporabnikov zahtevati, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga občinskega proračuna.
(3) Predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij morajo pristojni organi predložiti za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu.
(4) Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.
4. SPREJEMANJE PRORAČUNA
4.1. Postopek sprejemanja proračuna
28. člen
(Predložitev predloga proračuna Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu)
(1) Vlada mora določiti predlog proračuna oziroma sprememb proračuna in ga predložiti Državnemu zboru do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb občinskega proračuna občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru.
(3) Če se med pripravo predloga proračuna oziroma sprememb proračuna bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, obseg in sestava proračuna, sprejme vlada ob predlogu državnega proračuna oziroma sprememb proračuna tudi spremembe proračunskega memoranduma.
29. člen
(Sprejemanje proračuna)
(1) Državni zbor oziroma občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
(2) Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredita Državni zbor oziroma občinski svet s poslovnikom.
(3) Državni zbor mora spremembe proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega naj velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik Državnega zbora. Občinski svet mora spremembe občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
30. člen
(Omejitve pri sprejemanju proračuna)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
31. člen
(Predložitev občinskih proračunov)
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po njegovem sprejetju.
4.2. Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine
32. člen
(Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine)
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij države in občine ter njihovih nalog in drugih, s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje), začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
(2) V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(3) Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
33. člen
(Odločanje o začasnem financiranju)
(1) Odločitev o začasnem financiranju države sprejme vlada in o tem obvesti Državni zbor.
(2) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
(3) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje države lahko podaljša na predlog vlade s posebnim sklepom Državnega zbora, če je to potrebno za financiranje funkcij države.
Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom skupščinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
5. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
5.1. Prejemki proračuna in načrtovanje likvidnosti proračuna
34. člen
(Vplačila v proračun)
(1) Prejemki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu z zakonom in drugimi predpisi ne glede na obseg, ki je v proračunu določen za posamezno vrsto prejemka.
(2) Neposredni uporabniki so dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi v obdobju začasnega financiranja.
35. člen
(Plačila obveznih dajatev v denarju)
Obvezne dajatve se plačujejo v denarju, razen če ni z zakonom določeno drugače.
36. člen
(Določanje obsega izdatkov neposrednih uporabnikov za določeno obdobje)
(1) Neposredni uporabniki smejo plačevati obveznosti samo v obsegu, ki ga za trimesečje ali drugo obdobje neposrednemu uporabniku določi vlada oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: kvota).
(2) Pri določanju predloga kvote neposrednemu uporabniku minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave upošteva v letnem finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovljena sredstva, prevzete obveznosti neposrednega uporabnika in predlog kvote, ki ga je pripravil neposredni uporabnik, ter likvidnostne možnosti proračuna. Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave mora sporočiti neposrednemu uporabniku kvoto vsaj 15 delovnih dni pred začetkom obdobja, na katero se nanaša.
(3) Minister, pristojen za finance, določi za državni in občinske proračune postopek in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri določanju kvot iz prvega in drugega odstavka tega člena, ter ukrepe ob nespoštovanju predpisanih kvot.
37. člen
(Načrtovanje likvidnosti proračuna)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna z napovedjo denarnega toka proračuna na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave na način in v rokih, kot jih predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva vrnjenih posojil in sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih naložb ter odplačil glavnic dolga.
(3) Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih deležev ter odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna predhodno določi minister, pristojen za finance.
5.2. Prerazporejanje proračunskih sredstev
38. člen
(Prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon in zakon o izvrševanju državnega proračuna, oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, upoštevaje strukturo predloga proračuna.
(2) Vlada oziroma župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
39. člen
(Prerazporejanje sredstev za odplačila dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev)
(1) Obveznosti iz državnega oziroma občinskega dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev se poravnavajo ne glede na sredstva, ki so za ta namen izkazana v posebnem delu proračuna.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena lahko vlada oziroma župan prerazporedi sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka iz bilance prihodkov in odhodkov.
(3) O prerazporeditvi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvesti Državni zbor, župan pa občinski svet v 30 dneh.
5.3. Začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans proračuna
40. člen
(Ukrepi za uravnoteženje proračuna)
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oziroma župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov (v nadaljnjem besedilu: začasno zadržanje izvrševanja). Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada oziroma župan:
1. ustavi prevzemanje obveznosti;
2. predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in
3. ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.
(2) Vlada lahko poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka tudi določi, da morajo neposredni uporabniki pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za sklenitev pogodbe.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave pripravi predlog obsega in ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja v sodelovanju z neposrednimi uporabniki. Ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja se morajo enakomerno nanašati na vse neposredne uporabnike.
(4) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena mora vlada obvestiti Državni zbor, župan pa občinski svet takoj po njenem sprejemu.
(5) Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada oziroma župan predlagati rebalans proračuna.
(6) Z rebalansom proračuna, ki ga sprejme Državni zbor oziroma občinski svet na predlog vlade oziroma župana, se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
(7) V obdobju sprejemanja rebalansa proračuna lahko vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, oziroma župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
5.4. Vključevanje nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun
41. člen
(Vključevanje novih obveznosti v proračun)
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi vlada oziroma župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
42. člen
(Splošna proračunska rezervacija)
(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
(3) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, oziroma župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
43. člen
(Namenski prejemki in izdatki proračuna)
(1) Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
(3) Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazan v proračunu, lahko uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi način vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v državni in občinske proračune, za sredstva lastne dejavnosti pa določi tudi namene in pogoje porabe teh sredstev.
44. člen
(Prenos namenskih sredstev)
(1) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
(2) Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.
45. člen
(Vračilo donacij)
Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, ki je bil prejemnik donacije, mora v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti sredstva za vračilo donacije, ki jo zahteva donator nazaj, ker donacija ni bila porabljena na način in pod pogoji, kot jih je določil donator.
46. člen
(Obveznosti iz preteklih let)
Neposredni uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
47. člen
(Spremembe neposrednih uporabnikov med letom)
(1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča vlada oziroma župan.
(2) Če se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug neposredni uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
5.5. Proračunska rezerva
48. člen
(Oblikovanje in uporaba sredstev proračunske rezerve)
(1) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
(3) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 2% v proračunu načrtovane proračunske rezerve odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. O uporabi sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili. O uporabi sredstev proračunske rezerve v znesku, ki presega navedeno višino, odloča Državni zbor s posebnim zakonom.
49. člen
(Proračunska rezerva občine)
(1) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
(3) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
5.6. Prevzemanje obveznosti v breme proračuna
50. člen
(Prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)
Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več neposrednih uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba, v kateri je določen neposredni uporabnik, ki je koordinator nalog.
51. člen
(Prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
(2) V zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim je sprejet občinski proračun, se za posamezne namene določi največji obseg obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu. Minister, pristojen za finance, lahko določi še dodatne pogoje za prevzemanje obveznosti po tem členu.
(3) Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za obveznosti, povezane z zadolževanjem države oziroma občine in upravljanjem z dolgovi države oziroma občine.
(4) Plačila, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v skladu s tem členom, mora neposredni uporabnik vključiti v proračun leta, v katerem zapadejo.
52. člen
(Plačevanje obveznosti)
(1) Obveznosti v breme državnega in občinskih proračunov se plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
(2) Neposredni uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana. Način zavarovanja predplačil iz državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance.
53. člen
(Oddaja javnih naročil)
(1) Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
(2) Podatki o dodeljenih sredstvih iz prejšnjega odstavka so javni.
5.7. Izplačila iz proračuna in vračila vanj
54. člen
(Izplačila iz proračuna)
(1) Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.
(2) Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi načine prevzemanja obveznosti, obveščanja o prevzetih obveznostih in načine izplačil iz državnega in občinskega proračuna.
55. člen
(Vračila v proračun)
(1) Če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, mora neposredni uporabnik takoj zahtevati vračilo v proračun.
(2) Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom ali proračunom, proračunski inšpektor z odločbo izreče ukrep, s katerim se zahteva vračilo sredstev.
(3) Za sredstva, vrnjena v proračun v istem proračunskem letu, se zniža obremenitev finančnega načrta uporabnika, v breme katerega so bila sredstva plačana.
5.8. Proračunski sklad
56. člen
(Proračunski sklad)
(1) Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre država oziroma občina zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena. Proračunski sklad se ustanovi s posebnim zakonom, mednarodno pogodbo ali odlokom občine (v nadaljnjem besedilu: akt o ustanovitvi proračunskega sklada).
(2) Akt o ustanovitvi proračunskega sklada mora določati:
1. namen proračunskega sklada;
2. čas, za katerega je proračunski sklad ustanovljen;
3. ministrstvo oziroma občinski organ, ki je pristojen za upravljanje proračunskega sklada in za razpolaganje s sredstvi proračunskega sklada in
4. vire financiranja proračunskega sklada.
57. člen
(Financiranje proračunskega sklada in odgovornost za obveznosti proračunskega sklada)
(1) Proračunski sklad se financira iz:
1. proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto;
2. namenskih prejemkov proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada;
3. in prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.
(2) Obveznosti proračunskega sklada se pokrivajo iz sredstev sklada.
58. člen
(Upravitelj proračunskega sklada)
(1) Upravitelj proračunskega sklada je pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ občine.
(2) S prenehanjem proračunskega sklada prevzame pravice in obveznosti proračunskega sklada upravitelj.
59. člen
(Posebnosti razpolaganja s sredstvi proračunskega sklada)
(1) Izplačila v breme proračunskega sklada se lahko izvajajo do višine razpoložljivih sredstev proračunskega sklada, obveznosti pa se lahko prevzemajo v okviru utemeljeno pričakovanih prejemkov proračunskega sklada.
(2) Neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.
60. člen
(Prenehanje proračunskega sklada)
(1) Proračunski sklad preneha:
1. s potekom časa, za katerega je ustanovljen, ali
2. če je dosežen namen proračunskega sklada ali
3. če proračunski sklad ne izpolnjuje namena, za katerega je ustanovljen, ali
4. če sredstva proračunskega sklada ne zadostujejo za izpolnjevanje njegovega namena.
(2) Pristojno ministrstvo oziroma pristojni organ občine, mora v 30 dneh po nastopu pogojev za prenehanje proračunskega sklada po predpisanem postopku predlagati vladi oziroma županu spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada.
5.9. Sistem enotnega zakladniškega računa
61. člen
(Sistem računov za izvrševanje državnega in občinskih proračunov)
(1) Izvrševanje državnega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije odpre minister, pristojen za finance, in ki sestavljajo sistem enotnega zakladniškega računa države. V sistem enotnega zakladniškega računa države sta s svojimi računi vključena tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja.
(2) Izvrševanje občinskega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, odpre župan in ki sestavljajo sistem enotnega zakladniškega računa občine.
(3) V sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občin se na način in v rokih, ki jih določi minister, pristojen za finance, vključijo tudi posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov. Računi občine se lahko na predlog župana vključijo v sistem enotnega zakladniškega računa države.
5.10. Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ter o izvrševanju proračuna in finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
62. člen
(Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih)
(1) Neposredni uporabniki morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
(2) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za področje dela posrednega uporabnika, ter ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila, razen poročil javnih zavodov, predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
(3) Župan in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna. Poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, ni potrebno posredovati občinskemu svetu, razen če to občina drugače uredi.
(4) Minister, pristojen za finance, predpiše enotno metodologijo za pripravo poročil o doseženih ciljih in rezultatih.
63. člen
(Poročanje o izvrševanju proračuna)
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan v juliju poroča vladi oziroma občinskemu svetu, o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:
1. poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
2. podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
3. razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
4. predlog potrebnih ukrepov.
(2) Vlada mora poročilo iz prejšnjega odstavka predložiti Državnemu zboru.
64. člen
(Poročanje o izvrševanju finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, o prejemkih in izdatkih, stanju na računih in naložbah prostih denarnih sredstev, na način in v rokih, ki jih določi minister, pristojen za finance.
5.11. Pristojnosti predstojnika neposrednega uporabnika
65. člen
(Pristojnost predstojnika neposrednega uporabnika)
(1) Predstojnik neposrednega uporabnika je pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev organa, ki ga vodi, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz prvega odstavka tega člena na druge osebe. Oseba, ki je pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.
66. člen
(Razmejitev pristojnosti med odredbodajalci, računovodji in notranjimi nadzorniki)
(1) Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom razmejitve pristojnosti med odredbodajalci in računovodji ter v skladu s sistemom notranje kontrole.
(2) Funkciji odredbodajalca in računovodje sta nezdružljivi.
6. UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIM IN OBČINSKIM PREMOŽENJEM
6.1. Splošna določba
67. člen
(Državno in občinsko premoženje in njegovo upravljanje)
(1) Državno in občinsko premoženje po tem zakonu je finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
(2) Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko država oziroma občina državno oziroma občinsko premoženje organizirata v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij.
(3) Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih naložb.
67.a člen
(Imetniki pravice upravljanja in razpolaganja s premoženjem)
(1) S finančnim in stvarnim premoženjem države upravlja in razpolaga vlada v skladu s tem zakonom in če posebni zakon ne določa drugače. S finančnim in stvarnim premoženjem občine razpolaga v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določen organ.
(2) S finančnim in stvarnim premoženjem države upravljajo neposredni oziroma posredni uporabniki, razen če ni s tem zakonom ali s posebnim zakonom drugače določeno.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
6.2. Upravljanje s finančnim premoženjem
68. člen
(Upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa in upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu tega zakona, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa)
(1) Z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine upravlja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine) prek zakladniškega podračuna enotnega zakladniškega računa države oziroma občine v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti. Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine se v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, registrira pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila s svojo matično številko kot del ministrstva, pristojnega za finance, oziroma kot del občinske uprave.
(2) Denarna sredstva sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine lahko upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine nalaga v Banko Slovenije in druge banke za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, ki se nanaša na obdobje nalaganja, lahko upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države nalaga denarna sredstva sistema enotnega zakladniškega računa države za obdobje, ki ni daljše od treh let.
(4) Iz prostih denarnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, lahko upravljavec denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, od pravnih oseb, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, sprejema vloge in jim daje likvidnostna posojila pod pogoji, ki jih določi zakon in predpisi, ki jih sprejme minister, pristojen za finance.
(5) Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi in stroški, nastali v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, so sorazmerno glede na udeležbo na teh sredstvih prihodek oziroma odhodek državnega oziroma občinskih proračunov oziroma pravnih oseb, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine.
69. člen
(Upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi občinskih proračunov)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, pristojnega za finance.
70. člen
(Ponudba prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, ki niso vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa)
Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave lahko zahteva, da mu posredni uporabniki državnega proračuna oziroma posredni uporabniki občinskega proračuna, ki niso vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ali pred nalaganjem teh sredstev v vrednostne papirje, ponudijo denarna sredstva na način in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance, če je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
71. člen
(Upravljanje javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter uresničevanje pravic iz delnic in deležev na kapitalu pravnih oseb)
(1) Pristojna ministrstva oziroma za finance pristojen organ občinske uprave zagotavljajo izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače, tako da izvajajo naslednje naloge:
1. usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih;
2. nadzor nad poslovanjem pravnih oseb;
3. nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb;
4. nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb in
5. uveljavljanje različnih pravic lastnika kapitalske naložbe (npr. sodelovanje na skupščinah in v nadzornih svetih).
(Opomba: odstavek se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave vodi centralno evidenco finančnega premoženja države oziroma občine. Za potrebe vodenja centralne evidence predpiše minister, pristojen za finance, načine in roke za posredovanje podatkov, ki so jih dolžni zagotavljati:
1. neposredni in posredni uporabniki ter druge pravne osebe, ki upravljajo s finančnim premoženjem države oziroma občine,
2. pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina kapitalsko naložbo.
72. člen
(Obveznost pravnih oseb za poročanje in revidiranje računovodskih izkazov)
(1) Pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15% delež v kapitalu, morajo najpozneje v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance in pristojnemu ministrstvu oziroma za finance pristojnemu organu občinske uprave gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.
(2) Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko v pravnih osebah, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15% delež v kapitalu, zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe.
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
73. člen
(Ustanavljanje in ukinjanje pravnih oseb javnega sektorja ter pridobivanje in prodaja kapitalskih vlog v gospodarskih družbah)
(1) O ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država oziroma občina, odloča vlada na predlog pristojnega ministra oziroma občinski svet, razen če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.
(2) Vlada oziroma občinski svet se lahko na predlog pristojnega ministra oziroma občinskega organa odločita za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo nacionalni oziroma občinski interesi.
(Opomba: odstavek se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
(3) V primeru, da preneha javni interes za državno oziroma občinsko lastništvo delnic ali deležev na kapitalu pravnih oseb, lahko vlada oziroma občinski svet na predlog pristojnega ministra ali ministra, pristojnega za finance, oziroma občinskega organa odločita, da se delnice oziroma delež na kapitalu proda, če to ni v nasprotju s posebnim zakonom.
(Opomba: odstavek se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
74. člen
(Kupnina od prodaje kapitalskih naložb in vlog države in občin)
(1) Kupnina od prodaje kapitalskih naložb države oziroma občine se uporabi za odplačila dolgov v računu financiranja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kupnina od prodaje kapitalskih naložb lahko uporabi:
1. v skladu s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, ki določa drugačen namen porabe kupnine od prodaje določenih kapitalskih naložb;
2. za nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države oziroma občine, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali
3. za plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.
(Opomba: točka se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
75. člen
(Izterjava regresnih zahtevkov iz naslova poroštev)
Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala država oziroma občina poroštvo, uporabljena sredstva proračuna, se vzpostavi terjatev do glavnega dolžnika, namesto katerega je bila plačana obveznost. Minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave začne takoj po izpolnitvi obveznosti postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega dolžnika na podlagi pogodbe o zavarovanju.
76. člen
(Konverzija terjatve v kapitalsko naložbo)
(1) Država oziroma občina lahko pridobiva kapitalske naložbe v gospodarskih družbah neodplačno, iz sredstev proračuna ali z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom.
(2) Pridobitev kapitalskih naložb države oziroma občine v gospodarskih družbah z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom se lahko izvede s:
1. konverzijo zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do države oziroma občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji;
2. konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev in
3. z vložitvijo premičnin in nepremičnin, razen nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje javnih služb.
(3) O pridobivanju kapitalske naložbe države oziroma občine v gospodarskih družbah po prejšnjem odstavku odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva, usklajenega z ministrstvom, pristojnim za finance, o pridobivanju kapitalske naložbe občine pa občinski svet, na predlog župana.
77. člen
(Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine)
(1) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga. Minister, pristojen za finance, predpiše način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika države ali občine.
(2) Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan.
(3) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(4) Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.
6.3. Upravljanje s stvarnim premoženjem
78. člen
(prenehal veljati)
79. člen
(prenehal veljati)
80. člen
(Sredstva od prodaje in zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj)
(1) Kupnina od prodaje premoženja in najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem je prihodek proračuna države oziroma občine, ki je lastnik premoženja, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
(2) Kupnina, najemnina in odškodnina za državno oziroma občinsko stvarno premoženje se uporabijo samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja države oziroma občine.
(3) Kupnina od prodaje premoženja se plača v enem znesku, lahko pa se plača v več obrokih, ki so zavarovani z bančno garancijo ali na drug način, ki ga določi vlada s predpisom iz 80.h člena tega zakona.
6.4. Prodaja državnega oziroma občinskega finančnega in stvarnega premoženja
80.a člen
(Uporaba določb)
(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za prodajo:
1. finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine in
2. kapitalskih naložb, ki jih ima pravna oseba, v kateri ima država oziroma občina večinsko kapitalsko naložbo (v nadaljnjem besedilu: družba mati), v drugih gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: hčerinska družba), pri čemer družba mati v razmerju do hčerinske družbe v pretežni meri izvaja dejavnost upravljanja hčerinske družbe, glavnina pridobitne gospodarske dejavnosti, ki je lahko drugačna od dejavnosti matere, pa se izvaja v hčerinski družbi.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo prodajo, se smiselno uporabljajo tudi za:
1. zamenjavo ali
2. vsak drug pravni posel, na podlagi katerega se lastninska pravica na premoženju prenese na drugo pravno ali fizično osebo.
(3) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za razpolaganje s finančnim in stvarnim premoženjem države oziroma občine, ki je urejeno s posebnim zakonom. Razpolaganje s stvarnim premoženjem ter kapitalskimi naložbami države oziroma občine po tem odstavku mora biti prikazano v letnem programu prodaje državnega oziroma občinskega finančnega in stvarnega premoženja.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.b člen
(Načelo odplačnosti odtujitve)
(1) Finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine ni dovoljeno odtujiti neodplačno, odplačno pa samo pod pogoji in na način, določen v tem zakonu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko država oziroma občina svoje finančno in stvarno premoženje neodplačno prenese na drugo osebo, če je:
1. to dovoljeno po posebnem zakonu;
2. predmet prenosa žival ali posebna tehnična oprema, ki se prenaša v last njenega imetnika, za katerega ima posebno subjektivno vrednost;
3. predmet prenosa nepremičnina, ki se zaradi opustitve namembnosti prenaša v last osebi javnega prava in je to ekonomsko utemeljeno ali
4. če se prenesejo ustanoviteljske pravice na drugo osebo javnega prava.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
80.c člen
(Izvedba postopka prodaje)
(1) Za izvedbo postopkov prodaje ter pripravljalnih dejanj v zvezi s prodajo posameznega finančnega ali stvarnega premoženja je odgovoren neposredni oziroma posredni uporabnik proračuna, ki upravlja s premoženjem, oziroma župan. V ta namen predstojnik pristojnega neposrednega oziroma posrednega uporabnika, oziroma župan imenuje komisijo za izvedbo in nadzor postopka prodaje premoženja. V primeru prodaje kapitalskih naložb države imenuje predsednika komisije minister, pristojen za finance.
(2) Postopek prodaje se lahko izvede, če je:
1. predmet prodaje vključen v sprejeti letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen če predmeta prodaje v skladu s tem zakonom ni potrebno vključiti v ta program;
2. imenovana komisija iz prejšnjega odstavka in
3. sprejet posamezni program prodaje.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.č člen
(Določanje letnega programa prodaje finančnega in stvarnega premoženja)
(1) Vlada v postopku priprave predloga proračuna pripravi predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje proračunsko obdobje oziroma prihodnji dve leti (v nadaljnjem besedilu: predlog letnega programa prodaje), ki ga v skladu s 13. oziroma 13.a členom tega zakona, skupaj s predlogom proračuna, predloži Državnemu zboru v sprejem. Vlada lahko med izvrševanjem proračuna letni program prodaje spremeni ali dopolni, pri čemer mora o predlogu vlade za dopolnitev letnega programa prodaje z vključitvijo novega premoženja odločiti Državni zbor. Vlada o zaključku posameznega programa prodaje poroča Državnemu zboru.
(2) Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku sprejemanja predloga občinskega proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Občinski svet lahko na predlog župana med izvrševanjem proračuna letni program prodaje spremeni ali dopolni.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je Državni zbor samostojen pri določanju letnega programa prodaje premoženja, ki je v upravljanju Državnega zbora in pri odločanju o prodaji tega premoženja.
(4) Predlog letnega programa prodaje državnega finančnega premoženja določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki zbere predloge vseh ministrstev, ki po 71. členu tega zakona upravljajo s finančnim premoženjem.
(5) Predlog letnega programa prodaje državnega stvarnega premoženja določi vlada na predlog:
1. Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državni upravni organi, razen za stvarno premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, pristojno za obrambo, in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve;
2. ministrstva, pristojnega za obrambo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in Slovenske varnostno-obveščevalne agencije za stvarno premoženje, s katerim upravljata;
3. ministrstva, pristojnega za pravosodje, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo sodišča, državna tožilstva, organi za postopek o prekrških in državno pravobranilstvo in na podlagi njihovega programa; (Opomba: glej še ZDT-B)
4. nevladnih neposrednih uporabnikov, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo in na podlagi njihovega programa, in
5. ministrstev, za stvarno premoženje države, s katerim upravljajo posredni uporabniki ali druge pravne osebe s področja dela ministrstva.
(6) V letnem programu prodaje se navede seznam finančnega in stvarnega premoženja, katerega prodaja se predlaga, ločeno po:
1. kapitalskih naložbah, pri čemer se po posameznih naložbah navede odstotni delež, ki se prodaja, in
2. nepremičninah in premičninah, pri čemer se navede vrsta in obseg premoženja, ki se prodaja.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.d člen
(Posamezni program prodaje)
(1) O izvedbi postopka prodaje posameznega predmeta odloči vlada oziroma z občinskim predpisom določen organ s sprejetjem posameznega programa prodaje, razen v primerih, določenih v predpisu iz 80.h člena tega zakona.
(2) Posamezni program prodaje mora obsegati:
1. opredelitev ciljev prodaje in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo s prodajo ti cilji doseženi;
2. pravni temelj prodaje;
3. opis predmeta prodaje;
4. opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in razloge, s katerimi se utemeljuje, da je izbrana metoda ustrezna za dosego ciljev prodaje, in
5. obrazložitev pripravljalnih dejanj.
(3) Vladi posreduje predlog posameznega programa prodaje:
1. stvarnega premoženja – pristojni neposredni uporabnik državnega proračuna, pri čemer mora s posamičnim predlogom prodaje soglašati minister, pristojen za finance, in
2. finančnega premoženja – ministrstvo, pristojno za finance, ali drugo pristojno ministrstvo.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.e člen
(Pripravljalna dejanja v zvezi s prodajo posameznega premoženja)
(1) (prenehal veljati)
(2) Pred prodajo posamezne kapitalske naložbe je potrebno, da:
1. vrednost kapitalske naložbe oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij iz prvega odstavka 63. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) in
2. se opravi skrben finančen, pravni in organizacijski pregled družbe v primerih, kadar kapitalska naložba države predstavlja več kot 50% delež v osnovnem kapitalu družbe.
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.f člen
(Metode prodaje stvarnega in finančnega premoženja)
(1) Pri prodaji finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine je treba izbrati take metode, ki zagotavljajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Prodaja mora biti izvedena na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje ponudnikov in preglednost postopkov prodaje.
(2) Kadar je pri prodaji finančnega oziroma stvarnega premoženja države oziroma občine edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, mora biti prodaja opravljena na podlagi ene od naslednjih metod:
1. javne ponudbe, ki je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji in vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe;
2. javne dražbe, ki je javna prodaja pod vnaprej objavljenimi pogoji prodaje, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno, ali
3. javnega zbiranja ponudb, ki je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo, naj pošljejo ponudbo za nakup določenega premoženja pod objavljenimi pogoji.
(3) Kadar je potrebno pri prodaji kapitalskih naložb države oziroma občine poleg doseganja čim višje kupnine upoštevati tudi uresničitev širših gospodarskih interesov države oziroma občine, zlasti doseganje trajne in stabilne gospodarske rasti, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema, se z zainteresiranimi kupci, izbranimi na podlagi javnega zbiranja ponudb, opravijo pogajanja o ključnih elementih prodajne pogodbe. Pogajanja se opravijo zlasti o strategiji razvoja podjetja in investiranju ter odgovornostih za napake predmeta prodaje, in glede na rezultat pogajanj sklene pogodba. V pogodbi se lahko v okviru odgovornosti prodajalca za napake predmeta prodaje opredeli odgovornost za napake predmeta prodaje in njene posledice, kot so: odprava napake, znižanje kupnine, odprava zmanjšanja vrednosti pravne osebe ali predmeta prodaje.
(4) Prodaja se lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe v naslednjih primerih:
1. za stvarno premoženje države oziroma občine:
– v primeru prodaje solastniških deležev na nepremičninah,
– v primeru zamenjave nepremičnin, če se vrednost premoženja z zamenjavo ne zmanjša, ali
– v primeru neposredne prodaje stavbnega zemljišča skladno s prostorsko izvedbenim aktom občine;
2. za finančno premoženje države oziroma občine:
– v primeru zamenjave kapitalskih naložb v druge oblike finančnega premoženja ali obratno, in sicer v isti pravni osebi, če se na ta način ne zmanjša vrednost premoženja oziroma se izboljša kvaliteta finančnega premoženja ali
– v primeru, da se z dolžniškim vrednostnim papirjem ali delnico trguje na organiziranem ali prostem trgu v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev oziroma zakonom, ki ureja prevzeme ter pravili trgovanja tega trga.
(5) Prodaja nepotrebnih zasedenih in najemnih stanovanj države se opravi na podlagi javne ponudbe, pri čemer imajo osebe, ki jih uporabljajo, pod enakimi pogoji predkupno pravico.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.g člen
(Stroški prodaje)
(1) Stroške pripravljalnih dejanj in druge stroške prodaje stvarnega ali finančnega premoženja krije neposredni ali posredni uporabnik proračuna, ki predlaga prodajo premoženja.
(2) V postopku prodaje kapitalske naložbe plačuje pravna oseba, katere kapitalska naložba se prodaja, stroške pripravljalnih dejanj in druge stroške prodaje. Ko se postopek prodaje kapitalske naložbe v pravni osebi, v kateri država oziroma občina ni edini imetnik kapitalska naložbe, zaključi, se tej pravni osebi stroški povrnejo v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma 74. členom tega zakona.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
80.h člen
(Predpis o razpolaganju s premoženjem)
Vlada predpiše na predlog ministra, pristojnega za finance, podrobnejše postopke in metode prodaje, zamenjave in oddaje v najem stvarnega in finančnega premoženja države oziroma občine. V predpisu uredi tudi primere, ko:
1. zaradi majhne vrednostjo posameznega predmeta prodaje ni potrebno pripraviti posameznega programa prodaje;
2. zaradi nesorazmernosti med vrednostjo posameznega predmeta prodaje in stroški pripravljalnih dejanj le-teh ni potrebno izvesti v polnem obsegu ali sploh ni potrebno izvesti in
3. je dovoljeno predmet prodati ali oddati z neposredno pogodbo, kolikor bi bila zaradi nesorazmernosti stroškov postopka, glede na vrednost predmeta, ki se prodaja ali oddaja, izvedba metod iz drugega odstavka 80.f člena tega zakona neutemeljena.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
(Opomba: člen se preneha uporabljati za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije)
6.5. Oddaja stvarnega državnega oziroma občinskega premoženja v najem
80.i člen
(prenehal veljati)
6.6. Privatizacija javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij
80.j člen
(prenehal veljati)
7. ZADOLŽEVANJE, UPRAVLJANJE Z DOLGOVI IN POROŠTVA DRŽAVE IN OBČIN TER ZADOLŽEVANJE JAVNEGA SEKTORJA
7.1. Zadolževanje in upravljanje z dolgovi
81. člen
(Zadolževanje države)
(1) Država se za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu in do višine, potrebne za odplačilo glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih.
(2) V obdobju začasnega financiranja se lahko država zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem proračunskem letu.
(3) Za izvajanje intervencij na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev se država lahko zadolži z dodatno izdajo posameznega lastnega dolžniškega vrednostnega papirja do obsega, določenega za ta namen v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto. Obseg zadolževanja za izvajanje intervencij na trgu vrednostnih papirjev se ne všteva v obseg zadolževanja iz prvega odstavka tega člena, niti v višino likvidnostnega zadolževanja iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko država likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
(5) Obseg zadolževanja države, ki je določen z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, se lahko poveča največ do razlike med pravicami porabe za odplačilo glavnic dolga, nominiranimi v tuji valuti, ki so načrtovane v sprejetem proračunu in pravicami porabe, potrebnimi za realizacijo odplačil navedenih glavnic, nastale zaradi povečanja tečajev tujih valut pri realizaciji izplačila v razmerju do tečaja teh valut pri načrtovanju proračuna. Za enak obseg se povečajo tudi pravice porabe v finančnem načrtu pristojnega neposrednega uporabnika.
81.a člen
(obseg dodatnega zadolževanja države za izvedbo ukrepov za omejitev učinkov finančne krize)
(1) Ne glede na prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 81. člena tega zakona, se država za omejitev učinkov svetovne finančne krize in ohranitev stabilnosti domačega finančnega sistema lahko dodatno zadolži za financiranje:
– posojil kreditnim institucijam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditne institucije) ter zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji;
– odkupa terjatev kreditnih institucij;
– kapitalskih naložb države v kreditne institucije in zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji.
Za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, lahko pooblasti Slovensko izvozno in razvojno banko, s katero sklene pogodbo, v kateri se določi način izvajanja storitev, nadomestila in opravnine za izvajanje storitev ter poročanje.
(2) Ob sprejemu sklepa o ukrepih iz prejšnjega odstavka lahko vlada sprejme:
– omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb v družbi, vključno z opcijami na delnice družbe;
– omejitve v zvezi z izplačilom dividend in omejitve drugih pravic delničarjev;
– druge omejitve v poslovanju, ki se na podlagi tega zakona določijo z uredbami iz prvega odstavka 88.a člena tega zakona.
Omejitve trajajo do preklica oziroma najkasneje do odprodaje kapitalskih naložb oziroma odplačila kreditov po prejšnjem odstavku.
(3) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izvedejo ne glede na predviden obseg izdatkov v računu finančnih terjatev in naložb sprejetega državnega proračuna.
(4) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izkažejo v računu finančnih terjatev in naložb zaključnega računa državnega proračuna proračunskega leta, v katerem so bila izvedena.
(5) Zadolževanje na podlagi ukrepov iz prvega odstavka tega člena se izkaže v računu financiranja zaključnega računa državnega proračuna proračunskega leta, v katerem je bilo izvedeno.
(6) Zaradi varovanja pred tveganjem neizpolnitve obveznosti mora država ukrepe iz prvega odstavka tega člena odobriti pod pogojem, da se uprava kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji zaveže, da bo ta pravna oseba zagotovila ustrezne pravne pogoje (na primer izdaja delniških nakupnih opcij v zvezi z ustreznim pogojnim povečanjem osnovnega kapitala), na podlagi katerih lahko država izvede vplačilo delnic te pravne osebe s stvarnim vložkom, katerega predmet je terjatev države na podlagi posojila iz prvega odstavka tega člena ali na podlagi unovčenja poroštva iz 86.a člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe zakona, ki urejata bančništvo oziroma zavarovalništvo, se delnice pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko vplačajo tudi s stvarnim vložkom, katerega predmet je terjatev države na podlagi posojila iz prvega odstavka tega člena ali na podlagi unovčenja poroštva iz 86.a člena tega zakona.
(8) Če država na podlagi stvarnega vložka iz šestega odstavka tega člena ali z vplačilom denarnega vložka iz tretje alineje prvega odstavka tega člena pridobi delež glasovalnih pravic v pravni osebi iz šestega odstavka tega člena, na podlagi katerega doseže ali preseže prevzemni prag, ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, ni dolžna dati prevzemne ponudbe.
82. člen
(Upravljanje z državnim dolgom)
(1) Država lahko s črpanjem posojil in izdajanjem vrednostnih papirjev pridobiva sredstva, potrebna za vračilo državnega dolga pred njegovo dospelostjo ali za odkup lastnih vrednostnih papirjev, če se s tem:
1. podpirajo ukrepi za doseganje gospodarskega ravnotežja;
2. zmanjšajo stroški državnega dolga ali
3. izboljša kakovost zadolžitve in se s tem dolg države ne poveča.
(2) Poleg poslov iz prejšnjega odstavka lahko država za državna oziroma občina za občinska uravnavanja tečajnih in obrestnih tveganj sklepa tudi druge posle, povezane z državnim oziroma občinskim dolgom (izvedeni finančni inštrumenti).
83. člen
(intervencije na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev)
(1) Država intervenira na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev tako, da kupuje in prodaja lastne dolžniške vrednostne papirje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali zunaj njega in s posojanjem lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
(2) Sredstva za posle iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v državnem proračunu.
84. člen
(Sklepanje poslov v zvezi z državnim dolgom)
(1) O sklepanju poslov v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem z državnimi dolgovi odloča minister, pristojen za finance, na podlagi letnega programa financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada.
(2) Posle iz prejšnjega odstavka sklepa minister, pristojen za finance, ali druga oseba po njegovem pisnem pooblastilu.
(3) O poslih likvidnostnega zadolževanja in intervencijah na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev odloča in jih sklepa minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti.
85. člen
(Posebnosti zadolževanja občin)
(1) Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični.
(2) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Če posebni zakon ne določa drugače, so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti sredstev proračuna izdatek proračuna.
(3) Občina mora o zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(4) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
7.2. Izdajanje poroštev
86. člen
(Poroštva države in občin)
(1) Država oziroma občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja drugih oseb v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon.
(2) Poroštvene pogodbe v imenu države sklepa minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo za to pooblasti vlada.
(3) Poroštvene pogodbe lahko v imenu občine sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti.
86.a člen
(obseg izdaje poroštev za omejitev učinkov finančne krize)
(1) Ne glede na prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 86. člena tega zakona lahko država izdaja poroštva za omejitev učinkov svetovne finančne krize in ohranitev stabilnosti domačega finančnega sistema.
(2) Poroštva države, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, se ne vštevajo v obseg poroštev države, določen v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
(3) Poroštva države, izdana na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko država izdaja samo za obveznosti iz naslova zadolžitve kreditnih institucij in do skupne višine 12 milijard eurov glavnic.
(4) Pogodbo o poroštvu podpiše v imenu in za račun države minister, pristojen za finance. Poroštva se lahko izdajajo za obveznosti iz naslova zadolžitve na finančnem ali medbančnem trgu, kamor se za namen tega zakona štejejo vse obveznosti do kreditnih institucij in drugih finančnih družb, razen obveznosti iz naslova strukturiranih finančnih instrumentov, podrejenih obveznosti kreditne institucije in obveznosti do nadrejene osebe ter z njo povezanih oseb. Poroštvo posamezni kreditni instituciji se lahko izda za obveznosti z rokom dospelosti od treh mesecev do največ pet let. Pogoji posojilnih pogodb, zavarovanih s poroštvom države, ne smejo bistveno odstopati od pogojev, ki jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih ob zadolžitvi dosega država. Za pripravo in spremljavo izdanih poroštev lahko ministrstvo, pristojno za finance, pooblasti Slovensko izvozno in razvojno banko, s katero sklene pogodbo, v kateri se določi način izvajanja storitev, nadomestila in opravnine za izvajanje storitev ter poročanje.
(5) Ob sprejemu sklepa o izdaji poroštva lahko vlada sprejme nekatere omejitve, določene v drugem odstavku 81.a člena tega zakona.
86.b člen
(Omejitve pri dajanju posojil)
(1) Kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe, ki so koristnice ukrepov iz 81.a in 86.a člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: koristnice ukrepov), ne smejo v okviru svojega poslovanja:
– dajati posojil za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: povezane osebe),
– obnavljati posojil ali kako drugače v korist posojilojemalcev spreminjati pogojev posojil, ki so bila dana za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb, če:
a) te osebe nimajo dovoljenja za prevzemno ponudbo,
b) je zoper te osebe v teku postopek zaradi kršitve, ki se nanašajo na zlorabo trga finančnih instrumentov iz 10. poglavja Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr., 69/08 in 40/09) in kršitev, ki se nanašajo na izstavitev prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, oziroma so s pravnomočno odločbo ugotovljene kršitve teh zakonov,
c) je zoper te osebe uveden postopek presoje koncentracije zaradi neskladnosti s pravili konkurence v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, oziroma je takšna neskladnost s pravnomočno odločbo že ugotovljena.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavarovanja obveznosti, ki izhajajo iz poslov pridobivanja sredstev za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb.
(3) Pri presoji pogojev iz a), b) in c) točke prvega odstavka tega člena se upoštevajo postopki, ki so bili uvedeni oziroma končani v obdobju petih let pred vložitvijo vloge za odobritev ukrepa v skladu s tem zakonom.
(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo od dneva vročitve sklepa vlade o odobritvi ukrepa pa do odplačila posojila, do prodaje kapitalske naložbe ali do poteka trajanja poroštva države, ki je bilo dano na podlagi 81. a in 86. a člena tega zakona.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena izvaja ministrstvo, pristojno za finance. Koristnice ukrepov so dolžne ministrstvu, pristojnemu za finance, na njegovo zahtevo posredovati podatke o vseh poslih, sklenjenih za namene, določene v prvi in drugi alineji prvega odstavka in v drugem odstavku tega člena.
(6) Ministrstvo, pristojno za finance, je dolžno s podatki, pridobljenimi na podlagi tega člena, ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, in zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(7) Pogodbe, sklenjene v nasprotju z določbami tega člena, so nične. Ničnost v javnem interesu uveljavlja državni pravobranilec.
7.3. Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja
87. člen
(Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni države)
(1) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto.
(3) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, izda seznam pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena ter pogoje in postopke, ki jih morajo pravne osebe oziroma predstavniki ali pooblaščenci države v organih teh pravnih oseb upoštevati pri zadolževanju in izdajanju poroštev.
88. člen
(Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(2) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(3) Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
(4) Občine morajo o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju poroštev po tem členu obveščati ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
88.a člen
(sprejetje ukrepov)
(1) Merila in pogoje ter višino provizije za izvedbo ukrepov iz 81.a in 86.a člena tega zakona sprejme vlada z uredbami za vsak posamezni ukrep posebej. Temeljiti morajo na izhodiščih in smernicah Evropske unije.
(2) Konkretne prejemnike, vsebino, obseg, trajanje in druge pogoje za izvedbo ukrepov iz 81.a in 86.a člena tega zakona ter pri ukrepih iz 86.a člena tega zakona tudi način uveljavljanja regresne pravice in druge bistvene elemente poroštev sprejme s sklepom vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki upošteva usmeritve Evropske unije. Pri tem mora predlog ukrepov finančnim družbam temeljiti na oceni o potrebnosti in primernosti posameznega ukrepa, ki ga dajo institucije, pristojne za nadzor finančnih družb.
(3) O sprejetih ukrepih iz prejšnjega odstavka vlada najmanj enkrat na vsake tri mesece po uveljavitvi ZJF-D seznani državni zbor.
8. RAČUNOVODSTVO
89. člen
(Računovodski sistem)
(1) Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil za državni in občinske proračune, neposredne in posredne uporabnike proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše računovodske postopke, kontni načrt, vodenje knjig in izdelavo poročil za državni in občinski proračun, neposredne in posredne uporabnike proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in zakonom o računovodstvu.
90. člen
(Izjeme pri izkazovanju prejemkov in izdatkov)
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše posebnosti pri izkazovanju prejemkov in izdatkov proračuna.
(2) Zadolževanje pri likvidnostnem in drugem kratkoročnem zadolževanju ter zadolževanje pri intervencijah na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev se na koncu leta v računu financiranja izkaže le kot razlika med prejemki in izdatki iz naslova tega zadolževanja v tekočem letu.
(3) Spremembe, nastale pri upravljanju z državnim in občinskim dolgom, prevzem dolga, konverzije terjatev v kapitalsko naložbo, odpis dolga ali terjatev, naložbe prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu tega zakona in naložbe denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine v centralno banko, banke in hranilnice ter vloge v sistemu enotnega zakladniškega računa države oziroma občine se izkazujejo samo v bilanci stanja.
(4) Spremembe v zvezi s tistimi posojili lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, pri katerih posojilojemalec v pogodbeno določenem roku vrednostnega papirja ne vrne, zaradi česar je v istem letu opravljen nakup istovrstnega vrednostnega papirja, se izkazujejo samo v bilanci stanja.
91. člen
(Pristojnosti računovodske službe)
Računovodstvo državnega oziroma občinskih proračunov, neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
92. člen
(Pooblaščeni računovodja)
(1) Predstojniki neposrednih in posrednih uporabnikov, ki vodijo računovodstvo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, določijo pooblaščenega računovodjo. Če vodijo računovodstvo za več neposrednih ali posrednih uporabnikov, določijo pooblaščenega računovodjo za posameznega neposrednega ali posrednega uporabnika.
(2) Župan določi enega ali več pooblaščenih računovodij za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občinskega proračuna in neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3) Pooblaščeni računovodja lahko začasno zadrži izplačilo, če je v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
93. člen
(Priprava konsolidirane premoženjske bilance države in občin)
(1) Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt vlade, v katerem se prikaže konsolidirano stanje premoženja države in občin po stanju na dan 31. decembra tekočega leta.
(2) Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3) Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jo do 30. aprila v prihodnjem letu predloži ministrstvu, pristojnemu za finance. Občine v premoženjsko bilanco občine vključijo tudi premoženjsko bilanco posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin iz petega odstavka tega člena.
(4) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.
(5) Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo za finance pristojnemu organu občine.
(6) Na podlagi premoženjskih bilanc iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pripravi ministrstvo, pristojno za finance, konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin in jo do 31. maja v prihodnjem letu predloži vladi v sprejem.
94. člen
(Predložitev konsolidirane premoženjske bilance države in občin)
Vlada vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega proračuna predloži Državnemu zboru tudi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin.
95. člen
(Navodila ministra, pristojnega za finance)
(1) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejša navodila o zaključku leta do 30. septembra tekočega leta za državne in občinske proračune.
(2) Minister, pristojen za finance, izda za državo in občine podrobnejša navodila o:
1. pripravi in predložitvi zaključnih računov;
2. pripravi in predložitvi premoženjskih bilanc in
3. pogojih, ki morajo biti zagotovljeni zaradi uporabe informacijske tehnologije pri vodenju računovodstva.
9. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA
96. člen
(Vsebina zaključnega računa proračuna)
(1) Zaključni račun proračuna države (v nadaljnjem besedilu: zaključni račun) je akt države, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države za preteklo leto. Sestavni del zaključnega računa je zbirna bilanca stanja državnega proračuna, v kateri so izkazana sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki so izkazana v zbirni bilanci stanja državnega proračuna.
(2) Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto.
(3) Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.
(4) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejšo vsebino in strukturo zaključnega računa državnega in občinskega proračuna.
97. člen
(Priprava in sprejem zaključnega računa državnega proračuna)
(1) Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 28. februarja tekočega leta.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga predloži računskemu sodišču do 31. marca tekočega leta.
(3) Računsko sodišče lahko ob izdaji osnutka revizijskega poročila predlaga popravek revizorja. Predlog popravka revizorja mora temeljiti na veljavnih predpisih ter vsebovati pravne podlage in navedbo izvirnih verodostojnih knjigovodskih listin, ki omogočajo odpravo tistih nepravilnosti, ki jih je računsko sodišče ugotovilo v predlogu zaključnega računa državnega proračuna.
(4) Najpozneje v ugovoru na predlog revizijskega poročila, vlada odloči, katere popravke revizorja iz prejšnjega odstavka bo upoštevala in na kakšen način ter določi dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna.
(5) Vlada, najpozneje do 1. oktobra tekočega leta, na predlog ministrstva, pristojnega za finance, predlog zaključnega računa državnega proračuna iz prejšnjega odstavka, skupaj z dokončnim poročilom računskega sodišča in pojasnili za neupoštevanje posameznih predlogov popravkov revizorja, predloži državnemu zboru v sprejem.
(6) Če državni zbor predloga zaključnega računa državnega proračuna ne sprejme, naloži vladi, da pripravi nov predlog zaključnega računa državnega proračuna in določi popravke, ki jih na podlagi razkritih napak v dokončnem poročilu računskega sodišča mora upoštevati.
(7) Vlada v skladu s sklepom iz prejšnjega odstavka popravljen predlog zaključnega računa državnega proračuna ponovno predloži državnemu zboru v sprejem.
98. člen
(Priprava in sprejem zaključnega računa občinskega proračuna)
(1) Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem, do 15. aprila tekočega leta.
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu.
99. člen
(Predložitev letnih poročil posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
(1) Posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo pripraviti letno poročilo skladno z določbami zakona o računovodstvu.
(2) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo predložiti letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami pristojnemu ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta. Letna poročila skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, mora vlada predložiti tudi Državnemu zboru.
(3) Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo predložiti letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami županu najpozneje do 28. februarja tekočega leta. Letna poročila skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, mora župan predložiti tudi občinskemu svetu.
10. NOTRANJI NADZOR JAVNIH FINANC IN PRORAČUNSKO INŠPICIRANJE
99.a člen
(Notranji nadzor javnih financ)
(1) Notranji nadzor javnih financ obsega na enotnih temeljih zasnovan sistem finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih ter stalno preverjanje tega sistema.
(2) Notranji nadzor javnih financ mora zagotoviti, da finančno poslovodenje (menedžment) in sistem kontrol deluje v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
10.1. Notranji nadzor javnih financ pri neposrednih in posrednih uporabnikih
100. člen
(Notranji nadzor javnih financ pri neposrednih in posrednih uporabnikih)
(1) Predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika je odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja.
(2) Finančno poslovodenje (menedžment) obsega vzpostavitev in izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnih načrtov, računovodenja in poročanja z namenom, doseči zastavljene cilje ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod, katerih cilj je zagotoviti spoštovanja načel zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
(3) Notranje revidiranje zagotavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti.
(4) Notranje revidiranje izvajajo notranji revizorji. Notranji revizor opravlja revidiranje v skladu s kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter s standardi notranjega revidiranja, ki jih izda minister, pristojen za finance, na podlagi prehodnega mnenja računskega sodišča.
(5) Notranji revizor mora biti pri svojem delu samostojen in neodvisen. Predvsem mora biti samostojen pri pripravi predlogov revizijskih načrtov, izbiri revizijskih metod, poročanju, dajanju priporočil ter spremljanju njihovega izvajanja. Pri opravljanju revizij mora imeti notranji revizor prost dostop do prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo.
(6) Notranji revizor ne sme opravljati nobenih drugih operativnih nalog in ne sme opravljati revizije v postopkih, v katerih je poprej sodeloval.
(7) Predlagatelji finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena tega zakona morajo organizirati skupne notranje revizijske službe za svoje potrebe in organe iz njihove pristojnosti. Občine in ostali neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki zaradi gospodarnosti poslovanja ne organizirajo notranje revizijske službe, lahko te naloge poverijo zunanjim izvajalcem, pooblaščenim za notranje revidiranje, ki morajo te naloge opravljati skladno s predpisanimi standardi, ali pa ministrstvu, pristojnemu za finance.
100.a člen
(1) Notranji revizor mora pridobiti naziv državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.
(2) Potrdilo za naziv državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor lahko pridobi oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in je opravila izpit za pridobitev naziva državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor. Ostale pogoje za pridobitev naziva državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor določi minister, pristojen za finance.
(3) Potrdili za naziv državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor izda minister, pristojen za finance, in imata značaj javne listine.
10.2. Organ, pristojen za razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja notranjega nadzora javnih financ
101. člen
(Pristojnosti organa)
Ministrstvo, pristojno za finance, je odgovorno za razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja notranjega nadzora javnih financ tako da:
1. predpisuje usmeritve za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ;
2. predpisuje smernice in metodiko notranjih kontrol in notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna;
3. predpisuje pravila in pogoje za imenovanje in razrešitev notranjih revizorjev ter preverja njihovo izvajanje;
4. preverja izvajanje usmeritev, metodik in standardov iz 1. in 2. točke tega člena ter o tem poroča vladi;
5. spremlja in proučuje ugotovitve in priporočila notranje revizijskih služb za izboljšanje finančnega poslovanja (menedžmenta) in notranjih kontrol ter o ugotovitvah poroča vladi in računskemu sodišču;
6. izvaja notranje revidiranje pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega oziroma občinskega proračuna, ki niso dolžni ustanoviti lastne notranje revizijske službe in niso najeli zunanjega izvajalca, in
7. certificira letna poročila ter usklajuje oziroma izvaja notranje revidiranje pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega oziroma občinskega proračuna za projekte, ki jih sofinancira Evropska unija v skladu z mednarodnimi sporazumi.
10.3. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor
102. člen
(Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, opravlja ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Naloge inšpekcijskega nadzora opravljajo proračunski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili v ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3) Proračunski inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, ki mu je dodeljen, izdaja zapisnike, odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
(4) Proračunski inšpektor obravnava tudi prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvešča o svojih ukrepih.
(5) Proračunski inšpektor je odgovoren predstojniku za pravilno in pravočasno opravljanje oziroma opustitev nalog v okviru danih pooblastil.
(6) Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora izkazuje proračunski inšpektor s službeno izkaznico.
(7) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za proračunske inšpektorje in za izvrševanje proračunskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter zakona, ki sistemsko ureja inšpekcije.
(8) Proračunski inšpektor se mora stalno usposabljati za opravljanje svojih nalog.
103. člen
(Opravljanje nadzora)
(1) Stranka v inšpekcijskem postopku je neposredni ali posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna za sredstva, prejeta iz državnega proračuna.
(2) Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzora in dati vse zahtevane podatke, listine, poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov. Drug prejemnik sredstev državnega proračuna mora omogočiti proračunskemu inšpektorju opravljanje inšpekcijskega nadzora za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna.
(3) Proračunski inšpektorji so pri opravljanju nadzora dolžni čuvati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost.
104. člen
(Posebna pooblastila)
(1) Če se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamičen akt, katerega izvajanje se nadzoruje, ima proračunski inšpektor pravico in dolžnost:
1. izdati odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja;
2. v zapisniku predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
3. predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška v skladu z zakonom;
4. podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
(2) Če se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovijo nepravilnosti, za katere se oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, se mu v inšpekcijskem zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za njihovo odpravo. Neposredni ali posredni uporabnik mora v predpisanem roku poročati organu, pristojnemu za inšpekcijski nadzor, o ukrepih, ki jih je sprejel za odpravo nepravilnosti.
(3) Pritožba zoper odločbo, s katero se začasno ustavi izplačevanje sredstev, ne zadrži njene izvršitve. Vlada mora o pritožbi odločiti najkasneje v roku 15 dni.
105. člen
(Organ, pristojen za odločanje o pritožbi)
O pritožbi zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za finance, odloča na drugi stopnji vlada.
106. člen
(Poročanje)
O opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah ministrstvo, pristojno za finance, obvešča vlado in računsko sodišče, vlada pa polletno Državni zbor.
10.a FISKALNI SVET
106.a člen
(Fiskalni svet)
(1) Vlada ustanovi Fiskalni svet kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform.
(2) Člane Fiskalnega sveta imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
(3) Fiskalni svet sestavlja sedem članov, od tega morajo biti vsaj štirje člani slovenski državljani. Vsaj štirje člani morajo imeti izkušnje na področju javnih financ. Vsi člani morajo izpolnjevati pogoje za članstvo, določene v tem zakonu. Svet vodi predsednik, ki ga člani izvolijo izmed sebe.
106.b člen
(Mandat članov)
(1) Mandat članov Fiskalnega sveta traja pet let. Po preteku mandata se članu mandat ne more podaljšati in ne more biti dvakrat zaporedoma imenovan za člana Fiskalnega sveta.
(2) Člana Fiskalnega sveta je mogoče predčasno razrešiti, če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje, določenih v tem zakonu.
(3) Član Fiskalnega sveta je lahko predčasno razrešen na svojo prošnjo. V tem primeru in v primeru iz prejšnjega odstavka vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, imenuje novega člana za obdobje do izteka mandata ostalih članov.
106.c člen
(Pogoji za članstvo)
(1) Za člane Fiskalnega sveta se lahko imenujejo strokovnjaki s področja javnih financ, univerzitetni profesorji ekonomske smeri in raziskovalci ekonomske smeri. Kot strokovnjak s področja javnih financ ali raziskovalec ekonomske smeri se šteje oseba z najmanj univerzitetno oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem ali drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na področju javnih financ.
(2) Za člana Fiskalnega sveta ne more biti imenovana oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Podatke o pravnomočni obsodbi zaradi naklepnega kaznivega dejanja pridobi minister, pristojen za finance, na način, kot to določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) V času trajanja mandata člani Fiskalnega sveta ne smejo biti v delovnem razmerju z neposrednim proračunskim uporabnikom.
106.č člen
(Plačila članom)
(1) Člani Fiskalnega sveta delujejo nepoklicno. Za udeležbo na seji so upravičeni do plačila sejnine v višini obsega sejnin, ki jih je določila vlada za plačilo članov strokovnih in drugih svetov vlade in povrnitve potnih stroškov.
(2) Predsednik Fiskalnega sveta lahko sklene pogodbo za pripravo analiz, obširnejših mnenj, izhodišč oziroma konkretnih rešitev, ki izhajajo iz delovnih nalog Fiskalnega sveta. Podlaga za plačilo po pogodbi je poročilo o opravljenem delu ter predloženo gradivo, ki je bilo predmet sklenjene pogodbe.
(3) Člani Fiskalnega sveta sprejmejo kodeks in poslovnik o delu in ju objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uradnem listu Republike Slovenije Fiskalni svet objavlja tudi letno poročilo iz 106.d člena tega zakona.
106.d člen
(Naloge Fiskalnega sveta)
(1) Fiskalni svet opravlja naslednje naloge:
1. Podaja naknadno oceno o vzdržnosti in stabilnosti javnofinančne politike, določene v vsakoletnem proračunskem memorandumu in programu stabilnosti, in usklajenosti s pravili Pakta stabilnosti in rasti. Ocena usklajenosti upošteva ciklične razmere v gospodarstvu in lahko temelji na neodvisni oceni gospodarskih gibanj Fiskalnega sveta.
2. Podaja oceno ustreznosti postavljenih javnofinančnih ciljev s srednjeročnim makrofiskalnim okvirjem.
3. Na podlagi zaključnega računa podaja letno oceno učinkovitosti porabe javnih sredstev, vključno s sredstvi proračuna Evropske unije.
4. Na podlagi zaključnega računa in sprejetih proračunov za prihodnja leta podaja oceno trendnega gibanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov javnih financ z vidika vpliva na vzdržnost javnih financ.
5. Podaja oceno usklajenosti vladne fiskalne politike z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ zaradi staranja prebivalstva.
6. Podaja oceno preglednosti javnih financ in kakovosti gospodarskih napovedi, uporabljenih v postopku priprave državnega proračuna.
7. Ocenjuje učinkovitost izvajanja strukturnih politik z vidika zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, gospodarske rasti in zaposlenosti.
8. Ocenjuje politiko zadolževanja sektorja države in politiko jamstev z vidika vzdržnosti in stabilnosti javnih financ.
(2) Fiskalni svet pripravi letno poročilo, ki vsebuje ocene iz 1. do 8. točke prejšnjega odstavka in se javno objavi najkasneje do 30. aprila tekočega leta.
106.e člen
(Financiranje Fiskalnega sveta)
(1) Operativne in administrativno-tehnične naloge za Fiskalni svet opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, pri katerem ima Fiskalni svet tudi svojo proračunsko postavko.
(2) Ministrstva in vladne službe ter Statistični urad Republike Slovenije so dolžni Fiskalnemu svetu brezplačno zagotavljati podatke, potrebne za njegovo delo.
(3) Predsednik Fiskalnega sveta je pristojen za izdajo odredb za plačilo obveznosti Fiskalnega sveta in odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarno razpolaganje s proračunskimi sredstvi.
10.b SREDSTVA PRORAČUNA ZA IZVAJANJE PREDNOSTNIH IN RAZVOJNIH NALOG
106.f člen
(dodeljevanje sredstev)
(1) Država oziroma občina spodbuja razvojne programe in uresničuje prednostne naloge države oziroma občine. Sredstva za ta namen država oziroma občina lahko zagotovi v obliki kapitalskih naložb, povečanja namenskega premoženja, s poroštvi ter z dodeljevanjem sredstev subvencij in posojil iz državnega oziroma občinskega proračuna.
(2) Zahteve in merila za dodelitev sredstev iz prejšnjega odstavka določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe.
(3) Zahteve in merila iz prejšnjega odstavka morajo biti objektivno utemeljena in določena na način, ki subsidiarno upošteva načela zakona, ki ureja javna naročila.
(4) Javni sklad, Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana ali sklad, v katerem delež države ni večji od 49 odstotkov, lahko sredstva iz prvega odstavka uporabi za izvajanje finančnega inženiringa, s katerimi se, v skladu z načelom transparentnosti, zagotavljajo sredstva predvsem malim in srednjim gospodarskim družbam za izvedbo projektov.
(5) Finančni inženiring je ukrep, s katerim država spodbuja tehnološko razvojne projekte na način, da zagotavlja del sredstev za izvedbo projektov iz prejšnjega odstavka.
106.g člen
(začetek postopka)
Neposredni proračunski uporabnik lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:
1. ima zanje v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini;
2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski proračun ter drugi predpisi in
3. je bila imenovana komisija v primerih, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega razpisa.
106.h člen
(imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije)
(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba.
(2) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa v zapisniku oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis.
(3) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev.
(4) Na podlagi predlogov komisije iz prejšnjega odstavka predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev.
106.i člen
(javni razpis za dodelitev sredstev)
(1) Za dodelitev sredstev mora biti objavljen javni razpis v Uradnem listu Republike Slovenije, Unije oziroma v uradnem glasilu občine, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Obvezne sestavine javnega razpisa so:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega proračunskega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
2. pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev;
5. višina razpoložljivih sredstev;
6. način financiranja;
7. način in rok za predložitev vlog;
8. postopek in način izbora;
9. minimalni multiplikator javnih sredstev oziroma pričakovani učinek vloženih javnih sredstev, če gre za povratna sredstva;
10. zahteva, da prejemnik sredstev pri porabi teh sredstev upošteva zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu;
11. predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev;
12. kraj, čas in oseba, pri kateri zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(3) Neposredni proračunski uporabnik lahko v javnem razpisu v postopek izbora za dodelitev sredstev vključi tudi pogajanja. V primeru izbora s pogajanji mora neposredni proračunski uporabnik v javnem razpisu opredeliti vsebine in elemente vlog, ki so lahko predmet pogajanj. Pogajanja se lahko izvedejo po predhodni razvrstitvi vlog glede na v javnem razpisu določene zahteve in merila. Višina dodeljenih sredstev ne sme presegati višine sredstev, določene v vlogi.
106.j člen
(sklenitev neposredne pogodbe)
(1) Ne glede na 106.i člen tega zakona se sredstva iz prvega odstavka 106.f člena tega zakona lahko dodelijo na podlagi neposredne pogodbe:
– če je predmet sofinanciranja projekt, ki se sofinancira iz sredstev proračuna EU in je bil izbran na javnem razpisu, ki ga je izven Republike Slovenije izvedel naročnik, ki izvršuje proračun EU, ali
– če je projekt sofinanciran iz sredstev evropske kohezijske politike in izvajan z instrumentom neposredne potrditve operacije, ali
– če je postopek za dodelitev sredstev določen v posebnem zakonu.
(2) Ne glede na 106.i člen tega zakona se sredstva za sofinanciranje finančnega inženiringa iz četrtega odstavka 106.f člena tega zakona lahko dodelijo javnemu skladu ali Slovenski izvozni in razvojni banki, d.d. Ljubljana na podlagi neposredne pogodbe in na podlagi sporazuma o financiranju, ki vključuje najmanj:
– naložbeno strategijo in načrtovanje, vključno z določenim multiplikatorjem denarnih sredstev;
– določbe za spremljanje izvajanja in poročanja;
– izdelan program porabe teh sredstev;
– določen namen porabe dodeljenih sredstev;
– določeno obdobje porabe sredstev;
– določen način ponovne uporabe tistih sredstev, ki se povrnejo iz naložb, financiranih s povratnimi sredstvi ali ostanejo po izpolnitvi vseh obveznosti ter rok za vračilo povratnih sredstev;
– obrestno mero za povratna sredstva;
– pogoje prispevka iz državnega proračuna v instrumente finančnega inženiringa;
– politiko prekinitve instrumenta finančnega inženiringa za prispevek iz državnega proračuna;
– podlago za izvajanje revizij.
106.k člen
(obveznost poročanja)
(1) Neposredni proračunski uporabnik, javni sklad, Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana ali sklad, v katerem delež države ni večji od 49 odstotkov, ki je javna sredstva namenil sofinanciranju projektov iz 106.f in 106.j člena tega zakona, enkrat letno pripravi poročilo o doseganju zastavljenih ciljev končnih prejemnikov teh sredstev in ga predloži vladi v obravnavo.
(2) Spremljanje doseganja zastavljenih ciljev neposredni proračunski uporabnik zagotavlja do vračila povratnih sredstev oziroma pet let po prejemu nepovratnih sredstev.
106.l člen
(podrobnejša pravila postopka)
Vlada podrobneje predpiše postopek, merila in način dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine.
11. KAZENSKE DOLOČBE
107. člen
(Hujše kršitve)
Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1. neposrednega uporabnika, če prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu (deseti odstavek 2. člena);
2. neposrednega uporabnika, če v nasprotju z določbami tega zakona prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva (deseti odstavek 2. člena);
3. posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, če se zadolži ali izda poroštvo brez upoštevanja pogojev, ki jih predpiše vlada oziroma občinski svet (prvi odstavek 84. člena in prvi odstavek 85. člena);
4. neposrednega ali posrednega uporabnika, če pri prodaji ali oddaji državnega oziroma občinskega finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z določbami 80. do 80.j člena tega zakona.
(Opomba: člen prenehal veljati v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države ali samoupravnih lokalnih skupnosti)
108. člen
(Lažje kršitve)
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne pripravi investicijskega programa v skladu s predpisano metodologijo za pripravo investicijskih programov (2. točka drugega odstavka 22. člena);
2. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne pobira prejemkov proračuna popolno in pravočasno v skladu s predpisi ali če jih ne izloča v proračun (drugi odstavek 34. člena);
3. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če v pogodbi ne upošteva predpisanih rokov plačil (prvi odstavek 52. člena) ali dogovarja predplačila brez soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana (drugi odstavek 52. člena);
4. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, ki brez soglasja ministrstva, pristojnega za finance, odpira račune (prvi odstavek 61. člena);
5. neposrednega in posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, če v predpisanem roku ne predloži premoženjske bilance (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 93. člena);
6. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne organizira finančnega nadzora (100. člen);
7. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila pristojnim organom (prvi odstavek 97. člena oziroma prvi odstavek 98. člena);
8. posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila pristojnim organom (99. člen);
9. neposrednega in posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če proračunskemu inšpektorju ne da zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled (prvi odstavek 103. člena);
10. občine, ki v predpisanem roku ne odpre računa pri Banki Slovenije (109. člen).
Zakon o javnih financah – ZJF (Uradni list RS, št. 79/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
(Odpiranje računov občin pri Banki Slovenije)
V dveh letih po uveljavitvi tega zakona morajo občine odpreti račune pri Banki Slovenije.
110. člen
(Prehodno stanje do vzpostavitve sistema enotnega zakladniškega računa)
Do vzpostavitve sistema enotnega zakladniškega računa:
1. s prostimi denarnimi sredstvi na računih državnega proračuna upravlja minister, pristojen za finance;
2. lahko neposredni uporabniki državnega proračuna odpirajo in zapirajo račune le s soglasjem ministra, pristojnega za finance. Na predlog ministra, pristojnega za finance, se računi neposrednih uporabnikov zaprejo po uradni dolžnosti;
3. morata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, pred deponiranjem svojih denarnih sredstev pri bankah ali pred nalaganjem prostih denarnih sredstev v vrednostne papirje ponuditi sredstva ministrstvu, pristojnemu za finance, na njegovo zahtevo kot kratkoročno zadolžitev države, če je to potrebno zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev za izvrševanje državnega proračuna, in
4. je računovodstvo pristojno za opravljanje plačil prek obstoječih računov.
110.a člen
– upoštevan ZJF-C (Prehodno obdobje po vzpostavitvi sistemov enotnega zakladniškega računa države oziroma občine)
(1) Po vzpostaviti sistemov enotnega zakladniškega računa na ravni države oziroma občin ožji deli občin, ki so pravne osebe ter posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ne glede na določbe 68. člena tega zakona samostojno nalagajo prosta denarna sredstva, vendar v skladu s pravili, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Minister, pristojen za finance, določi roke za vključitev pravnih oseb iz prejšnjega odstavka v enotno upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi skladno z 68. členom tega zakona.
111. člen
(Roki za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpise iz 21., 23., 78. in 87. člena tega zakona v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda predpise iz 3., 8., 10., 11., 12., 23., 36., 37., 43., 52., 53., 54., 62., 64., 68., 77., 79., 85., 88., 90., drugega odstavka 95., 97., 100. in 101. člena tega zakona v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za razvoj, izda predpis iz 23. člena v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona.
111.a člen
– upoštevan ZJF-A
Ne glede na določbe drugega odstavka 32. člena tega zakona se največji možni obseg odhodkov proračuna Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 2001 določi tako, da se dvanajstina odhodkov sprejetega proračuna Republike Slovenije za leto 2000 pomnoži s številom mesecev, za katere se določa začasno financiranje.
111.b člen
– upoštevan ZJF-B
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje državnega proračuna za leto 2001 ne more uravnovesiti, se lahko država likvidnostno zadolži največ do višine 8% sprejetega proračuna.
112. člen
(Prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 – odločba US, 7/93 in 43 /93 – odločba US);
2. določbe 3., 4., 5., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 67/97 – odločba US, 56/98 in 61/99 – odločba US);
3. Zakon o strukturi nekaterih naložb določenih javnih zavodov, skladov in zavarovalnih organizacij (Uradni list RS, št. 71/93);
4. Zakon o začasni prepovedi privatizacije pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95 in 37/95);
5. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 76/97, 87/97, 34/98, 91/98 in 63/99) in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi, razen:
– Pravilnika o postopkih za izplačila iz proračuna (Uradni list RS, št. 91/98 in 9/99 – popravek),
– Pravilnika o določanju trimesečnih kvot in mesečnih likvidnostnih načrtov uporabnikov proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99),
– Odredbe o ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov, danih in vrnjenih posojil ter zadolževanja in odplačil dolga (Uradni list RS, št. 75/98, 16/99 in 48/99),
– Odredbe o evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov in odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev (Uradni list RS, št. 1/98, 16/99 in 48/99),
– Navodila o donacijah, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 51/98),
– Navodila o uporabi sredstev od prodaje in zamenjave nepremičnin in premičnin, ki so v lasti Republike Slovenije in odškodnin iz naslova zavarovanj (Uradni list RS, št. 51/98),
– Navodila o uporabi sredstev proračuna Republike Slovenije za nakup opreme manjše vrednosti (Uradni list RS, št. 26/99),
– Navodila o finančnem poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh (Uradni list RS, št. 65/97 in 20/98),
– Navodila o finančnem poslovanju organov, ki vodijo postopek o prekršku (Uradni list RS, št. 65/97),
– Navodila o izvedbi 35. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/98),
– Navodila o načinu vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje izvrševanja proračuna v plačilne naloge Slovenije (Uradni list RS, št. 2/99),
– Navodila o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99),
– Odredbe o poročanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o prihodkih in odhodkih, danih in vrnjenih posojilih, spremembah finančnih terjatev in naložb ter zadolževanju in odplačilih dolga (Uradni list RS, št. 16/99),
– Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99),
– Odredbe o načinu oddajanja subvencij, dotacij in drugih transferov iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/98),
– Navodila o vrsti in načinu pošiljanja podatkov o stanju in spremembah dolgov in izdanih jamstev oseb javnega prava v skladu s 48.a členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 65/98),
– Uredbe o postopkih zadolževanja in prevzemanja obveznosti pravnih oseb v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 67/98),
– Uredbe o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98 in 61/99),
– uredbe o načinu prodaje terjatev Republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev (Uradni list RS, št. 60/99),
– Odloka o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih (Uradni list RS, št. 2/99) in
– Uredbe o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99).
(2) Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije se uporablja še do 31. decembra 1999, ko se prične uporabljati ta zakon, razen določb tretjega stavka prvega odstavka 85. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97, 87/97, 34/98 in 91/98) in 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/98), katere se uporabljajo še do 31. januarja 2000.
113. člen
(Začetek veljavnosti zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe, ki se nanašajo na načrt razvojnih programov, se prvič uporabljajo za pripravo državnega in občinskih proračunov za leto 2001.
(3) Neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov morajo ustanoviti ustrezne oblike notranje kontrole in revizije do 1. januarja leta 2001.
Zakon o dopolnitvi Zakona o javnih financah – ZJF-A (Uradni list RS, št. 124/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-B (Uradni list RS, št. 79/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
14. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-C (Uradni list RS, št. 30/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Za 110. členom se doda nov 110.a člen, ki se glasi:
'110.a člen
(Prehodno obdobje po vzpostavitvi sistemov enotnega zakladniškega računa države oziroma občine)
(1) Po vzpostaviti sistemov enotnega zakladniškega računa na ravni države oziroma občin ožji deli občin, ki so pravne osebe ter posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ne glede na določbe 68. člena tega zakona samostojno nalagajo prosta denarna sredstva, vendar v skladu s pravili, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Minister, pristojen za finance, določi roke za vključitev pravnih oseb iz prejšnjega odstavka v enotno upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi skladno z 68. členom tega zakona.'.
22. člen
(1) Vlada izda predpis iz 80.h člena zakona v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona, minister, pristojen za finance, pa predpise iz drugega odstavka 71. člena, 100., 100.a in 110.a člena zakona v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz 80.h člena zakona velja Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01 in 62/01), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
23. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. določbe 24. do 30. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01) in
2. drugi in tretji odstavek 53. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99).
24. člen
(1) Postopki prodaje premoženja, ki so se začeli po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 in Uredbi o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem se končajo po teh predpisih.
(2) Izvedba posamičnega progama prodaje, ki se je pričel izvajati v določenem letu in se v tem letu ni zaključil, se nadaljuje v naslednjem koledarskem letu.
25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-D (Uradni list RS, št. 109/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, ki določajo obseg zadolževanja države.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 2., 3. in 4. člena tega zakona prenehajo veljati 31. decembra 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-E (Uradni list RS, št. 49/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 3. člena tega zakona prenehajo veljati 31. decembra 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-F (Uradni list RS, št. 107/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
(rok za izdajo predpisov)
Vlada izda predpis iz 106.l člena zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.