Na podlagi 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4, 17/08, 21/08 - popr. in 76/08 - ZIKS-1C, 108/09), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10) je Občinski svet Občine Horjul na 3. seji dne 10. 2. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja.
(2) Namen tega odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ali z drugimi dejanji posegajo v pravne pravice lokalne skupnosti.
Osebe na območju Občine Horjul so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo ali motijo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja in počutja, da skrbijo za urejen videz svojega kraja in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih;
2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur;
3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe;
4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami;
5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju;
6. prireditev ali javni shod je vnaprej organizirano zbiranje občanov, ki traja več kot eno uro;
7. poseganje na zemljišča last občine ali javnega dobra je postavljanje predmetov, ograj, materiala, barak, nasipanje, objektov (ki niso gradbeni objekti) …

(1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.
(2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov.

(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega odloka, se kaznuje z globo 105 evrov.
(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo 420 evrov.
(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo 210 evrov.

(1) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 42 evrov.
(2) Občinski redar, osebo iz prvega odstavka zadrži na kraju in o tem obvesti policijo, če oseba po izreku globe ali opozorilu, nadaljuje s kršitvijo.

(1) Kdor prenočuje ali spi na javnih površinah ali v javnih objektih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 85 evrov.
(2) Osebo iz prvega odstavka se odstrani iz javne površine ali objekta, v primeru ponovitve prekrška se osebo zadrži na kraju in o tem obvesti policijo.

(1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 105 evrov.
(2) Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva Zakon o eksplozivih.

(1) Kdor namerno poškoduje simbole (zastavo), napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo 200 evrov.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 400 evrov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 250 evrov.

Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 200 evrov.
Inšpektor odredi storilcu odpravo nastale škode in vrnitev površin v prvotno stanje. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja izvede odstranitev podjetje, ki ga določi občina, na stroške povzročitelja.

Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo 400 evrov.
Inšpektor odredi storilcu odpravo nastale škode in vrnitev v prvotno stanje. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja izvede popravilo škode podjetje, ki ga določi občina, na stroške povzročitelja.

Kdor kampira, parkira avtodom ali prikolico oziroma podobno vozilo na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 85 evrov.

(1) Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo 210 evrov.
(2) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora psa, ki se giblje v naselju, kmetijskih površinah, gozdu ali na javnih poteh, imeti na povodcu.
(3) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa ne sme voditi ali spuščati psa na zasebnih zemljiščih in prostorih brez soglasja lastnikov ali posestnikov. Spuščeni psi morajo imeti nagobčnik.
(4) Lastnik, vodnik ali skrbnik ne sme voditi ali spuščati živali v javnih objektih kot so prostori državnih organov in organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, vrtci, šole, knjižnice, športni objekti in podobno, razen v primeru da je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali lastnik ali upravljavec objekta. Psi - vodiči slepih in psi - pomočniki invalidov imajo skupaj s s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in jim ni treba imeti nagobčnika.
(5) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti. Živalske iztrebke počisti tako, da jih zavije v papir ali vrečko in odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov.
(6) V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. V primeru podane prijave mora inšpektorat o tem obvestiti Veterinarsko upravo RS.
Lastnik vodnik ali skrbnik živali, ki krši drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, se kaznuje z globo 400 evrov.
Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ki krši peti odstavek tega člena se kaznuje z globo 210 evrov.

(1) Kdor brez predhodnega pisnega soglasja upravnega organa občine posega na zemljišče last občine ali javnega dobra, se kaznuje z globo 500 evrov.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 2.000 evrov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 500 evrov.
(4) Odstranitev posega iz zemljišč iz prvega odstavka tega člena na podlagi inšpekcijske odločbe, odstrani javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. V primeru, da povzročitelj ni znan nosi stroške odstranitve lastnik zemljišča, predmete poseganja se odloži na deponiji komunalnega podjetja, kjer se hranijo 30 dni, po preteku tega roka jih podjetje lahko uniči ali proda na dražbi.

(1) Na vseh javnih površinah, ki niso določene za popravila ali pranje vozil ali vožnjo (zelenice, pločniki, javne parkirne površine) je prepovedano pustiti, prati, voziti ali popravljati vozila.
(2) Voda od pranja vozil ne sme odtekati na cesto in druge javne površine.
(3) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo 1.000 evrov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, kaznuje z globo 500 evrov.
(6) Vozilo, ki ga lastnik ali uporabnik pusti na javni površini iz prvega odstavka tega člena in ga kljub odredbi ne odstrani v roku 3 dni, ga na podlagi inšpekcijske odredbe o odstranitvi, odstrani javno komunalno podjetje. Stroške odstranitve in hrambe vozila nosi lastnik vozila. Vozilo se po 3 mesecih hrambe lahko predela skladno z zakonodajo, stroške predelave nosi lastnik vozila.

Kdor se vozi s štirikolesniki ali motornimi kolesi po gozdnih poteh, vlakah, pešpoteh in izven kategoriziranih javnih cest, se kaznuje z globo 200 evrov.
Vožnja z gorskimi kolesi je mogoča samo tam, kjer je to dovoljeno ali označeno.

(1) Kdor poškoduje drevje, okrasno grmičevje ali cvetje na javnih površinah se kaznuje z globo 100 evrov.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 400 evrov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 evrov.

(1) Organizator prireditve ali shoda si za prireditev pridobi soglasje upravnega organa. Vlogo za soglasje mora organizator podati na upravni organ najmanj osem dni pred izvedbo prireditve ali shoda.
(2) Organizator prireditve ali javnega shoda mora na prireditvenem prostoru zagotoviti:
- ustrezno število rediteljev,
- red in čistočo,
- da v času prireditve niso presežene dovoljene ravni hrupa,
- da zaključi prireditev v dovoljenem času,
- da se parkiranje izvaja v skladu z zakonom,
- dodatna parkirna mesta oziroma prostore,
- da je prireditveni prostor opremljen z ustreznimi posodami za komunalne odpadke,
- da v roku 24 ur po zaključku prireditve ali javnega shoda, ki ga določa upravni akt, očisti in odstrani postavljene objekte in ostale naprave in prireditveni prostor zapusti kot je bil pred izvedbo,
- in druge pogoje iz upravnega dovoljena ali soglasja.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 1.000 evrov.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali posameznik, se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje z globo 500 evrov.

(1) Kdor brez predhodnega soglasja upravnega organa občine, na javno površino ali del ceste, postavi letni vrt ali izdelke iz dejavnosti, se kaznuje z globo 200 evrov.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 500 evrov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 evrov.
(4) Inšpektor odredi povzročitelju odstranitev posega iz prvega odstavka tega člena. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja, odstranitev izvede javno komunalno podjetje, na stroške povzročitelja.

(1) Kdor sežiga komunalne ali druge odpadke na javnih površinah se kaznuje z globo 400 evrov.
(2) Kdor sežiga neorganske odpadke ali druge odpadke, ki povzročajo hud smrad in so ekološko sporni in moteči za okolje, se kaznuje z globo 100 evrov.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 500 evrov.
(5) Inšpektor odredi sanacijo kurišča in odvoz komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov na deponijo javnega komunalnega podjetja. Neupoštevanje te odredbe ima za posledico, da sanacijo izvede javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja.

(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.
(2) Na cesti ali drugi javni površini ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led.
(3) Voznik je dolžan z vozil, ki se uporabljajo za kmetijske ali gradbene namene, pred vstopom na cestišče odstraniti vso zemljo in blato s koles, da ne onesnaži vozišče.
(4) Zemljo ali blato, ki se morda nanese na vozišče mora voznik oziroma izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.
Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

Če so dejanja iz 4., 8., 9. in 10. člena tega odloka storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo 800 evrov.

(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 400 evrov.
(2) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 50 evrov ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani.

Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem odloku povzroči interveniranje občinskih redarjev, inšpektorjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo 200 evrov.

(1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 7. člena tega odloka.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov.

Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.