Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 139/06 - Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 - ZIKS-1C), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/94) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 34/10) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 4. redni seji dne 2. 2. 2011 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe,
3. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4. pravice in obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov,
5. obveznosti izvajalcev del,
6. obračun storitev javne službe,
7. izvajanje posebnih storitev,
8. vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
9. prevzem objektov in naprav v upravljanje,
10. vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov,
11. javna pooblastila,
12. prekinitev dobave pitne vode,
13. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
14. druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov (v nadaljnjem besedilu: stavba), če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb, če:
1. nastaja iz pitne vode, zaradi njene rabe, industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo,
2. je namen rabe pitne vode proizvodnja pijač,
3. se pitna voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je pitna voda pretežna sestavina proizvodov,
4. se pitna voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5. se pitna voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo storitve državnih in lokalnih javnih služb.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura izvajanju storitev javne službe.
3. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
4. Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je praviloma sestavljen iz:
- priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
- dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
- ventila pred obračunskim vodomerom,
- čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
- obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
5. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
6. Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer.
7. Varovalna plomba je objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera.
8. Vzdrževalnina je znesek, ki ga za vzdrževanje vodovodnega priključka uporabnik javnega vodovoda poravna mesečno upravljavcu vodovoda.
9. Upravljavec vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javnega vodovoda in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
10. Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda.
11. Uporabnik javnega vodovoda je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, ki je priključena na javni vodovod.
12. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem javne službe, niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so:
- zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
- zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
- pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;
- zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda;
- strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.
(3) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

V občini izvajata javno službo dva izvajalca, in sicer koncesionar Petrol Energetika, d.o.o., na območju zaokroženega gospodarskega območja bivše Železarne Ravne, in Javno komunalno podjetje Log d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Najemnina za uporabo javne infrastrukture vodovodnega omrežja in koncesijska dajatev sta namenska prihodka občine in se namensko uporabljata za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi vodovodnega omrežja.

(1) Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev.
Izvajalec javne službe upravlja le z javnim vodovodom.
(2) Oskrbovalna območja za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
(3) Občina zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan in na poselitvenih območjih oziroma za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. Oskrbovalna območja so prikazana na topografski karti v Prilogi 1 tega odloka.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni sistem in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javnim vodovodom, obsega:
- vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda in
- zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno vodo.
(2) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, ki mora vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni vodovod.
(2) Upravljavec vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev stavbe, ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(3) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe, zaradi oskrbe s pitno vodo, zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(4) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
- oddaljenost stavbe od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
- je izvedba priključka stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški ali
- priključitev na javni vodovod tehnično ni možna.

(1) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti stavb na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo oziroma se sočasno priključuje.
(3) Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
(4) V tistih primerih, kjer je komunalna odpadna voda speljana v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalne odpadne vode.

(1) Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca vodovoda in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2) Za pridobitev soglasja za priključitev na javni vodovod mora iz pisne vloge biti razvidno:
- vrsta objekta, ki se priključuje,
- naslov objekta in parcelna številka zemljišča,
- geodetsko situacijo z vrisanim objektom,
- soglasje lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
- namen uporabe pitne vode,
- predvidena letna, mesečna ali dnevna poraba oziroma maksimalni pretok.
K vlogi mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967.
(3) Upravljavec vodovoda lahko izda soglasje za priključitev na javni vodovod:
- če je uporabnik objekta v vlogi za soglasje navedel vse zahtevane podatke in priložil pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
- če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
- če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode.
(4) Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje za priključitev najpozneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, ki mora zagotoviti načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod.
(2) Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode.
(3) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4) Upravljavec vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi s soglasjem za priključitev. Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovoda na stroške uporabnika.
(5) Upravljavec vodovoda lahko ob priključitvi novozgrajenih objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.

(1) Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
(2) Upravljavec vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
- uredil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi,
- uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
- izpolnil pogoje iz soglasja za priključitev.
(3) Upravljavec vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne vode v kolikor nastane. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec vodovoda o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(4) Pred priključitvijo objekta, ki je bil priključen na zasebni vodovod, na javni vodovod, mora biti obstoječi priključek ukinjen.
(5) Po priključitvi objekta na javni vodovod upravljavec vodovoda lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

(1) Uporabnik brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli spreminjati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti upravljavcu vodovoda.
(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec del.
(4) Vodovodni priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec vodovoda.

(1) Vzdrževanje vodovodnega priključka je:
1. Vzdrževanje vodomera, ki zajema: obnavljanje vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter zagotavljanje umerjenosti vodomera.
2. Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema: popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka.
3. Obnova vodovodnega priključka, ki jo je potrebno izvesti:
- ko njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
- ko njegovo stanje ogroža nemoteno oskrbo z vodo,
- če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
- če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda.
(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom vzdrževalnine na način, ki je podrobneje določen v 40. členu tega odloka.
(3) Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno upravljavcu vodovoda.

Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonu ali drugem predpisu.

(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca vodovoda, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
- oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
- redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
- vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih na zasebni vodovod, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
- nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
- vodenje katastra zasebnega vodovoda,
- monitoring količine odvzete pitne vode iz vodnih virov, zaradi obratovanja zasebnega vodovoda, v skladu s pogoji vodnega dovoljenja, za rabo vode iz vodnih virov,
- obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
- meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, ampak jih lahko izdaja le občina.

(1) Upravljavec vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Upravljavec vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovode, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec vodovoda, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
1. oskrba s pitno vodo vseh uporabnikov storitev javne službe pod enakimi pogoji, upoštevaje tehnične možnosti priključevanja in v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
3. redno obračunavanje storitev javne službe in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
4. skrb za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda,
5. redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javnega vodovoda,
6. ravnanje skladno s pravili stroke,
7. sistematično pregledovanje vodovodnega omrežja s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
8. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
9. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
10. nameščanje in preverjanje nepoškodovanosti varovalne plombe vodomera,
11. vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih priključkov,
12. kontroliranje ustreznosti interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
13. vzdrževanje hidrantnega omrežja in hidrantov, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
14. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
15. izvajanje pregledov interne instalacije in opravljanje kontrole kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
16. zagotavljanje monitoringa količine odvzete pitne vode iz vodnih virov, zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
17. priprava predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
18. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
19. organiziranje dobave pitne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile,
20. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
21. izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javni vodovod,
22. izvajanje javnih pooblastil,
23. stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po določilih tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe vodne izgube zmanjšati do količin, ki so določene v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Upravljavci javnih in zasebnih vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati ministrstvu skladno z 10. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo.
(2) Upravljavci vodovodov iz prvega odstavka tega člena morajo enake podatke posredovati tudi Javnemu komunalnemu podjetju Log d.o.o., ki vodi skupno evidenco vodovodov za potrebe občine.
(3) Stroški priprave podatkov v obliki, kot jo zahteva Javno komunalno podjetje Log d.o.o., bremenijo upravljavce vodovodov.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnega vodovoda.
(2) Občina zagotavlja vodenje katastra javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(3) Kataster iz prvega odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 25. in 26. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec javne službe prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom.

Izvajalec javne službe obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja skladno s 53., 54., 55. in 56. členom tega odloka.

(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
- priključitve na javni vodovod,
- spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
- izvesti dodatna dela na priključku,
- povečati odvzem vode,
- ukinitve priključka.

(1) Uporabniki javne službe imajo naslednje obveznosti:
1. priključiti se na javni vodovod le v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda,
2. priključiti se na javni vodovod najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda in hkrati opustiti priključek na zasebni vodovod, skladno z navodili upravljavca vodovoda,
3. zgraditi objekte in naprave interne vodovodne instalacije in vodovodni priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
4. kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi usposobljen izvajalec del,
5. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo ter požarno omrežje in interne hidrante,
6. upravljavcu omogočiti pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
7. urediti vodomerno mesto skladno z zahtevami upravljavca vodovoda,
8. upravljavcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom,
9. upravljavcu omogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
10. upravljavcu omogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka,
11. varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
12. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
13. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
14. redno plačevati prejete račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
15. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah, ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo in obračun stroškov,
16. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun v več stanovanjskih stavbah preko skupnega obračunskega vodomera,
17. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnem priključku, obračunskem vodomeru ter javljati vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javnega vodovoda,
18. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
19. pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda pred predelavo interne vodovodne napeljave,
20. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine pitne vode.
(2) Uporabnik javne službe je odgovoren za škodo povzročeno na javnem vodovodu, lastnem ali tujem vodovodnem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali s svojo lastnino ter za škodo nastalo zaradi motnje pri oskrbi z vodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik javnega vodovoda se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javnega vodovoda in na način, ki ne vpliva na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.

Uporabnikom je prepovedano:
- prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunski vodomer,
- poškodovati varovalno plombo vodomera,
- odkloniti vgradnjo vodomera, če je vgradnja le-tega izvedljiva,
- onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom,
- onemogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
- onemogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka,
- kršiti varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
- brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek,
- prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti dobavo pitne vode drugemu uporabniku javne službe.

(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ter soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del in o pričetku del izvajalca javne službe pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod in vodovodne priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnih priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in plačati vse stroške popravila.

(1) Gradnjo objektov in naprav vodovoda lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec.
(2) Priključitev na javni vodovod izvede upravljavec. Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vsa dela na javnih vodovodih in vodovodnih priključkih nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z veljavno zakonodajo ali sklenjeno koncesijsko pogodbo. Cenik storitev javne službe sprejme občinski svet.
(2) Cenik za storitve priključitve na javni vodovod iz petega odstavka 14. člena tega odloka sprejme pristojni organ izvajalca javne službe.
(3) Cenik za storitve vzdrževanja vodovodnih priključkov iz 17. člena tega odloka sprejme pristojni organ izvajalca javne službe.
(4) Če se spremeni cena storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe obračuna porabljeno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene pitne vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

(1) Upravljavec vodovoda meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec vodovoda vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroške obnavljanja vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera plača uporabnik upravljavcu vodovoda z vzdrževalnino.
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
- odčitane količine porabljene pitne vode ali povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, kadar meritev z vodomerom ni bila možna,
- velikosti obračunskega vodomera ali priključka.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.

(1) Upravljavec vodovoda izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, plača stroške izredne kontrole vodomera upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(2) V stavbi z več stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe račun upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
(3) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom na podlagi delilnika, ki ga določijo uporabniki.
(4) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upošteva izvajalec javne službe pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju.

(1) V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode.
(2) Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko upravljavec vodovoda in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi, kar pa ni predmet izvajanja javne službe.
(3) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca vodovoda, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

(1) Izvajalec javne službe zaračunava uporabniku oskrbo s pitno vodo, če je priključen na javni vodovod.
(2) Oskrba s pitno vodo se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera in kubičnih metrih dobavljene pitne vode. Če pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja pred nastankom okvare.
(3) Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 pitne vode na mesec, zaračunava izvajalec javne službe mesečno porabo vode v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljavec vodovoda praviloma enkrat letno.
(4) Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljavec vodovoda odčitavanje vodomera praviloma vsak mesec. Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
(5) Pogodbo o pavšalnem odjemu lahko sklene upravljavec vodovoda z uporabnikom javnega vodovoda le, če meritev porabljene pitne vode ni možna. Če se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.

(1) Upravljavec vodovoda zaračunava uporabniku vzdrževalnino, če je priključen na javni vodovod. Vzdrževalnina se zaračunava mesečno v odvisnosti od velikosti vodomera.
(2) Če na priključku ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v zakonskem roku osem dni in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.

(1) Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih pa izvajalec javne službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture pravnim ali fizičnim osebam. Posebne storitve so:
- oskrba s pitno vodo, ki se uporablja za tehnološke namene in zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda,
- oskrba s pitno vodo za proizvodnjo pijač,
- oskrba s pitno vodo za tehnološke namene, pri katerih je voda sestavina proizvoda,
- oskrba s pitno vodo za polnjenje bazenskih kopališč,
- oskrba s pitno vodo za namakanje.
(2) Občina soglaša z izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občine.

Posebne storitve se obračunavajo smiselno na enak način, kot je to določeno v 39. členu tega odloka za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe.

(1) Cene posebnih storitev sprejme občinski svet.
(2) V primeru, da za posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se uporablja cena, ki velja za posamezno storitev javne službe.
(3) Cena posamezne posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve javne službe.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja na območju občine po omrežju cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in električno opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo.
(2) Z objekti in napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena upravlja upravljavec in jih lahko pod enakimi pogoji, urejenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi, uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo.
(4) Šteje se, da je javni vodovod zgrajen, če je objekt, ki ga je potrebno oskrbovati s pitno vodo, oddaljen od javnega vodovoda manj kot 200 metrov.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so v lasti uporabnika javnega vodovoda, so naslednji:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
2. vodovodni priključek:
- spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
- obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,
3. vodomerni jašek ali niša,
4. objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javnega vodovoda in jih, z izjemo vodovodnega priključka, vzdržuje uporabnik javnega vodovoda na lastne stroške.
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.

Vodovodni priključek vzdržuje upravljavec vodovoda na stroške uporabnika javnega vodovoda. Pri izvajanju vzdrževalnih del mora uporabnik upravljavcu vodovoda omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti. Vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema menjavo vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljavcu vodovoda v vzdrževalnini. Največja dolžina vzdrževanega vodovodnega priključka je 50 m.

Obstoječi vodovod, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v občini in ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med dosedanjim upravljavcem, lastnikom in občino, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 8. člena. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca, lastnika in občine, pri čemer velja načelo, da mora biti infrastruktura v dobrem stanju, funkcionalno brezhibna, da ima urejena lastninska razmerja in da o njej obstajajo geodetske evidence.

(1) Prevzem novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve ustrezajo pravilom stroke,
3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
- pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka prvega odstavka tega člena),
- predložil projekt izvedenih del z digitalnim geodetskim posnetkom, dokazilo o zanesljivosti in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter dokazila o urejenih lastninskih razmerjih.
(2) Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(3) Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v najem izvajalcu javne službe.

(1) Hidranti na javnem vodovodu služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
(2) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabiti pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov ter izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik javnega vodovoda pisno obvestiti upravljavca vodovoda o kraju uporabe, času odvzema pitne vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(3) Voda iz hidrantov se lahko izjemoma, vendar samo ob soglasju upravljavca vodovoda uporabi tudi za naslednje namene:
- škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
- zalivanje parkov ter javnih nasadov,
- za javne prireditve,
- za polnjenje cistern za prevoz vode,
- za utrjevanje cestišč ali podobna druga gradbena dela.
(4) V primerih uporabe vode iz tretjega odstavka tega člena skleneta upravljavec vodovoda in uporabnik pogodbo, v kateri se določijo pogoji uporabe in način plačila stroškov porabljene vode.
(5) Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje za uporabo vode iz hidrantov za v tretjem odstavku tega člena določene namene, če to dopuščajo razmere na javnem vodovodu.
(6) Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena, mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z overjenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu vodovoda.
(7) Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru odgovarja uporabnik za vso škodo nastalo zaradi okvare hidranta in stroške popravila hidranta.
(8) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo vodomera, veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim predstavnikom upravljavca vodovoda.

Izvajalec javne službe vzdržuje javno hidrantno omrežje in hidrante, ki so priključeni nanj. Stroški za to vzdrževanje se krijejo iz občinskega proračuna.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(1) Upravljavec vodovoda mora prekiniti z dobavo pitne vode, omejiti njeno uporabo ali sprejeti drug ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi, če predstavlja uporaba pitne vode potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave pitne vode.
(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec vodovoda takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila. V primeru prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno vodo.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem pitne vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo pitne vode za druge namene.

(1) Izvajalec javne službe lahko brez predhodnega obvestil, posameznemu uporabniku prekine dobavo pitne vode, če:
- stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
- je vodovodni priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
- uporabnik onemogoči predstavniku upravljavca vodovoda odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij,
- uporabnik krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode,
- obstajajo drugih razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se prekinitev ne bi izvedla.
(2) Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo pitne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka za zagroženo prekinitev, kadar:
- hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom,
- brez soglasja upravljavca vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka,
- uporabnik brez privolitve upravljavca vodovoda odstrani varnostno objemko na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
- ne omogoči upravljavcu vodovoda vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz 17. člena tega odloka,
- je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
- posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami upravljavca vodovoda iz 16. člena tega odloka,
- to izhaja iz odločbe pristojnega inšpektorja,
- uporabnik ne poravna zapadlih računov za dobavljeno pitno vodo,
- uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 37. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(3) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

(1) Upravljavec ima pravico, da prekine oskrbo s pitno vodo zaradi:
- izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda,
- odprave nepredvidljive okvare na objektih in napravah javnega vodovoda,
- višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o času in trajanju prekinitve iz prve alineje zgornjega odstavka pravočasno obvestiti uporabnike direktno ali preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način vsaj 48 ur pred pričetkom del, v primerih iz druge in tretje alineje pa takoj, ko je to mogoče. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) Če prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe v tem času zagotoviti vsaj minimalno nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska služba.
(2) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. v nujnih primerih, ko bi bilo ogroženo zdravje in varnost ali premoženje ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
3. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo.
(3) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(4) Pristojni organ lokalne skupnosti ima pravico do vpogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

(1) Z globo 1.000 € v se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost - upravljavec, če:
- na predvidenem poselitvenem območju priključi stavbo na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
- je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija in izvede priključitev na vodovod, ko objekt še ni priključen na javno kanalizacijo oziroma se sočasno ne priključuje,
- na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, izda soglasje za priključitev na javni vodovod, ko komunalna odpadna voda iz objekta ni speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode,
- v okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju ne zagotavlja oskrbe s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe, ali ne vzdržuje objektov in opreme zasebnega vodovoda in zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih na zasebni vodovod, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, ali ne izvaja nadzora priključkov stavb na zasebni vodovod, ali ne vodi katastra zasebnega vodovoda, ne spremlja količin odvzete pitne vode iz vodnih virov v skladu s pogoji vodnega dovoljenja, se ne udeleži obveznega izobraževanja, ki ga organizira izvajalec javne službe, ali ne izvaja meritev količin dobavljene vode in obračuna storitev,
- ne prekine dobave pitne vode, omeji njeno uporabo ali sprejme drug ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi, če predstavlja uporaba pitne vode potencialno nevarnost za zdravje ljudi,
- v primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode takoj ne obvesti uporabnikov in jim posreduje ustrezna priporočila,
- v primeru prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24 ur, ne zagotovi vsaj minimalne oskrbe s pitno vodo.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz četrte, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka kaznuje fizična oseba - upravljavec.
(4) Z globo 1000 € se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- ne zagotovi načrtovanja, gradnje in vzdrževanja cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod,
- brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda prestavi, zamenja, popravi ali kakorkoli spremeni vodovodni priključek ali obračunski vodomer,
- ne prijavi vsake okvare na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru upravljavcu vodovoda,
- sam namešča, premešča in vzdržuje obračunski vodomer,
- poškoduje varovalno plombo vodomera,
- odkloni vgradnjo vodomera, če je vgradnja le-tega izvedljiva,
- onemogoči dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom,
- onemogoči dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
- onemogoči dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in ne dopusti obnovo vodovodnega priključka,
- krši varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
- brez soglasja upravljavca dovoli priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek,
- prekine ali z nestrokovnim delom onemogoči dobavo pitne vode drugemu uporabniku javne službe.
(5) Z globo 500 evrov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(6) Z globo 400 evrov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje uporabnik - fizična oseba.
(7) Z globo 1000 € se kaznuje uporabnik - pravna oseba, če se v nasprotju z 9. členom tega odloka ne priključi na javni vodovodni sistem.
(8) Z globo 500 evrov se za prekršek iz sedmega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(9) Z globo 400 evrov se kaznuje uporabnik - fizična oseba, če se v nasprotju z 9. členom tega odloka ne priključi na javni vodovodni sistem.

(1) S tem odlokom se ne spreminja vsebina Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na zaokroženem območju bivše Železarne Ravne v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/06) v delu, ki se nanaša na obveznosti koncesionarja, in v delu, kjer so urejena razmerja med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z opravljanjem javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) S tem odlokom se ne spreminjajo pravice in obveznosti strank Koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne.
(3) Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na zaokroženem območju bivše Železarne Ravne v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/06) se v razmerju do tega odloka šteje za lex specialis.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 67/99, 28/09).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.