Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 139/06 - Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 - ZIKS-1C), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/94, 98/08) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 34/10) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 4. redni seji dne 2. 2. 2011 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe,
3. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
4. pravice in obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov,
5. obveznosti izvajalcev del,
6. obračun storitev javne službe,
7. izvajanje posebnih storitev,
8. vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
9. prevzem objektov in naprav v upravljanje,
10. ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v kanalizacijo,
11. javna pooblastila,
12. prekinitev odvajanja odpadne vode,
13. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
14. druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.

(1) Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh ali javnih površin.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2. Javna kanalizacija so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, ki so namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na poselitvenem območju, kjer je skupna obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE). Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
3. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
4. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
5. Upravljavec kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javne kanalizacije, in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki odvajajo odpadno vodo v lastno kanalizacijo, pooblastili za upravljanje z zasebno kanalizacijo.
6. Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki odvaja komunalno ali padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali mu je zagotovljen prevzem blata iz malih čistilnih naprav in obstoječih greznic.
7. Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
8. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
9. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
10. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
11. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
12. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
13. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
14. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
- zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja,
- zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe,
- pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe,
- strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe ter gradnje in vzdrževanje objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
- načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjenih izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

V občini izvajata javno službo dva izvajalca, in sicer koncesionar Petrol Energetika, d.o.o., na območju zaokroženega gospodarskega območja bivše Železarne Ravne in Javno komunalno podjetje Log d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture kanalizacijskega omrežja in koncesijska dajatev sta namenski prihodek občine in se namensko uporabljata za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega omrežja.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki je predmet tega odloka.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Če je ena ali več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
- odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb, ali
- se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, če je to predpisano zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe iz 10. člena tega odloka.

(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
- vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
- odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
- odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta.
(2) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
- redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabnikih storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
- prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
- izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske vode iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 9. člena tega odloka.
(2) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(4) Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasjem upravljavca kanalizacije.
(5) Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje.
(6) Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.
(7) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo.
(8) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(9) Praznjenje nepretočnih greznic izvaja upravljavec kanalizacije v okviru javne službe po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške prevzema in obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca kanalizacije opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

(1) Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2) Za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo mora iz pisne vloge biti razvidno:
- vrsta objekta, ki se priključuje,
- naslov objekta in parcelna številka zemljišča,
- vrsta odpadne vode,
- predvidena letna, mesečna ali dnevna količina odpadne vode.
K vlogi mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967.
(3) Upravljavec kanalizacije izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijo:
- če je uporabnik objekta v vlogi za soglasje navedel vse zahtevane podatke in priložil pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
- če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
- če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
(4) Upravljavec kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
(2) Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
(3) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

(1) Uporabnik mora upravljavca kanalizacije pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije je dolžan izvesti kanalizacijski priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
(2) Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške uporabnika. Stroške nadzora upravljavec kanalizacije zaračuna na podlagi tarife in cenika, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Deli stavb, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe.
(4) Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča.
(5) Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(6) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(7) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, upravljavec kanalizacije lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
(8) Upravljavec kanalizacije lahko ob priključitvi novozgrajenega objekta na obstoječe ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje.

(1) Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije.
(2) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca kanalizacije spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec kanalizacije je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca kanalizacije. Upravljavcu kanalizacije mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja upravljavca kanalizacije.
(5) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik.
(6) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec kanalizacije.

(1) Izvajalec javne službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti trajne meritve količine odpadne vode na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave, če je zmogljivost čiščenja več kot 10.000 PE.
(3) Meritve se izvajajo na način in v obsegu, kot je določeno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.

Izvajalec javne službe, ki upravlja s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ter predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.
(3) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine izdela oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja javne službe ali jo upravlja druga pravna ali fizična oseba.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora na svoje stroške izvajalcu javne službe naročiti in omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
1. redno zagotavljanje in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
3. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
4. skrb za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
5. redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javne kanalizacije ter objektov čistilnih naprav,
6. ravnanje skladno s pravili stroke,
7. sistematično pregledovanje kanalizacijskega omrežja s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
8. kontroliranje ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo priključka,
9. redno kontroliranje sestave odpadne vode in delovanja čistilnih naprav,
10. priprava predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
11. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, organiziranje odvajanja odpadne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile,
12. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
13. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javne kanalizacije v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
14. izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javno kanalizacijo,
15. izvajanje javnih pooblastil,
16. stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po določilih tega odloka.

Izvajalec javne službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi kataster javne kanalizacije.
(2) Občina zagotavlja vodenje katastra javne kanalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(3) Kataster iz prvega odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 21. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec javne službe prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom.

(1) Izvajalec javne službe obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav obvestiti o:
- komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
- rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
- drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in ga obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Za obdelano blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti enkrat mesečno praznjenje nepretočnih greznic.
(2) Izvajalec javne službe mora prevzeto komunalno odpadno in padavinsko vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo.

(1) Izvajalec javne službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe zunaj naselja zagotoviti prevzem blata iz pretočnih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Obveznost izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena velja do izteka prehodnih rokov za prilagoditev odvajanja komunalne odpadne vode v odvajanje v javno kanalizacijo ali neposredno v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
- priključitve na javno kanalizacijo,
- spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka,
- izvesti dodatna dela na priključku,
- ukinitve priključka.

(1) Uporabniki javne službe imajo naslednje obveznosti:
1. priključiti se na javno kanalizacijo le v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacije,
2. priključiti se na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije in hkrati opustiti priključek na obstoječo greznico ali malo čistilno napravo skladno z navodili upravljavca kanalizacije,
3. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
5. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
6. upravljavcu omogočiti pregled interne kanalizacije in pregled stanja priključka na javno kanalizacijo ter kontrolo sestave odpadne vode,
7. upravljavcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo,
8. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
9. naročiti praznjenje greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem v naslednjih rokih:
- nepretočna greznica: ko je zapolnjena do 2/3 višine,
- pretočna greznica: najmanj enkrat na štiri leta,
- mala komunalna čistilna naprava: najmanj enkrat na štiri leta,
10. redno plačevati prejete račune za javno službo v roku, navedenem na računu, pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
11. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun v več stanovanjskih stavbah preko skupnega obračunskega vodomera,
12. javljati okvare in nepravilnosti na javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku ter javljati vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
13. pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije pred predelavo interne kanalizacije.
(2) Uporabnik javne službe je odgovoren za škodo povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali s svojo lastnino ter za škodo nastalo zaradi motnje pri odvajanju odpadne vode, ki je posledica njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik javne kanalizacije sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni kanalizaciji.
(4) Uporabnik lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropskih skupnosti. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo.

(1) Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabnik je dolžan prijaviti upravljavcu kanalizacije vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode.
(3) Če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje predpisanih učinkov predčiščenja.

Uporabnikom je prepovedano:
- izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij,
- odvajati odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalne vode,
- odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo,
- onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo,
- onemogočiti kontrolo sestave odpadne vode,
- brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek,
- odvajati odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema,
- prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku javne službe.

(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le ob predhodnem soglasju upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave, če industrijska odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije lahko predpiše ostrejše zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo, ne zagotavlja čiščenja zakonsko določene zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno vodo, posredovati izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
(3) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(1) Na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Na območjih poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
(3) Če stavba nima upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda.

(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javna kanalizacija, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del in o pričetku del izvajalca javne službe pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo in kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskih priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena, je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in plačati vse stroške popravila.

(1) Gradnjo objektov in naprav kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec.
(2) Priključitev na javno kanalizacijo izvede upravljavec. Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vsa dela na javni kanalizaciji in kanalizacijskih priključkih nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z veljavno zakonodajo ali sklenjeno koncesijsko pogodbo. Cenik storitev javne službe sprejme občinski svet.
(2) Cenik za storitve priključitve na javno kanalizacijo iz osmega odstavka 15. člena tega odloka sprejme pristojni organ izvajalca javne službe.
(3) Če se spremeni cena storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe obračuna storitev tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene odvajanja in čiščenja izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu kanalizacije. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

(1) Upravljavec kanalizacije si od upravljavca vodovoda pridobi podatke o količini porabljene pitne vode v kubičnih metrih.
(2) Za odvedeno in očiščeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
- pridobljenih podatkov o količini porabljene pitne vode,
- velikosti obračunskega vodomera ali priključka.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
(4) Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, so dolžni sami meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno javljati upravljavcu kanalizacije.
(5) Upravljavci zasebnih vodovodov, ki dobavljajo vodo uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, so dolžni zagotoviti meritev porabe vode z obračunskimi vodomeri in stanje mesečno javljati upravljavcu kanalizacije.

(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku storitve v stavbi.
(2) V stavbi z več stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe račun upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. Interna delitev in zaračunavanje storitve posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo storitve, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
(3) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so dolžni sporočiti kdo je prejemnik računov za opravljeno storitev. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom na podlagi delilnika, ki ga določijo uporabniki.

(1) Odvajanje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količine porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Odvajanje komunalne odpadne vode so dolžni plačevati uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo in uporabniki, ki na javno kanalizacijo niso priključeni, pa imajo možnost priključitve.

(1) Čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količino porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Stroške čiščenja komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki takrat, kadar se le-ta čisti na čistilni napravi.

(1) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz javnih površin, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku v ceni odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja s strehe, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku posebej glede na izračunano količino padavinske odpadne vode. Ta storitev se uporabniku zaračuna le v primeru, če se padavinska odpadna voda s strehe odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Količina padavinske odpadne vode, ki se odvaja s streh, se izračuna tako, da se povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih pet let, ki je za območje občine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj, pomnoži s horizontalno projekcijo površine strehe, ki jo uporablja uporabnik.
(4) V primeru, da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec javne službe zmanjša količino iz tretjega odstavka tega člena za 50%.

(1) Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku fiksni del stroška prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav glede na velikost obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo. V primeru, da se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Uporabnik je dolžan v predpisanih rokih naročiti izvajalcu javne službe prevzem blata in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Količina storitve se praviloma obračuna po izvedeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve sklenjen pisni dogovor med uporabnikom in izvajalcem javne službe.

Izvajalec javne službe v predpisanih rokih izvaja obratovalni monitoring za male čistilne naprave v upravljanju uporabnikov in ga uporabniku zaračuna po opravljeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna storitve sklenjen pisni dogovor med uporabnikom in izvajalcem javne službe.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v zakonskem roku 8 dni in v tem roku ne sme prekiniti izvajanja storitve.

(1) Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih pa izvajalec javne službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture pravnim ali fizičnim osebam. Posebne storitve so:
- odvajanje industrijske odpadne vode,
- čiščenje industrijske odpadne vode,
- odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne površine ali strehe.
(2) Občina soglaša z izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občine.

Posebne storitve se obračunavajo smiselno na enak način, kot je to določeno v 39., 40. in 41. členu tega odloka za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe.

(1) Cene posebnih storitev sprejme občinski svet.
(2) V primeru, da za posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se uporablja cena, ki velja za posamezno storitev javne službe.
(3) Cena posamezne posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve javne službe.

(1) Javna služba odvajanje odpadne vode se izvaja na območju občine po:
- primarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja in ki se zaključi v komunalni ali skupni čistilni napravi,
- po sekundarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu in ki se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
(2) Javna služba čiščenja odpadne vode se izvaja na območju občine v komunalnih čistilnih napravah za odpadno vodo, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz območij poselitev.
(3) Z objekti in napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena upravlja upravljavec in jih lahko pod enakimi pogoji urejenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(4) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(5) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta zgraditi kanalski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak populacijski ekvivalent obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki so v lasti uporabnika javne kanalizacije, so naslednji:
- interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom,
- kanalizacijski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
- male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
- naprave in objekti za predčiščenje odpadne vode (greznice, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe.
(3) Lastniki ali upravljavci stavbe iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške zagotoviti:
- redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
- redno vzdrževanje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
- občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Lastniki objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov in naprav s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Obstoječa kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v občini in ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med dosedanjim upravljavcem, lastnikom in občino kolikor so izpolnjeni pogoji iz 8. člena. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca, lastnika in občine, pri čemer velja načelo, da mora biti infrastruktura v dobrem stanju, funkcionalno brezhibna, da ima urejena lastninska razmerja in da o njej obstajajo geodetske evidence.

(1) Prevzem novozgrajenih kanalizacijskih objektov in naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve ustrezajo pravilom stroke,
3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
- pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka prvega odstavka tega člena),
- predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter dokazilo o urejenih lastninskih razmerjih.
(2) Investitor je dolžan predati zgrajeno javno kanalizacijo občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(3) Prevzete kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Izvajalec javne službe predpiše v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Padavinsko vodo s streh in utrjenih površin, na katerih ni možnosti onesnaženja, je potrebno ponikati v podtalje, če je to izvedljivo, v nasprotnem pa kontrolirano izpuščati v površinske odvodnike.

(1) Pri načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavanje sunkovitega odtoka.
(2) Zadrževalni bazen iz prvega odstavka tega člena je potrebno dimenzionirati na ta način, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(1) Izvajalec javne službe lahko brez predhodnega obvestila uporabniku prekine odvajanje odpadne vode, če:
- stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
- je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
- uporabnik onemogoči predstavniku upravljavca pregled priključka in notranjih instalacij,
- uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega predpisane mejne vrednosti snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če se s tem zaradi posrednega ali neposrednega odvajanja odpadne vode v vodo povzroča nevarnost za vodni vir ali oskrbo s pitno vodo,
- uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki presega pogoje iz soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je zaradi tega moten proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da obratovanje čistilne naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
- uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode,
- ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev v stavbi,
- obstajajo drugih razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se prekinitev ne bi izvedla.
(2) Izvajalec javne službe lahko prekine odvajanje odpadne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve, kadar:
- se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno z 12. členom tega odloka,
- uporabnik ne prazni greznice skladno z 11. členom tega odloka,
- uporabnik ne opusti greznice skladno z 12. členom tega odloka,
- kvaliteta odvajanja odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
- to izhaja iz odločbe pristojnega inšpektorja,
- uporabnik ne poravna zapadlih računov za storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
- uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno z 38. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(3) Prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

(1) Upravljavec ima pravico, da prekine odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode zaradi:
- izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
- odprave nepredvidljive okvare na objektih in napravah javne kanalizacije,
- višje sile, kot npr. potres, požar, izpad energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o času in trajanju prekinitve iz zgornjega odstavka pravočasno obvestiti uporabnike direktno ali preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska služba.
(2) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode,
4. v nujnih primerih, ko bi bilo ogroženo zdravje in varnost ali premoženje ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo in kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(4) Pristojni organ lokalne skupnosti ima pravico do vpogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

(1) Z globo 1000 € se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, ne priključi stavbe ali preuredi obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije,
- stavbe, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, ne priključi na javno kanalizacijo tako, da na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije,
- si pred priključitvijo na javno kanalizacijo ne pridobi soglasja upravljavca kanalizacije in priključek izvede skladno s soglasjem,
- za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo dodatnega priključka ne pridobiti soglasja upravljavca kanalizacije,
- na lastne stroške in na zahtevo upravljavca kanalizacije ne spremeni priključka na javno kanalizacijo ali opusti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode potem, ko je prejel pisno obvestilo upravljavca kanalizacije o spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo,
- na objekte javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka postavlja karkoli brez soglasja upravljavca kanalizacije in mu onemogoča dostop do revizijskega jaška,
- ukine kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca kanalizacije,
- ne uredi iztočnega in merilnega mesta na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi,
- ne prijavi upravljavcu kanalizacije vsake spremembe količine in kvalitete odpadne vode,
- v primeru, ko naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, izvajalca javne službe pisno ne obvesti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje predpisanih učinkov predčiščenja,
- izpušča v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij,
- odvaja odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalne vode,
- odvaja industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo,
- onemogoča dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo,
- onemogoča kontrolo sestave odpadne vode,
- brez soglasja upravljavca dovoli priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek,
- odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema,
- prekine ali z nestrokovnim delom onemogoči odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku javne službe,
- na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, brez predhodnega soglasja upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave,
- kot uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, letnega poročila o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ne posreduje izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto,
- pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti ali zaradi drugih podobnih vzrokov, ne pridobi soglasja izvajalca javne službe,
- na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, kot upravljavec stavbe ali kot lastnik stavbe ali dela stavbe, če stavba nima upravljavca, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, ne zagotovi, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo,
- na območjih poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, kot upravljavec stavbe ali kot lastnik stavbe ali dela stavbe, če stavba nima upravljavca, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, ne zagotovi, da se komunalna odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik - fizična oseba.
(4) Z globo 1000 € se kaznuje uporabnik - pravna oseba, če se v nasprotju z 9. členom tega odloka ne priključi na javno kanalizacijo.
(5) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(6) Z globo 400 evrov se kaznuje uporabnik - fizična oseba, če se v nasprotju z 9. členom tega odloka ne priključi na javno kanalizacijo.

(1) S tem odlokom se ne spreminja vsebina Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/06) v delu, ki se nanaša na obveznosti koncesionarja, in v delu, kjer so urejena razmerja med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z opravljanjem javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) S tem odlokom se ne spreminjajo pravice in obveznosti strank Koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne.
(3) Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/06) se v razmerju do tega odloka šteje za lex specialis.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 120/05).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.