Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 4. redni seji dne 28. 2. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Blanca
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono Blanca (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 09275-00, v skladu z izdelanim okoljskim poročilom.
(3) Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN in gradnjo gospodarske infrastrukture izven območja OPPN, ki je potrebna za normalno funkcioniranje poslovne cone ter pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture.
2. člen
(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo poslovnih objektov. Načrtuje se tudi ureditev pripadajoče prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture ter celostne (krajinske) ureditve območja.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) Sestavni deli OPPN so:
A) ODLOK
B) TEKSTUALNI DEL
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
C) GRAFIČNI NAČRTI
C1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega M 1:5000
dela občinskega plana s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju;
C2 Območje podrobnega načrta z obstoječim M 1:1000
parcelnim stanjem;
C3 Pregledna situacija – prikaz vplivov in M 1:5000
povezav s sosednjimi območji;
C4 Ureditvena situacija; M 1:500
C4a Prerezi; M 1:500
C5 Prikaz ureditev glede poteka in M 1:500
priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro;
C6 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter M 1:500
varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom;
C7 Načrt parcelacije; M 1:500
D) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
E) PRILOGE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
E1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
E2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
E3 Strokovne podlage
E4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
E5 Obrazložitev in utemeljitev
E6 Povzetek za javnost
E7 Okoljsko poročilo.
II. OBMOČJE OPPN
4. člen
(območje OPPN)
Meja ureditvenega območja OPPN obsega površino v izmeri ca. 2,41 ha in vključuje naslednje parcelne številke vse v k.o. Blanca: 536/2, 538/1, 539, 540, 542/2, 543, 544/1, 546/2, 547/1, 548/2, 549, 553/2, 554, 555, 557/3 in 658 – del.
5. člen
(posegi izven območja OPPN)
(1) Izven ureditvenega območja poslovne cone Blanca se dogradi obstoječa javna gospodarska infrastruktura, ki je pogoj za normalno funkcioniranje cone.
(2) Izven območja poslovne cone Blanca bo potekala naslednja javna gospodarska infrastruktura po navedenih zemljiščih, vse k.o. Blanca:
Optični telekomunikacijski vod: os voda bo potekala po zemljiščih parc. št. 507, 508, 515/1, 515/2, 516, 519/2, 520, 526, 527/1, 533/1, 535/1, 536/1, vplivno območje voda (2 x 3 m) bo potekalo po zemljiščih parc. št. 507, 508, 515/1, 515/2, 516, 519/2, 520, 526, 527/1, 533/1, 535/1, 536/1.
Vodovod: os voda bo potekala po zemljiščih parc. št. *42/3, 535/1, 536/1, 673, 680, 681/1, vplivno območje voda (2 x 3 m) bo potekalo po zemljiščih parc. št. *32, *42/3, 308, 321, 323, 381, 397, 400, 405/1, 406, 407, 413, 414, 416, 463/1, 535/1, 536/1, 673, 677, 680, 681/1.
Javna razsvetljava: os voda in vplivno območje (2 x 3 m) bosta potekala samo po zemljišču parc. št. 560/2.
Srednje napetostni elektro vod: os voda bo potekala znotraj območja OPPN, vplivno območje voda (2 x 3 m) pa bo potekalo po zemljišču parc. št. 542/1.
Komunalne odpadne vode: os voda bo potekala po zemljišču parc. št. 560/2, vplivno območje voda (2 x 3 m) bo potekalo po zemljiščih parc. št. 560/2 in 658.
Padavinske vode: os voda bo potekala po zemljišču parc. št. 658, vplivno območje voda (2 x 3 m) bo potekalo po zemljiščih parc. št. 560/2 in 658.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje poslovne cone Blanca se nahaja tik ob glavni cestni in železniški povezavi – regionalna cesta III. reda št. 679 Radeče–Brestanica ter glavna železniška proga Zidani most–Dobova ter je zaradi pridobitve nove mostne povezave preko reke Save ob objektu hidroelektrarne Blanca ter s tem hitre navezave na glavno cesto G1-5 Arja vas–Celje–Drnovo in s tem na avtocesto AC-A2 Karavanke–Obrežje na odseku Smednik–Krška vas, izredno dobra točka za nastanek nove poslovne cone.
(2) Na območju poslovne cone se nahajajo ostanki opornih zidov nekdanje separacija rudnika nekovin na Blanci. Zaradi nekdanje separacije se je v prostoru ustvaril »spodnji plato«, ki je na nivoju regionalne ceste ter »zgornji plato«, ki je ca. 16 m višji od »spodnjega platoja«. Višinsko razliko v večini premoščajo trdni oporni zidovi nekdanje separacije ter brežine. Na »zgornjem platoju« se nahaja transformatorska postaja TP rudnik nekovin Blanca. Do transformatorske postaje vodi utrjena makadamska pot, ki je urejena po vzhodnem robu območja.
(3) Predvidena gradnja bo spremenila podobo vhoda v naselje Blanca.
(4) V smislu prometa se pričakuje povečanje prometa na tem območju, predvsem tovornega prometa (vlačilci ter avtobusi), zato je predvidena izvedba novega cestnega priključka iz regionalne ceste. Znotraj cone se bodo uredile interne javne prometnice, ki bodo omogočale tudi nadaljevanje v bodočo poslovno cono, ki je načrtovana severozahodno od predmetne cone.
(5) Obravnavana poslovna cona se nahaja na območju kulturne krajine Blanca – Blanško polje (evidenčna števila enote: 19159). Zaradi velike vizualne izpostavljenega območja se pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju cone upošteva krajina, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti se estetsko oblikujejo v smislu atraktivnosti. Predvsem je pomembno oblikovanje objektov, ki so predvideni vzdolž regionalne ceste.
7. člen
(funkcionalna zasnova poslovne cone)
(1) Za povezavo poslovne cone na cestno omrežje je na regionalni cesti predvidena ureditev novega tri-krakega križišča (v jugovzhodnem delu cone) ter ureditev pločnika in kolesarske steze vzdolž severnega roba regionalne ceste. Preko križišča se na »zgornji plato« spelje nova interna javna cesta, ki bo kasneje omogočala tudi navezavo v novo poslovno cono, ki je predvidena zahodno od obravnavane cone. Zaradi izjemno težavnega obstoječega terena bo potrebna predvsem ob prometnicah izvedba opornih zidov in brežin. Oporni zidovi se zgradijo na način, da bo omogočena zazelenitev ter obložijo v avtohtonem kamnu, novo nastale brežine se ustrezno zazelenijo.
(2) Na območju poslovne cone Blanca je predvidena umestitev nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov v skladu s tem odlokom.
(3) V poslovno cono Blanca je predvidena umestitev objektov kot so: poslovno servisni objekti, turistična agencija, vulkanizerstvo, avtomehanična delavnica, objekt za izvajanje gostinske dejavnosti, manjši bencinski servis, poslovni objekt za izvajanje ključavničarske dejavnosti, skladišča, manjši lokalni zbirni center kosovnih odpadkov (ekološki otok), površine za parkiranje osebnih vozil, avtobusov in tovornih vozil itd.
(4) Na »spodnjem platoju« imajo prednost tisti objekti v katerih se bodo izvajale predvsem trgovske in storitvene dejavnosti, v objektih na »zgornjem platoju« pa se umeščajo predvsem proizvodnje dejavnosti in zbirni center za ravnanje z ločeno zbranimi odpadki. Zbirni center se predvidi kot ograjen manipulativni prostor, deloma pokrit in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij komunalnih odpadkov ter kosovnih odpadkov. Del zbirnega centra mora biti urejen tudi za zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov.
(5) Znotraj poslovne cone so določene javne površine (interne prometnice z opornimi zidovi in brežinami) ter parcele namenjene gradnji novih nestanovanjskih stavb.
(6) Vsaka parcela namenjena gradnji ima določeno gradbeno mejo (GM) oziroma površino za razvoj objekta. Znotraj te površine je dovoljena gradnja osnovnih objektov. Osnovni objekti se lahko gradbene meje dotikajo, ne smejo pa je presegati. V primeru, da je osnovni objekt manjši od določene gradbene meje, je potrebno upoštevati morebitno določeno gradbeno linijo ter predpisano razmerje stranic. Pri objektih kjer je določena gradbena linija, morajo biti objekti z eno stranico postavljeni na gradbeno linijo (finalni sloj zunanjega ovoja stavbe).
(7) Na območju OPPN je dovoljena tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa ta odlok.
(8) Enostavne objekte – objekti za lastne potrebe ter začasne objekte se lahko postavlja le na manipulativni površini (MP), ki jo ima določeno vsaka parcela namenjena gradnji.
(9) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se uredi zadostno število parkirnih mest za obiskovalce in zaposlene ter za funkcionalno ovirane osebe.
8. člen
(tehnične zahteve stavb)
Stavbe morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS, št. 93/08 in 47/09). V skladu s tem se zagotovi predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, in geotermalna energija, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
9. člen
(krajinska ureditev)
(1) Za območje poslovne cone je bil izdelan idejni projekt zunanje ureditve poslovne cone Blanca, št. IDP/2009-010, izdelal Archi.KA d.o.o. Ljubljana, marec 2010.
(2) Koncept krajinske ureditve temelji na zakrivanju videzno močno izpostavljenih delov načrtovane ureditve ter na utrjevanju brežin, ki se bodo pojavile zaradi predvidene ureditve. Za zakrivanje videzno izpostavljenih delov so v krajinski ureditvi uporabljena predvsem listopadna drevesa ter višje listopadne grmovnice z gosto krošnjo. Za vzpostavitev določenega prostorskega reda, so drevesa praviloma razporejena v drevoredne poteze in rastre, ki dopolnjujejo načrtovano ureditveno situacijo. Zaradi vključevanja predvidene cone v širši krajinski kontekst prostora, se na robovih obravnavanega območja zasaditev postopoma zmehča ter iz močnih potez preide v gručasto zasaditev oziroma v posamezna zasajena drevesa. Osnovo zasaditve tvorijo drevesa. Njim je podrejena zasaditev višjih grmovnic ter pokrovnih rastlin. Slednje so predvidene predvsem na delih, kjer so zaradi načrtovanih posegov predvideni večji posegi v teren – nasipi oziroma vkopi. Pokrovne rastline so predvidene tudi na delih, kjer so s posegi predvideni oporni zidovi.
Zasnova krajinske ureditve je preprosta in funkcionalna. Proste nepozidane površine se po večini uredijo kot travnate površine na katerih so zasajene skupine dreves oziroma posamezna drevesa. Višje grmovnice se v zasaditvi redko pojavljajo, le-te pa so v zasnovo vključene kot del celotne parkovne zasnove poslovne cone Blanca. Posamezne grmovnice in pokrovne rastline se sadijo v obliki nasadov, saj se s tem zmanjšuje stroški njihovega vzdrževanja.
(3) Projektna dokumentacija za gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov na območju poslovne cone Blanca mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt krajinske arhitekture mora biti izdelan v skladu z navodili iz idejnega projekta zunanje ureditve poslovne cone Blanca z upoštevanjem določil tega prostorskega akta. Idejni projekt je sestavni del OPPN-ja.
10. člen
(vrste dejavnosti)
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov navedenih v naslednjem členu, s poudarkom na obrtnih, trgovskih in storitvenih dejavnostih. V industrijske stavbe oziroma dele stavb ni dopustno umeščanje tistih proizvodnih in predelovalnih dejavnosti, katerih tehnologija povzroča onesnaževanje večjega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ki zahtevajo energetske vire, ki jih ni možno zagotoviti v sklopu dopustnih ureditev tega OPPN.
11. člen
(vrste osnovnih objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. Gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
(2) V skladu z enotno klasifikacijo objektov so dopustni naslednji osnovni objekti pod pogoji tega odloka:
1 / STAVBE
12 / Nestanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
122 Upravne in pisarniške stavbe;
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti:
12301 Trgovske stavbe;
12303 Bencinski servisi;
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti;
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij:
12420 Garažne stavbe (od tega samo pokrita parkirišča ter kolesarnice);
125 Industrijske stavbe in skladišča:
12520 Industrijske stavbe (od tega delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice);
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (od tega rezervoarji in cisterne za tekočine in pline ter pokrite skladiščne površine);
126 Stavbe splošnega družbenega pomena:
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo.
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 / Objekti transportne infrastrukture
211 Ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi;
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti
241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas;
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega otroška in druga javna igrišča);
242 Drugi gradbeni inženirski objekti;
24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
12. člen
(vrste dopolnilnih objektov)
(1) Na območju OPPN je v območju načrtovanih parcel namenjenih gradnji in javnih površin, dovoljena gradnja tudi ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu, ki se postavljajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni določeno drugače.
(2) Ti objekti so:
Nezahtevni objekti:
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti, in sicer:
– pločnik, postajališče, pomožni objekti vodne infrastrukture.
Enostavni objekti:
– Objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča);
– Pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak potrebna za raziskave);
– Začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt;
– Urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
13. člen
(vrste gradenj)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave);
– rekonstrukcije objektov;
– odstranitve objektov ali njihovih delov;
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnosti;
– vzdrževanje objektov (investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela).
14. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji osnovnega objekta (stavbi in gradbeno-inženirskim objektom), ureditvi parkirišč, dostavnih poti in zelenih površin ter gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov. Parcela je opredeljena kot največja ureditvena enota.
Manipulativna površina (MP): je površina, namenjena manipulaciji vozil (vožnji, obračanju, parkiranju …).
Površina za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na kateri je možna gradnja osnovnih objektov z upoštevanjem predpisanega razmerja stranic.
Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je novozgrajena oziroma načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.
Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom – s finalnim slojem zunanjega ovoja stavbe postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Zelenica: je površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice, avtohtone listopadne drevesne vrste). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah.
Brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik na terenu, predvsem kot posledica novih prometnic. Brežine se zasadijo z avtohtonimi listopadnimi drevesnimi vrstami.
15. člen
(lega objekta na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1) Lega objekta in odmiki od mej sosednjih zemljišč je določena z regulacijskimi in funkcijskimi elementi iz prejšnjega člena.
(2) Objekti so locirani s krajšo stranico vzporedno na regionalno cesto. Pri določanju tlorisne velikosti osnovnega objekta je treba upoštevati predpisano razmerje stranic ter določeno gradbeno mejo in gradbeno linijo. Osnovne objekte se lahko gradi znotraj gradbene meje (GM) na površini za razvoj objekta.
(3) Na prikazanem območju površine za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst osnovnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
(4) Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativne površine, zelenice in hortikulturne zasaditve.
(5) Na prikazanem območju manipulativne površine (MP) je dovoljena postavitev enostavnih objektov (samo objektov za lastne potrebe in začasne objekte) in infrastrukturnih objektov za potrebe objekta, ter urejanje zelenic in hortikulturnih zasaditev.
16. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti)
(1) Osnovni objekti z dejavnostjo:
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
| Št.| Tlorisni gabariti | Max. | Kota |Max višina|
|obj.| |vertikalni|pritličja | objekta *|
| | | gabarit |(toleranca| |
| | | | ± 20 cm) | |
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
|1 |• znotraj GM |• P + N |• 173,80 |• max. |
| |• razmerje stranic | |m n.v. |183,80 m |
| |1:1,4 do 1:1,6 | | |n.v. |
| |• krajša stranica | | |(ca. 10 m |
| |vzporedno z R3 | | |nad koto |
| |• upoštevati GL | | |pritličja)|
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
|2 |• znotraj GM |• P + N |• 173,80 |• max. |
| |• razmerje stranic | |m n.v. |181,80 m |
| |1:1,4 do 1:1,6 | | |n.v. |
| |• krajša stranica | | |(ca. 8 m |
| |vzporedno z R3 | | |nad koto |
| |• upoštevati GL | | |pritličja)|
+----+------------+------------+----------+----------+----------+
|3 |stavba |• znotraj GM|• P + N |• 173,80 |• max. |
| | |• razmerje | |m n.v. |181,80 m |
| | |stranic | | |n.v. |
| | |1:1,4 do | | |(ca. 8 m |
| | |1:1,6 | | |nad koto |
| | |• krajša | | |pritličja)|
| | |stranica | | | |
| | |stavbe | | | |
| | |vzporedno z | | | |
| | |R3 | | | |
| | |• upoštevati| | | |
| | |GL | | | |
| +------------+------------+----------+----------+ |
| |nadstrešnica|• v primeru |• P |• 173,60 | |
| | |izvedbe | |m n.v. | |
| | |bencinskega | | | |
| | |servisa se | | | |
| | |nadstrešnica| | | |
| | |lahko izvede| | | |
| | |tudi izven | | | |
| | |GM stavbe na| | | |
| | |območju | | | |
| | |prikazanem v| | | |
| | |grafičnem | | | |
| | |načrtu | | | |
| | |• upoštevati| | | |
| | |GL | | | |
+----+------------+------------+----------+----------+----------+
|4 |osnovna |• znotraj GM|• P + N |• 180,00 |• max. |
| |stavba |• krajša | |m n.v. |190,00 m |
| | |stranica | | |n.v. |
| | |vzporedna z | | |(ca. 10 m |
| | |R3 | | |nad koto |
| | |• upoštevati| | |pritličja)|
| | |GL | | | |
| | |• razmerje | | | |
| | |stranic | | | |
| | |1:1,4 do | | | |
| | |1:1,6 | | | |
| +------------+------------+ | | |
| |vezna |• znotraj GM| | | |
| |stavba |med obema | | | |
| | |osnovnima | | | |
| | |stavbama | | | |
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
|5 |• znotraj GM |• P + N |• 180,00 |• max. |
| |• razmerje stranic | |m n.v. |190,00 m |
| |1:1,4 do 1:1,6 | | |n.v. |
| |• krajša stranica | | |(ca. 10 m |
| |vzporedno z R3 | | |nad koto |
| |• upoštevati GL | | |pritličja)|
+----+------------+------------+----------+----------+----------+
|6 |osnovna |• znotraj GM|• P |• 186,00 |• max. |
| |stavba |• krajša | |m n.v. |190,00 m |
| | |stranica | | |n.v. |
| | |vzporedna z | | |(ca. 4 m |
| | |R3 | | |nad koto |
| | |• razmerje | | |pritličja)|
| | |stranic | | | |
| | |1:1,4 do | | | |
| | |1:1,6 | | | |
| +------------+------------+ +----------+ |
| |nadstrešnica|• v primeru | |• 185,80 | |
| | |izvedbe | |m n.v. | |
| | |zbirnega | | | |
| | |centra se | | | |
| | |nadstrešnica| | | |
| | |lahko izvede| | | |
| | |izven GM | | | |
| | |stavbe na | | | |
| | |območju | | | |
| | |prikazanem v| | | |
| | |grafičnem | | | |
| | |načrtu | | | |
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
|7 |• znotraj parcele |• P |• 185,80 |• max. |
| |namenjene gradnji | |m n.v. |188,30 m |
| |• tipske velikosti | | |n.v. |
| |• odmik od parcelne | | |(ca. 2,5 m|
| |meje min. 1 m | | |nad koto |
| | | | |pritličja)|
+----+-------------------------+----------+----------+----------+
(2) * Višina objekta je vrh venca oziroma kolenčnega zidu ravne strehe. Nad maksimalno višino objekta ni dovoljena izvedba tehničnih naprav, anten, dimnikov, izpuhov, klimatskih naprav, sončnih kolektorjev, itd.. Vse te naprave morajo biti skrite za vencem oziroma kolenčnim zidom ravne strehe.
(3) Dopolnilni objekti:
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
| Vrsta | Podvrsta | Zahteve glede | Lokacija |
| objekta | objekta | načina gradnje | gradnje |
+---------------------------------------------------------------+
|NEZAHTEVNI OBJEKTI |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• ograje | |• do višine 2,2 m|• na območju |
| | |• medsosedska |OPPN |
| | |ograja je lahko | |
| | |zgrajena na | |
| | |parcelno mejo s | |
| | |pisnim soglasjem | |
| | |lastnika | |
| | |sosednjega | |
| | |zemljišča | |
| | |• ograja ob javni| |
| | |cesti ne sme | |
| | |posegati v polje | |
| | |preglednosti | |
| | |• če ograja | |
| | |poteka v | |
| | |varovalnem pasu | |
| | |gospodarske javne| |
| | |infrastrukture je| |
| | |potrebno | |
| | |pridobiti | |
| | |soglasje | |
| | |upravljavca | |
| | |infrastrukture | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• škarpe | |• ne smejo |• na območju |
|in | |presegati višine |OPPN |
|podporni | |1,5 m | |
|zidovi | | | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• pomožni |• pločnik |• v skladu z |• na območju |
|infrastrukturni| |Uredbo o vrstah |OPPN |
|objekti | |objektov glede na| |
| | |zahtevnost | |
| | |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
+---------------------------------------------------------------+
|ENOSTAVNI OBJEKTI |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• objekti |• nadstrešek |• streha nad |• na |
|za lastne | |vhodom v objekt |manipulativni |
|potrebe | |• streha |površini (MP) |
| | |namenjena zaščiti| |
| | |motornih vozil in| |
| | |koles | |
| | |• streha nad | |
| | |zbirnimi mesti za| |
| | |komunalne odpadke| |
| | |• velikost strehe| |
| | |max. 50 m2 | |
| | |• višine najvišje| |
| | |točke 4 m merjeno| |
| | |od najnižje točke| |
| | |objekta | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• rezervoar |• v skladu z |• na |
| |za |Uredbo o vrstah |manipulativni |
| |utekočinjen |objektov glede na|površini (MP) |
| |naftni plin |zahtevnost | |
| |ali nafto |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
| | |• postavljeni na | |
| | |vizualno | |
| | |neizpostavljenem | |
| | |mestu | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| | | | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• zajetje, |• v skladu z |• na |
| |vrtina ali |Uredbo o vrstah |manipulativni |
| |vodnjak za |objektov glede na|površini (MP) |
| |lastno oskrbo |zahtevnost | |
| |s pitno vodo |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• zbiralnik |• obvezno obzidan|• na |
| |za kapnico |prostor za vodo |manipulativni |
| | |prostornine do 50|površini (MP) |
| | |m2 | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• utrjena |• do površine 500|• na |
| |dvorišča |m2 |manipulativni |
| | | |površini (MP) |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• pomožni |• pomožni |• v skladu z |• na območju |
|infrastrukturni|cestni |Uredbo o vrstah |OPPN |
|objekti |objekti |objektov glede na| |
| | |zahtevnost | |
| | |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• pomožni |• v skladu z |• na območju |
| |energetski |Uredbo o vrstah |OPPN razen |
| |objekti |objektov glede na|tipski |
| | |zahtevnost |zabojnik, ki |
| | |(Uradni list RS, |se ga gradi |
| | |št. 37/08) |samo na |
| | | |manipulativni |
| | | |površini (MP) |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• pomožni |• v skladu z |• na |
| |komunalni |Uredbo o vrstah |manipulativni |
| |objekti |objektov glede na|površini (MP) |
| | |zahtevnost |razen |
| | |(Uradni list RS, |vodovodni, |
| | |št. 37/08) |kanalizacijski|
| | | |in cestni |
| | | |priključek na |
| | | |javno omrežje |
| | | |ter priključek|
| | | |na vročevod |
| | | |oziroma |
| | | |toplovod se |
| | | |gradi na |
| | | |območju OPPN. |
| +--------------+-----------------+--------------+
| |• vrtina ali |• v skladu z |• na območju |
| |vodnjak |Uredbo o vrstah |OPPN |
| |potrebna za |objektov glede na| |
| |raziskave |zahtevnost | |
| | |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• začasni |• odprt |• tlorisna |• na |
|objekti |sezonski |površina |manipulativni |
| |gostinski vrt |zemljišča največ |površini (MP) |
| | |100 m2 | |
| | |• višine najvišje| |
| | |točke | |
| | |nadstrešnice 4 m | |
| | |merjeno od | |
| | |najnižje točke | |
| | |objekta | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• urbana |• nadkrita |• v skladu z |• na območju |
|oprema |čakalnica |Uredbo o vrstah |OPPN |
| |• javna |objektov glede na| |
| |kolesarnica z |zahtevnost | |
| |nadstreškom |(Uradni list RS, | |
| |• javna |št. 37/08) | |
| |telefonska | | |
| |govorilnica | | |
| |• otroško | | |
| |igrišče | | |
| |• obešanka na | | |
| |drogu javne | | |
| |razsvetljave | | |
+---------------------------------------------------------------+
|VZDRŽEVANJE OBJEKTOV |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• |• namestitev |• aparati in |• stavba |
|investicijska |agregata za |naprave, ki se |• na |
|vzdrževalna |proizvodnjo |nameščajo na |manipulativni |
|dela |električne |zunanji ovoj |površini (MP) |
| |energije |stavbe morajo | |
| +--------------+biti locirani na | |
| |• namestitev |vizualno | |
| |naprave za |neizpostavljenih | |
| |ogrevanje |mestih | |
| +--------------+• aparati in | |
| |• namestitev |naprave, ki jih | |
| |sončnega |je mogoče | |
| |zbiralnika |locirati na | |
| |ali sončnih |streho objekta ne| |
| |celic |smejo presegati | |
| +--------------+višine 1 m nad | |
| |• namestitev |najvišjo | |
| |toplotne |dovoljeno višino | |
| |črpalke |posameznega | |
| +--------------+objekta | |
| |• izvedba | | |
| |vrtine za | | |
| |geosondo | | |
| +--------------+ | |
| |• namestitev | | |
| |klima naprav | | |
| +--------------+ | |
| |• izvedba | | |
| |notranjih | | |
| |inštalacij | | |
| +--------------+ | |
| |• izvedba | | |
| |klančin za | | |
| |dostop v | | |
| |objekt | | |
| +--------------+ | |
| |• ureditev | | |
| |dvorišč | | |
| +--------------+ | |
| |• namestitev | | |
| |TV anten | | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
|• redna | |• v skladu z |• stavba |
|vzdrževalna | |Uredbo o vrstah | |
|dela | |objektov glede na| |
| | |zahtevnost | |
| | |(Uradni list RS, | |
| | |št. 37/08) | |
+---------------+--------------+-----------------+--------------+
(4) Vsi, po tem odloku dovoljeni, nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo pod pogoji določenimi v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in njene spremembe in dopolnitve) ob upoštevanju pogojev navedenih v nadaljevanju.
(5) Če je po tem odloku dovoljena večja velikost objekta kot je določena z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, je za takšen objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje kot to določa zakon o graditvi objektov.
17. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo)
(1) Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim. Faktor izrabe za poslovno cono Blanca znaša 0,8.
(2) Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti za poslovno cono Blanca znaša 0,6.
18. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji glede oblikovanja)
(1) Osnovni objekti z dejavnostjo:
+-------+------------+---------+----------+------------+-----------+-----------+
| Št. |Konstrukcija| Streha | Kritina | Barva | Odprtine | Fasada |
|objekta| | | | kritine | | |
+-------+------------+---------+----------+------------+-----------+-----------+
|1, 2, 3|• montažna |• ravna |• PVC |• svetlih |• |• |
| |• opečna |(naklona |membranske|zemeljskih |svobodno |prepovedani|
| |• betonska |do 3°) |kritine |tonov |z načeli |so strešni |
| |• kovinska |skrita |• | |modernega |in drugi |
| | |za |pločevina | |oblikovanja|izzidki |
| | |vencem | | | |• barva |
+-------+ |oziroma +----------+------------+ |fasade v |
|4, 5, 6| |kolenčnim|• |• | |nežnih |
| | |zidom |ozelenjena|rastline, | |odtenkih |
| | | | |ki dobro | |zemeljskih |
| | | | |prenašajo | |barv |
| | | | |sušo | |(rjava, |
| | | | |• | |temno |
| | | | |naprimer | |rdeča, |
| | | | |rastline | |siva, |
| | | | |iz | |drap, |
| | | | |družine | |umazano |
| | | | |mlečkov | |bela …) |
| | | | |(Euphorbia),| |• |
| | | | |šašev | |kombinacija|
| | | | |(Carex) | |ometa z |
| | | | |in trav | |lesom, |
| | | | |(Poa) ter | |kovino in |
| | | | |tudi | |drugimi |
| | | | |določene | |obložnimi |
| | | | |vrste | |materiali |
| | | | |cvetnic | |• fasadni |
| | | | | | |materiali |
| | | | | | |morajo |
+-------+ | +----------+------------+ |biti |
|7 | | |• PVC |• svetlih | |medsebojno |
| | | |membranske|zemeljskih | |usklajeni |
| | | |kritine |tonov | |močne |
| | | |• | | |barve so |
| | | |pločevina | | |strogo |
| | | | | | |prepovedane|
+-------+------------+---------+----------+------------+-----------+-----------+
(2) Dopolnilni objekti:
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|Vrsta |Podvrsta objekta |Oblikovne zahteve |
|objekta | | |
+---------------------------------------------------------------+
|NEZAHTEVNI OBJEKTI |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• ograje | |• transparentne žičnate |
| | |ograje istega tipa na |
| | |celotnem območju poslovne |
| | |cone |
| | |• zelene meje iz avtohtonih |
| | |vrst grmovnic (živa meja, |
| | |pušpan …) |
| | |• ciprese so prepovedane |
| | |• polne (zidane), |
| | |netransparentne ograje so |
| | |prepovedane |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• škarpe in | |• zazelenjene z avtohtonim |
|podporni | |rastlinjem |
|zidovi | |• obložene z avtohtonim |
| | |kamnom ali kamnitimi |
| | |ploščami |
| | |• vse škarpe in podporni |
| | |zidovi na območju OPPN |
| | |morajo biti oblikovno |
| | |poenoteni |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• pomožni |• pločnik |• asfaltni finalni sloj |
|infrastrukturni| |• kamniti oziroma betonski |
|objekti | |robnik |
+---------------------------------------------------------------+
|ENOSTAVNI OBJEKTI |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• objekti za |• nadstrešek |• poenoten z osnovnim |
|lastne | |objektom |
|potrebe | |• ravna streha (naklona do |
| | |3°) |
| | |• kritina enaka kot na |
| | |osnovnem objektu ali |
| | |steklena |
| | |• črn do temno siv odtenek |
| | |kritine |
| | |• nadstrešek je prepovedano |
| | |»zapreti« iz katere koli |
| | |strani |
| | |• nadstreški na območju OPPN |
| | |morajo biti med seboj |
| | |oblikovno poenoteni |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• rezervoar za |• postavljeni na vizualno |
| |utekočinjen |neizpostavljenem mestu |
| |naftni plin ali | |
| |nafto | |
| +-----------------+-----------------------------+
| | | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• zajetje, vrtina|ni posebnih oblikovnih |
| |ali vodnjak za |pogojev |
| |lastno oskrbo s | |
| |pitno vodo | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• zbiralnik za |• obvezno obzidan prostor za |
| |kapnico |vodo |
| | |• oblikovno poenoten s |
| | |fasado objekta h kateremu |
| | |pripada |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• utrjena |• asfaltni finalni sloj |
| |dvorišča |• zaradi možnosti uhajanja |
| | |olj v podtalje so travne |
| | |plošče in tlakovci |
| | |neprimerni |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• pomožni |• pomožni cestni |• drogovi javne razsvetljave |
|infrastrukturni|objekti |morajo biti na celotnem |
|objekti | |območju OPPN oblikovno |
| | |poenoteni |
| | |• varovalne in protihrupne |
| | |ograje naj bodo barvno |
| | |usklajene s poslovno cono |
| | |oziroma naj vizualno ne |
| | |izstopajo |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• pomožni |• tipski zabojnik za |
| |energetski |skladiščenje jeklenk za |
| |objekti |utekočinjeni naftni plin |
| | |mora biti oblikovno poenoten |
| | |z objektom h kateremu |
| | |pripada |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• pomožni |ni posebnih oblikovnih |
| |komunalni objekti|pogojev |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• vrtina ali |ni posebnih oblikovnih |
| |vodnjak potrebna |pogojev |
| |za raziskave | |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• začasni |• odprt sezonski |• morebitni nadstrešek nad |
|objekti |gostinski vrt |gostinskim vrtom mora biti |
| | |montažne izvedbe, da se |
| | |lahko po izteku sezone |
| | |zemljišče vzpostavi v |
| | |prvotno stanje |
| | |• kot zaščita pred slabim |
| | |vremenom in soncem se lahko |
| | |na fasado objekta montira |
| | |tenda svetlih in umirjenih |
| | |pastelnih barv |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• urbana |• nadkrita |• poenoteno s čakalnicami na |
|oprema |čakalnica |širšem območju |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• javna |• poenoteno s čakalnicami na |
| |kolesarnica z |širšem območju |
| |nadstreškom | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• javna |ni posebnih oblikovnih |
| |telefonska |pogojev |
| |govorilnica | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• otroško igrišče|• igrala morajo ustrezati |
| | |standardom za varno uporabo |
| | |igral |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• obešanka na |• oblikovno poenotene z |
| |drogu javne |obešankami na širšem območju |
| |razsvetljave | |
+---------------------------------------------------------------+
|VZDRŽEVANJE OBJEKTOV |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• |• namestitev |• vse naprave morejo biti |
|investicijska |agregata za |locirane na vizualno ne |
|vzdrževalna |proizvodnjo |izpostavljena mesta. Če so |
|dela |električne |nameščene na streho morajo |
| |energije |biti skrite za vencem |
| | |oziroma kolenčnim zidom |
| +-----------------+• klima naprave je |
| |• namestitev |prepovedano montirati na |
| |naprave za |glavne fasade, ki so |
| |ogrevanje |orientirane na regionalno |
| +-----------------+cesto |
| |• namestitev |• sončni kolektorji ali |
| |sončnega |fotovoltaični paneli se |
| |zbiralnika ali |lahko postavljajo na ravne |
| |sončnih celic |strehe vseh objektov vendar |
| +-----------------+morajo biti skriti za vencem |
| |• namestitev |oziroma kolenčnim zidom |
| |toplotne črpalke |strehe |
| | |• sončne kolektorje ali |
| +-----------------+fotovoltaične panele je |
| |• izvedba vrtine |možno montirati tud na |
| |za geosondo |fasade objektov, ki pa |
| +-----------------+morajo biti estetsko |
| |• namestitev |vkomponirani v fasado |
| |klima naprav |objekta |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• izvedba |ni posebnih oblikovnih |
| |notranjih |pogojev |
| |inštalacij | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• izvedba klančin|• asfalt |
| |za dostop v | |
| |objekt | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• ureditev |• asfalt |
| |dvorišč | |
| +-----------------+-----------------------------+
| |• namestitev TV |• ena stavba lahko ima samo |
| |anten |eno TV anteno, ki pa more |
| | |biti na vizualno |
| | |neizpostavljenem mestu |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
|• redna | |ni posebnih oblikovnih |
|vzdrževalna | |pogojev |
|dela | | |
+---------------+-----------------+-----------------------------+
19. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
Na območju OPPN so vsem javnim prometnicam določene parcele s statusom javnega dobra, določene so tudi parcele namenjene gradnji poslovnih objektov. Parcele namenjene gradnji so določene kot največje funkcionalne enote, ki se lahko delijo na manjše parcele in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev pod pogojem, da ima vsaka parcela namenjena gradnji dostop do javne prometnice.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
(skupne določbe)
(1) Načrtovani objekti se priključijo na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo in telekomunikacijsko infrastrukturo.
(2) Pri projektiranju in gradnji stavb in gradbeno inženirskih objektov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise.
(3) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda.
(4) V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(5) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane.
(6) Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(7) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(8) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
(9) Po končanem projektiranju je treba pridobiti soglasja od vseh pristojnih soglasodajalcev.
21. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Državne cestne prometnice:
Za potrebe nove poslovne cone se na regionalni cesti III. reda št. 679 Radeče–Brestanica izvede novo »T« križišče.
Pri projektiranju križišča se upošteva kapacitetni izračun prometa za potrebe Poslovne cone Blanca, izdelal Savaprojekt Krško d.d. pod št. 09161-00, avgust 2009, ki je sestavni del OPPN.
Po severni strani regionalne ceste se rezervira pas širine 2,45 m za ureditev hodnika za pešce in kolesarje.
Pri izdelavi projektne dokumentacije se upošteva:
– kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5 m;
– vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme;
– zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena;
– kakršnokoli postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ki bi bilo predvideno in projektirano ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o javnih cestah (67. in 68. člen), Zakonom o varnosti cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (129. člen), je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste;
– predvideti ustrezno zaščito vozišča državne ceste, da ne bo pri gradbenem posegu v neposredni bližini državne ceste prišlo do zmanjšanja kakršnekoli nosilnosti vozišča;
– minimalna globina infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu z veljavno zakonodajo;
– vzdolžnih posegov v vozišče regionalne ceste se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu z zakonodajo;
– vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste;
– eventuelna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta in funkcionalnega zemljišča objektov zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na državni cesti ne sme biti v breme upravljavca ceste. Direkcija RS za ceste ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirane objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku;
– začetek in dokončanje del za vsak posamezni objekt je treba prijaviti Direkciji RS za ceste, Območje Novo mesto.
(2) Glavna interna prometnica:
Znotraj poslovne cone se uredi javne prometnice preko katerih bo omogočen dostop do vseh parcel namenjenih gradnji. Interne ceste se uredijo širine maksimalno 2 x 3 m. Ob internih prometnicah se izvede pločnik širine 1,6 m, ki bo omogočal peš dostop zaposlenim in obiskovalcem do načrtovanih objektov.
(3) Javne prometnice se osvetli za javno razsvetljavo.
(4) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se uredi zadostno število parkirnih mest za obiskovalce in zaposlene ter za funkcionalno ovirane osebe.
(5) Vse zunanje povozne in manipulativne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti ustrezno dimenzioniranimi lovilci olj.
22. člen
(železniška infrastruktura)
(1) Poslovna cona se delno nahaja znotraj 100 m-skega varovalnega pasu železniške proge Zidani most–Dobova.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja železniškega prometa.
(3) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije se upošteva:
– Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP, Uradni list RS, št. 61/07 in 21/10)
– Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88)
– Pravilnik za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Uradni list RS, št. 14/03)
– za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
23. člen
(vodovod)
(1) Za potrebe poslovne cone Blanca se dogradi javno vodovodno omrežje, in sicer iz vodovodnega sistema Blanca, ki bo po projektni dokumentaciji PGD št. 2560/N-08 (izdelovalec Region d.o.o. Brežice), povezan z vodovodnim sistemom Dolnje Brezovo. Dograditev javnega vodovodnega omrežja se izvede iz cevi DLŽ DN 125 mm.
(2) Za posamezne objekte znotraj poslovne cone se izvedejo samostojni vodovodni priključki s pripadajočimi vodomernimi jaški, ki morajo biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.
(3) Za zagotovitev požarne vode se izvede hidrantno mrežo. Izvedejo se nadzemni hidranti na celotnem območju poslovne cone, ki pa morajo biti izvedeni na javni vodovodni mreži oziroma pred posameznimi vodomernimi jaški. Na območju poslovne cone je potrebno zagotoviti pretočnost hidrantnega omrežja brez slepih cevovodov.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju poslovne cone se nahaja transformatorska postaja TP rudnik nekovin Blanca.
(2) Zaradi načrtovanih ureditev je potrebna prestavitev obstoječe TP, ki se prestavi v severni del poslovne cone, tik ob javno prometnico. V sklopu parcele namenjene gradnji TP se uredi eno parkirno mesto za potrebe vzdrževanja TP.
(3) Vsled prestavitvi TP se ustrezno prestavi tudi srednjenapetostne in nizkonapetostne elektro vode.
(4) Predvideni objekti se bodo napajali iz prestavljene TP.
(5) Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati:
– pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na razdaljo manjšo od 3 m;
– investitor je dolžan pred pričetkom zemeljskih del pri upravljavcu elektroenergetskega omrežja, naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko zaščito istih, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del;
– izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni in pod strokovnim nadzorom upravljavca elektro vodov;
– pri križanju oziroma vzporednem poteku kanalizacije, vodovoda in TK voda z energetskimi kabli je iste potrebno mehansko ustrezno zaščititi v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi in normativi;
– vsa križanja in neposredno približevanje ostalih komunalnih vodov z elektroenergetskimi kabli je potrebno geodetsko posneti in posnetke dostaviti upravljavcu elektro vodov;
– zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito elektro kablov izvaja upravljavec elektro vodov;
– v primeru kakršnihkoli poškodb elektroenergetskih vodov in naprav, ki bi nastale kot posledica predmetnega posega v prostor, krije stroške sanacije le-teh investitor;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti od upravljavca elektro vodov soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektro instalacij in priključnega voda;
– začetek izdelave projektne dokumentacije za prestavitev obstoječe TP ter gradnjo nadomestne, je možen le s predhodnim dogovorom z Elektro Celje d.d., ki potrdi projektno nalogo.
25. člen
(javna razsvetljava)
Območje poslovne cone se opremi z javno razsvetljavo, ki se napaja iz transformatorske postaje. Razsvetli se vse javne površine (ceste, pločniki). Osvetlitev v nočnem času ne sme biti moteča za uporabnike prometnih in drugih javnih površin ter udeležence v prometu. Drogovi za javno razsvetljavo ter svetila morajo biti na celotnem območju poslovne cone poenotene oblike. Za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
26. člen
(kanalizacija za odvodnjavanje padavinskih voda)
(1) Odvodnjavanje načrtovanega križišča se naveže na obstoječo padavinsko kanalizacijo regionalne ceste. Padavinske vode iz javnih prometnic znotraj poslovne cone se ne sme speljati v obstoječo padavinsko kanalizacijo regionalne ceste.
(2) Vse čiste ali predhodno očiščene padavinske vode iz poslovne cone (iz streh objektov, parkirišč za osebni in tovorni promet, internih cest in ostalih utrjenih površin), se spelje v načrtovano javno padavinsko kanalizacijo. Gradnja javne padavinske kanalizacije je predvidena po projektni dokumentaciji št. K-1/2008 (izdelovalec GPI d.o.o., Novo mesto). Padavinska kanalizacija bo speljana vzporedno s kanalizacijo za komunalne odpadne vode do čistilne naprave Blanca.
(3) Vse potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpustom v padavinsko kanalizacijo ustrezno očistijo v ustreznih lovilcih olj, ki morajo biti ustrezno dimenzionirani.
(4) V primeru, da geomehansko poročilo izdelano za gradnjo posamezne stavbe pokaže, da je ponikanje čistih padavinskih voda možno, lahko investitor čiste padavinske vode iz svoje parcele namenjene gradnji, tudi ponika. Potencialno onesnažene padavinske vode se morejo pred ponikanjem v podtalje ustrezno očistiti v ustreznem lovilcu olj.
27. člen
(kanalizacija za odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda)
(1) Za naselje Blanca, je po Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (oktober 2004) predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Gradnja komunalne odpadne kanalizacije je predvidena po idejni projektni dokumentaciji št. K-1/2008 (izdelovalec GPI d.o.o., Novo mesto).
(2) Vse odpadne komunalne vode iz poslovne cone Blanca se obvezno priključijo na načrtovan javni kanalizacijski sistem.
28. člen
(kanalizacija za odvodnjavanje industrijskih voda)
(1) Vse industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti speljane v javni kanalizacijski sistem ter pred izpustom vanj predhodno ustrezno očiščene v ustreznih lovilcih olj do predpisane vrednosti. V vseh prostorih kjer je možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. Morebitne pretekalne ploščadi za surovine potrebne v proizvodnem procesu morajo biti zgrajene tesnjeno, z dvignjenim betonskim robnikom zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.
(2) Pri projektiranju in gradnji servisnih objektov (npr.: bencinski servis) je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04 – ZVO-1).
29. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Predvideni objekti se lahko ogrevajo na zemeljski plin preko rezervoarjev za utekočinjen naftni plin, ki se locirajo ob objektih v skladu s tehničnimi pravili.
(2) Po izgradnji mestne plinovodne mreže se lahko objekti priključijo nanjo.
30. člen
(omrežje zvez)
(1) Na obravnavanem področju se bo gradilo najsodobnejše optično telekomunikacijsko omrežje.
(2) Za oskrbo poslovne cone z novimi telekomunikacijskimi priključki se dogradi primarno TK omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2xPVC Ø110 mm). Točka priključitve je severozahodno od območja poslovne cone, iz spojke na obstoječi trasi telekomunikacijskega omrežja. Kabelska kanalizacija za poslovno cono se izvede vzporedno z obstoječim TK omrežjem vse do cone.
(3) Za posamezen objekt znotraj poslovne cone se predvidi položitev dvojne alkaten cevi premera 50 mm z zaključitvijo v PKJ oziroma direktno v zidni kabelski omarici ZTO-BA na zunanji strani objekta.
(4) Horizontalni odmik drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo minimalno 0,3 m. Na kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Na TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri poteku trase po povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC Ø125 cevmi.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:
– ustrezno izvesti projektno dokumentacijo notranjih inštalacij posameznih objektov;
– pri pravilno izvedeni notranji inštalaciji in vgrajeni dovodni omarici, se izvede priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija;
– pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam;
– investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta;
– dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop;
– notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi;
– pred pričetkom del mora upravljavec telekomunikacijskih vodov opraviti odkaz in obeležbo obstoječih vodov na kraju samem.
31. člen
(ogrevanje objektov)
Objekti se ogrevajo individualno; z zemeljskim plinom, kurilnim oljem, prednost pa imajo alternativna, ekološko in energetsko ugodni viri ogrevanja; zlasti sončna energija, toplotne črpalke, biomasa.
32. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki: za vse načrtovane objekte se zagotovi prostor za postavitev posod za mešane komunalne odpadke. Lokacija mora biti izbrana tako, da je komunalnemu vozilu omogočen neoviran dostop do posod, za praznjenje le-teh. Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto za posodo za odpadke mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
(2) Odpadki iz dejavnosti: odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki idr., steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3) Gradbeni odpadki: v fazi izgradnje javne gospodarske infrastrukture, prometnic in stavb, bodo na območju poslovne cone nastale velike količine izkopane zemljine, ki jo je potrebno ustrezno deponirati. Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno odstraniti ca. 30 cm plast rodovitnega humusa, ki se ga deponira in se ga po končani gradnji uporabi za hortikulturno ureditev in zatravitev zelenic. Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del. Ves ostali višek izkopane zemljine se odvaža na deponijo Konjsko. Ostali gradbeni odpadki se zbirajo ločeno in se odvažajo v kamnolom Log.
(4) Odpadki se lahko odvažajo tudi drugam, če tako določi Občina Sevnica.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
33. člen
(1) Območje Poslovne cone Blanca se nahaja na območju kulturne krajine Blanca – blanško polje (evidenčna številka enote: 19158) – aluvialno polje ob reki Savi, z robno lociranim naseljem Blanca. Na območju poslovne cone Blanca se nahajajo ostanki nekdanje separacije rudnika nekovin Blanca, zato je območje delno degradirano. Z načrtovanimi posegi bo možna izvedba učinkovite sanacije območja s pomočjo umestitve kvalitetnih objektov in ureditve okolice cone. Območje poslovne cone Blanca je vizualno zelo izpostavljeno, predvsem iz smeri glavne ceste G1-5 Arja vas–Celje–Drnovo, ki poteka po desnem bregu reke Save. Zaradi velike vidne izpostavljenosti poslovne cone, so objekti umeščeni v prostor na način, da najvišja točka objektov ne presega najvišje točke terena na obravnavanem območju, ki znaša ca. 190 m n.v.. To se doseže tako, da se obstoječ teren močno zniža, objekti pa imajo predpisane ozelenjene strehe oziroma strehe v nivoju terena. S temi ukrepi zagotovimo, da bi bili objekti na »zgornjem platoju« preveč vidno izpostavljeni glede na obstoječ teren. Obstoječa parcelna struktura je v obliki ozkih njivskih pasov, pravokotno na reko Savo, s kozolci, ki nakazujejo izvirno tradicionalno poljsko razdelitev. Da se čimbolj ohrani tradicionalno podolgovato obliko bližnjih kozolcev, se načrtovane objekte umesti v prostor tako, da so daljše stranice objektov pravokotne na reko Savo, s čimer se ponovi vzorec. Prav tako se ohrani razmerje stranic, ki pri kozolcih na blanškem polju znaša od 1:1,4 do 1:1,6. Projektna dokumentacija za gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov na območju poslovne cone Blanca mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt krajinske arhitekture mora biti izdelan v skladu z navodili iz idejnega projekta zunanje ureditve poslovne cone Blanca z upoštevanjem določil tega prostorskega akta. Idejni projekt je sestavni del OPPN-ja.
(2) Na območju poslovne cone so bile izvedene predhodne arheološke raziskave, ki so pokazale, da se severno nad obstoječo kolovozno potjo nahaja večje število prazgodovinskih najdb, ki obsegajo odlomke prazgodovinske lončenine, kamena orodja in en kos žlindre. Iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav gre za arheološko najdišče iz obdobja prazgodovine.
(3) Območje poslovne cone je načrtovano tako, da ni posegov na območje arheoloških najdb, s čimer se prepreči vse vplive na morebitni arheološki potencial na tem območju.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(5) Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg v registrirano enoto kulturne dediščine Blanca – Blanško polje (EŠD 19158).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
34. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09, 106/09).
(2) Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj v načrtovano javno kanalizacijo.
(3) V primeru ponikanja padavinskih voda morajo le-ta biti ustrezno očiščena v lovilcu olj.
(4) Projektant posameznega objekta mora tekstualno in grafično ustrezno obdelati in prikazati zunanjo ureditev na situaciji v ustreznem merilu iz katere bo razvidna dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, potek vodov za tehnološko in požarno vodo ter rešitve odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posameznih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in v projektu razvidna.
(5) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala.
35. člen
(varstvo tal)
(1) Na območju poslovne cone Blanca so bile izdelane preliminarne geomehanske raziskave, ki so ugotovile osnovno geomehansko zgradbo terena. Na površju se v večini nahajajo nasipi, pod njimi sledijo glinasto-meljaste zemljine, sledi prehod v prode/grušče in nato v matično podlago laporja oziroma laporastega apnenca.
(2) Za posamezne stavbe in oporne zidove se izvedejo dodatne geomehanske raziskave, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji.
(3) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic in hortikulturno ureditev.
Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(4) Omilitveni ukrepi v času gradnje:
– pred izdelavo PGD in PZI je treba za vsako mikrolokacijo posamično določiti fiziko zemljin kot izhaja iz Geotehničnega poročila o izvršenih raziskavah tal na območju predvidene gradnje OPPN PC Blanca – INI d.o.o., februar 2010. Takrat se izvedejo za potrebe temeljenja dodatne raziskave glede na minimalne zahteve po sistemu standardov Eurocode 7;
– predvidi se mreža raziskav (dinamične penetracije ali sondažni izkopi …) v medsebojni oddaljenosti 20–4 m. Za točkovne in pasovne temelje je potrebno tla raziskati vsaj do globine, ki znaša 1–3x širino temeljenja pod koto temeljenja. Pri načrtovanju raziskav je treba upoštevati že izvršene raziskave;
– glede na geološko zgradbo terena bo treba izvajati izkope kontrolirano po kampadah in v primerni faznosti, ki je opredeljena v poglavju faznosti;
– uporaba standardnih brezhibnih in s predpisi ustreznih delovnih strojev in naprav;
– če bi v času intenzivnih gradbenih del prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino je potrebno ustrezno embalirati (v sode) in predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– morebitni odpadni gradbeni material ali zemeljski višek ter ostale odpadke je potrebno odlagati na za to urejeno deponijo;
– v času gradnje in po njej naj se zagotovi vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč (razna olja, gorivo ...) v tla;
– posegi v tla naj se izvajajo le v območju OPPN;
– humus, ki se bo odstranil, naj se shrani za kasnejšo ozelenitev na območjih predvidenih za zelene površine;
– pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje;
– po končanem posegu je potrebno ustrezno odstraniti vse odpadke in teren urediti/rekultivirati;
– preprečiti nenadzorovan vnos odpadkov v tla in odlaganje odpadkov v naravno okolje;
– investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in le-te oddati pooblaščenemu izvajalcu;
– vsi odpadki morajo biti ustrezno skladiščeni, kar pomeni, da njihov raznos ni mogoč. Nevarni odpadki morajo biti shranjeni v neprepustnih in pokritih (pred padavinskimi vodami zaščitenih) posodah;
– organizirano mora biti zbiranje odpadkov in odvoz na odlagališče;
– predajanje odpadkov pooblaščenim organizacijam (olja, mulj z lovilca olj …);
– z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, vse prevoze pa izvajati tako, da ne pride do onesnaževanja okolja;
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. V primeru razlitja nevarnih snovi je potrebno lokacijo takoj sanirati;
– ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic in hortikulturno ureditev.
(5) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring):
– zaradi specifike terena je potrebno izvajati geotehnični nadzor zaradi stabilnosti izkopov. Tudi pri nadaljnjem projektiranju objektov naj sodeluje geomehanik, kot je razvidno iz geotehničnega poročila za celotno cono;
– investitor mora od pooblaščene organizacije, ki ji bo predajal nevarne odpadke zahtevati potrditev evidenčnega lista o predaji odpadkov in jih arhivirati za pet let, kot to določa uredba o ravnanju z odpadki;
– po omenjenem pravilniku mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z odpadki.
36. člen
(varstvo zraka)
(1) Na podlagi Sklepa o določitvi območja in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) spada obravnavana lokacija v območje SI 2 (območje Koroške, Savinjske doline, Zasavja in Posavja). Za območje SI 2 je ugotovljena II. stopnja onesnaženosti. To pomeni, da prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem z onesnaževali SO2. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
(2) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Omilitveni ukrepi v času obratovanja:
– v času obratovanja mora upravljavec virov izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije v zrak. K temu spadajo tudi redno vzdrževanje odpraševalnih naprav, uporaba okoljsko sprejemljivih goriv in surovin. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se vzpostavi sistem za energetsko oskrbo stavb, skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08 in 47/09). To pomeni, da se mora v stavbi zagotoviti 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije;
– zasaditev v skladu z Načrtom krajinske arhitekture, ki pa mora biti izdelan v skladu z navodili Idejnega projekta zunanje ureditve poslovne cone Blanca. Idejni projekt je sestavni del OPPN-ja;
– vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami;
– vse naprave, ki so predvidene za uporabo znotraj OPPN naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam;
– ogrevanje stavb z alternativnimi viri energije oziroma priključitev stavb na plinsko omrežje;
– redno vzdrževanje ogrevalnih naprav;
– uporaba tehnično brezhibnih transportnih sredstev in strojev.
37. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Glede na obstoječo plansko rabo je območje poslovne cone Blanca opredeljeno kot območje za opravljanje obrtnih dejavnosti. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se poslovna cona nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega.
(2) Omilitveni ukrepi v času gradnje
– pri urejanju območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave;
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Stroji, ki so bili dani v promet ali uporabo, morajo biti označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti;
– zasaditev v skladu z Načrtom krajinske arhitekture, ki pa mora biti izdelan v skladu z navodili Idejnega projekta zunanje ureditve poslovne cone Blanca. Idejni projekt je sestavni del OPPN-ja.
(3) Omilitveni ukrepi v času obratovanja
– vsi prostori znotraj OPPN v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo;
– viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) naj se postavljajo čim bolj stran od sosednjih stanovanjskih objektov;
– omejitev hitrosti prometa v območju ter prilagoditev načina hitrosti in vožnje, predvsem v nočnem času;
– vse naprave, ki so vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate;
– v primeru umeščanja dejavnosti v prostor, ki bi prekomerno obremenjevala območje v času obratovanja cone, je potrebno skladno z uredbo opraviti prve meritve hrupa pri najbližjem stanovanjskem objektu. Le-te morajo na zunanji meji območja PC znašati za III. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru prekomerne obremenitve okolja s hrupom je potrebno analizirati vire hrupa in določiti protihrupne ukrepe s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa ne bodo presežene, ter opraviti ponovne meritve, s katerimi bo preverjena učinkovitost ukrepov;
– izvedba vseh ukrepov v zvezi z delovanjem cone in s tem njenih investitorjev (viri hrupa), vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, je opredeljena kot obveznost investitorja PC cone;
– zavezanci za izvajanje ukrepov varstva pred hrupom med obratovanjem so upravljavci virov hrupa.
(4) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring):
Za spremljanje stanja okolja je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo izvesti prve meritve hrupa za industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali napravo, gostinski lokal. V primeru prekoračitve se izdela program monitoringa.
38. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Transformatorska postaja predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje in ob umeščanju načrtovanih objektov ob virih sevanja se upošteva veljavne predpise s tega področja.
39. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
Porabo električne energije je treba prilagoditi pogojem, ki so za primer poslovnih objektov zapisani v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07), za razsvetljavo pa uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
40. člen
(obramba in zaščita)
(1) Pri gradnji načrtovanih objektov je treba upoštevati Zakon o obrambi in zaščiti ZOZ (Uradni list RS, št. 15/91, 18/91 – popravek, 64/94 – ZVNDN in 82/94 – ZObr).
(2) Glede na določbe Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-UPB1 (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – UPB), je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
41. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Objekte je treba graditi po pogojih, predvidenih za območje (spodnjeposavsko - kozjansko potresno območje).
(2) Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.
(3) Za projektiranje objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja poslovne cone.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
42. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(2) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(3) Prometni sistem cest znotraj cone mora omogočati dostop do objektov z vsaj dveh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
43. člen
(etapnost gradnje)
(1) Na območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi po etapah.
(2) Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(3) V 1. etapi se izvede rekonstrukcija regionalne ceste (trikrako križišče, pločnik in kolesarska steza) z istočasno izvedbo javne kanalizacije (komunalne odpadne in padavinske vode), ki je predvidena za izgradnjo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo. Sledi dograditev javnega vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja ter gradnja nadomestne transformatorske postaje.
(4) V 2. etapi se najprej zgradi oporni zid, ki meji na spodnji in srednji plato, ker je od njega odvisna stabilnost srednjega platoja. Izvede se tudi na končno kapaciteto dimenzionirana gospodarska infrastruktura namenjena za priključitev objektov na spodnjem platoju na javno gospodarsko infrastrukturo.
(5) V 3. etapi se zgradi glavna prometnica do zgornjega platoja s pripadajočim opornim zidom načrtovanim v kaskadi, preostala gospodarska infrastruktura ter objekti.
44. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN -ju.
(2) Investitor mora v sklopu projektne dokumentacije zagotoviti načrt krajinske arhitekture, ki mora biti izdelan v skladu z navodili v idejnem projektu zunanje ureditve poslovne cone Blanca, ki je sestavni del OPPN.
(3) Investitor mora pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije, projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte.
(4) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(5) Izvajalec je dolžan zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(6) Po končani gradnji mora izvajalec odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
45. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev)
(1) Priključevanje poslovne cone na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnejšega investicijskega vlaganja ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi, s soglasjem upravljavcev tangiranih vodov in s soglasjem upravljavca predmetnega voda.
(2) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem odlokom.
(3) Pri določenih kotah pritličij je dopustno odstopanje ± 20 cm, pri čemer je potrebno upoštevati maksimalno višino objektov. Odstopanje od določenih gradbenih linij in gradbenih mej ni dopustno.
IX. KONČNE DOLOČBE
46. člen
(vpogled)
(1) OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Sevnica;
– Upravni enoti Sevnica.
(2) Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Sevnica.
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.
48. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2008
Sevnica, dne 1. marca 2011
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.
