Na podlagi 57. člena in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10) je občinski svet na 4. seji dne 2. 3. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01, 98/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje kartuzije Jurklošter (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 351/06.

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, merila in pogoje za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in drugi pogoji, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Laško.

Predvidi se programska prenova objektov, gradnja, rekonstrukcija in nadomestna gradnja, zunanje ureditve ob objektih in krajinske ureditve. Vse ureditve se izvajajo na osnovi kulturno varstvenih pogojev:
– rekonstrukcija kartuzije, prezentacija ostalin kartuzije, rekonstrukcija zunanjih površin kartuzije,
– objekt z imenom Pristava, (v nadaljevanju Pristava), ureditev prostorov krajevne skupnosti (z gostinskim programom v pritličju ter dvorano v mansardi, prizidek stopnišča,
– ureditev stolpa – stražar, prostori za bivanje kulturnega delavca, umetnika, ustvarjalca, meditativna delavnica, prostor za trgovino, informacijski kotiček,
– rekonstrukcija gospodarskega objekta kartuzije, prostori skrbnika kartuzije, prostori servisa in oskrbe kartuzije,
– rekonstrukcija mrliške vežice s ciljem izboljšanja pričevalnosti obzidja kartuzije,
– objekt z imenom Haus – (v nadaljevanju Haus) preureditev večstanovanjskega objekta v gostinsko turistični objekt z možnostjo prenočitve,
– odstranitev gospodarskih poslopij za možnost nadomestne gradnje depandans, ki so navezane na poslopje Hausa,
– objekt za gospodarske potrebe ob šoli – kurilnica in kolesarnica,
– nove parkirne površine na lokaciji zahodno od šole, vzhodno od pokopališča,
– ureditev struge hudournika Dolna v območju Kartuzije,
– pešpot ob vodotoku Gračnica, kot objekt javne infrastrukture.

Ohranja se obstoječa namembnost objektov in površin. Vse ureditve predvidevajo sanacijo obstoječega stanja z namenom ohranjanja kulturne dediščine in razvoja turistične dejavnosti.

(1) Parcelne številke
k.o. Jurklošter: 1/1, 1/2, *1/2, 1/3, 1/4, 2, *2, 3, 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6, 4/7, 37, *191, 223/10, 1194/18, 1217/1, 1217/2, 1218/2, 1244
k.o. Mrzlo polje: *1/1, 1/2, *1/2, 5, 7, 8, 9, 10/1, 10/2, 10/3, 11, 12, 13, 14, *183, *201, 1363, 1368.
(2) Površina območja meri 3,85 ha.

Območje ureditve se umešča v območje, ki ga določa prostorski plan občine. S prostorskim planom so na stiku meje OPPN izven območja določene tudi ureditve širšega območja: prometne povezave, varstvo narave in kulturne dediščine.
Prometne ureditve, rekonstrukcija regionalne ceste R3-680/1224 Jurklošter–Dežno in ukinitev prometa po stari cesti se urejajo do meje podrobnega načrta.
Gradnja, odstranitev in prenova mostov se ureja po drugih pogojih, ki se določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Območje obravnave je stavbno zemljišče.

Možno je rušenje obstoječih gospodarskih objektov ob Hausu in nadomestna gradnja depandans na prestavljeni lokaciji.
Lokacijo, oblikovanje in velikost objektov se določi s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem Zavoda za kulturno dediščino.

Ohranja se obstoječe stanje urbanistične postavitve posameznih delov kartuzije, objektov in površin in šole. Predvidi se ustreznejša prometna ureditev, ureditev pešcev in kolesarjev, sprehajalnih poti. Uredi se prenova, rekonstrukcija objektov in površin.

(1) Območje ruševine dvorca se uredi kot vstopni del kartuzije, kot muzejski kompleks, vse na podlagi predhodnih arheoloških raziskav.
(2) Objekt Pristava se rekonstruira in uredi za namene prostorov krajevne skupnosti z gostinskim programom v pritličju ter dvorano v mansardi. Objektu se prizida novo stopnišče in uredi zunanja ureditev. Novo stopnišče ne posega v priobalno zemljišče.
(3) Stolp se rekonstruira in uredi za bivanje kulturnega delavca, umetnika, ustvarjalca, kot meditativna delavnica, prostor za trgovino, informacijski prostor.
(4) Gospodarski objekt kartuzije se rekonstruira za potrebe prostorov skrbnika kartuzije, za servisne dejavnosti. Obnovi se zunanji prostor.
(5) Mrliška vežica se s ciljem izboljšanja pričevalnosti obzidja kartuzije, rekonstruira.
(6) Objekt Haus se rekonstruira v gostinsko turistični objekt z možnostjo prenočitve.
(7) Dovoli se odstranitev gospodarskih poslopij in ureditev nadomestne – nove gradnje za depandanse, ki so navezane na poslopje Hausa. V primeru nadomeščanja le-teh, se novi objekti odmaknejo od ceste v notranjost območja v obliki gručaste zasnove z gabariti večjimi od obstoječih za 20%. Objekti se locirajo na koto terena, ki je varna pred visokimi vodami.
(8) Južno od šole se zgradi objekt za gospodarske potrebe šole: kotlovnica, smetnjaki, kolesarnica. Obstoječe parkirne površine se zaradi gradnje objekta preuredijo. Definirane so mejne tlorisne površine objekta 15x6 m, višinski gabarit je pritličje z eno ali dvokapno streho. Objekt ne posega v priobalno zemljišče.
(9) Zgradijo se nove parkirne površine na zahodu šolskega kompleksa in nove parkirne površine vzhodno od pokopališča. Parkirne površine ob šoli se asfaltirajo, parkirne površine ob pokopališču se utrdijo s travnimi ploščami, dovoz se izvede v asfaltu.
(10) V območju Kartuzije se uredi struga hudournika Dolna. Nov jarek se v največji možni meri uredi po trasi že obstoječega kanala. Načrtovano korito je dimenzij: širina dna 1 meter, širina pri vrhu 2 metra, globina 1,5 metra, naklon brežin v razmerju 3:1. Na dovozni poti, ki prečka hudournik Dolna, se uredi ustrezno oblikovan mostiček. Pri gradbenih posegih se posege v zemeljske plasti omeji na minimum.
(11) Ob vodotoku se uredi javna pešpot do širine 1,20 m. V odvisnosti od terena poteka pešpot pretežno izven priobalnega zemljišča, delno na robu.

(1) Prometna ureditev
S stališča »varovanja« grajene dediščine in zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu, se predlaga umirjanje prometa na odseku magistralne ceste od osnovne šole do Hausa.
Predvidi se rekonstrukcija ceste s hodnikom za pešce. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja se skladno s kulturno varstvenimi pogoji uskladi niveleta ceste z nivojem vhoda v cerkev. Večji odmik ceste od cerkve se predvidi ob severno zahodnem vogalu objekta. Razširitev cestišča se izvede s posegom v breg, ureditvijo škarpe in ureditvijo odvodnjavanja zalednih voda. Na delu ceste ob Hausu se nova trasa ceste uredi severno od objekta. Rekonstrukcija ceste se izvaja po samostojnem postopku, projekt rekonstrukcije se vključi v podrobni načrt. Stara cesta se ohrani kot dovoz k Hausu, del ceste pred mostom se uredi kot zelene površine.
Ob cesti severno od šole se ohrani koridor za ureditev kolesarske steze regionalnega pomena in ureditev hodnika za pešce. Zaradi ožine prostora med cerkvijo in bregom se kolesarje in pešce vodit po isti trasi. V območju, kjer se ohranja stara cesta, se kolesarji preusmerijo na traso stare ceste in se pred novim mostom priključijo na cesto.
(2) Parkiranje
Parkirne površine se uredijo na lokacijah, ki so prostorsko primerne za ureditev parkirišč in ki so v bližini lokacij, kamor generirajo obiskovalci.
Večje parkirišče se uredi ob pokopališču, ki je namenjeno tudi obiskovalcem kartuzije.
Drugo večje parkirišče se uredi na zahodni strani šolskega športnega igrišča. To igrišče se lahko uredi tako, da ga je možno uporabljati tudi za druge namene (športne in kulturne prireditve).
Parkirne površine južno od šole se ohranijo.

(1) Izvede se rekonstrukcija samostana Jurklošter. Rekonstrukcija se izvede skladno s konservatorskim načrtom prenove.
(2) K objektu Pristava se zgradi zunanje stopnišče. Stopnišče se izvede v skladu s kulturno varstvenimi smernicami. Stopnišče ne posega v priobalno zemljišče.
(3) Izvede se rekonstrukcija Pristave, Hausa, obzidja, stolpa, gospodarskega objekta in mrliške vežice. Rekonstrukcije objektov se izvedejo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.
(4) Dovoli se odstranitev gospodarskih objektov ob Hausu in nadomestna gradnja depandans ali rekonstrukcija teh objektov. Kota pritličja objektov se določi nad nivojem poplavne vode v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje.
(5) Objekt prizidek k šoli, kurilnica in kolesarnica se izvede ob parkirnih površinah južno od šole. S tem v zvezi se preoblikuje tudi obstoječe parkirne površine. Definirane so mejne tlorisne velikosti 15x6 m, višinski gabarit je pritličje z eno ali dvokapno streho. Objekt ne posega v priobalno zemljišče.

(1) Zunanji prostor samostana se rekonstruira v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(2) Izvede se sprememba ureditve pred vhodom v cerkev. Nivojska ureditev vhoda v cerkev se uskladi s projektom rekonstrukcije ceste v območju samostana. Ureditev se načrtuje v skladu s kulturno varstvenimi pogoji.
(3) Zunanja ureditev ob pristavi obsega ureditev zunanje ploščadi – terase.
(4) Pokopališče se ohranja kot celota, dovoli se rekonstrukcija mrliške vežice.
(5) Vse pešpoti, ploščadi ob objektih se uredijo kot sestavni del objekta.
(6) Korito jarka –.hudournika Dolna se utrdi z avtohtonim kamnom. Okolico jarka se po izvršenih delih povrne v prvotno stanje.

(1) Krajinska ureditev obsega urejanje zelenih površin v območju obravnave ob vodotokih in gozdnem robu.
(2) Površine, v grafičnem delu označene kot krajinska ureditev obvodnega prostora, obsegajo dele površin, ki so povezane z vodnim in obvodnim zemljiščem. V tem območju se ohranja vsa kakovostna vegetacija.
(3) Gozd in gozdni robovi, ki mejijo na ureditveno območje, se ne spreminjajo. Dovoli se sanacija gozdnega roba.
(4) Površine ob bregu ceste se ustrezno sanirajo in uredijo okolju primerno.
(5) Območje zunanje parkovne ureditve in ureditve športnih površin šole se ohranja, vse krajinske ureditve, ki so predmet razvojnih potreb šole, se urejajo na način uskladitve s širšim okoljem.
(6) Površine ob Hausu predstavljajo celoto. Ohranja se vsa večja vegetacija, dosadi se nova drevesa, uredijo se travnate površine. Območje pritoka voda in lehnjaka, ki nastaja ob vodnih prepustih, se ustrezno zavaruje. Priporoča se izdelati informacijske table s pojasnili.

Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.

(1) Na celotnem območju podrobnega načrta se zahteva minimalizacija posegov v zemeljske plasti. Na celotnem načrtovanem območju posegov v zemeljske plasti se v obsegu, določenem s kulturno varstvenimi pogoji, izvedejo predhodne arheološke raziskave.
V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
(2) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vse nove vode javne gospodarske infrastrukture se podredi pogojem arheoloških raziskav,
– objekte se priključi na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje v območju, predviden je ločen sistem kanalizacije,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki od grajenih struktur,
– gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno,
– obstoječe komunalne vode se zaščiti.

Predvidi se rekonstrukcija vodovoda.

(1) Za potrebe požarne varnosti se uredi hidrantno omrežje. Šola ima svoj notranji hidrant. Za zadostne količine vode v omrežju skrbi upravljavec. Trase omrežja se uredi v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje skladno s kulturno varstvenimi pogoji za ohranjanje arheoloških najdb.
(2) Na predvideno vodovodno omrežje minimalnih dimenzij DN 100 mm se izvede tri zunanje hidrante, ki bodo v javni rabi.

(1) Upošteva se ločen sistem komunalnih odpadnih voda in padavinskih odpadnih voda.
(2) Ker se lokacija kompleksa nahaja v odprtem prostoru, se za komunalne odpadne vode objektov predvidi ustrezno dimenzionirane male čistilne naprave. Šola ima svojo malo čistilno napravo. Za objekt Pristava se prouči možnost priključka na malo čistilno napravo šole.
(3) Morebitne poškodbe na javni infrastrukturi (ceste, poti, vodovod, elektrika …) napravljene v času izvajanja del je izvajalec dolžan sanirati na svoje stroške in o tem seznaniti izvajalca javne službe.

(1) Za padavinske vode s strehe objekta cerkve se uredi podzemni ali odprti zadrževalnik velikosti do 10 m³. Zadrževalnik se uredi v sklopu zunanje ureditve vhodnega dela cerkve.
Padavinske vode s streh se preko ponikovalnice vodi v najbližji odprti odvodnik in kasneje v reko Gračnico.
V primeru rekonstrukcije objektov, ki jih izkazujejo podatki georadarja in kulturno varstvenih pogoje, se uredi zadrževanje padavinskih voda.
(2) Izpusti padavinskih vod v vodotok se načrtujejo tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave se oblikujejo pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov se struga zavaruje pred erozijo.

(1) Napajanje objektov z električno energijo je urejeno s podzemnimi in nadzemnimi elektro vodi. V primeru povečanja priključne moči na obstoječih objektih, je energija za napajanje objektov na voljo na NN zbiralkah v TP Jurklošter.
(2) Izkopi v bližini elektrovodov se dovolijo le ročno in pod nadzorom strokovne službe.

(1) Objekti se priključujejo na elektronsko komunikacijsko omrežje. Nove trase se izvedejo ob robovih cest. Pri razširitvi ali obnovi komunalne infrastrukture se upošteva zaščito ali prestavitev obstoječega omrežja.
(2) Za nove objekte je potrebno v fazi pridobivanja dokumentacije PGD izdelati in predložiti projekt priključka na javno elektronsko komunikacijsko omrežje in pridobiti soglasje upravljavca.

Ogrevanje objektov se uredi za vsak objekt posebej ali z navezavo na obstoječ sistem ogrevanja, s plinskimi cisternami, elektriko ali s peleti.

(1) Načrtovane ureditve se nahajajo v zavarovanem območju samostana Jurklošter (EŠD 206). Enota obsega več objektov kulturne dediščine: kartuzijanski samostan z obzidjem in samostansko cerkvijo, dvorec, obrambni stolp in kamniti most.
(2) Vse ureditve, objektov, zunanjih površin in gradnje javne gospodarske infrastrukture se podredijo pogojem, ki so rezultat arheoloških raziskav in kulturno varstvenih pogojev.
(3) Za posege v posamezen objekt, dele objekta se pridobi kulturno varstvene pogoje.
(4) Varstveni režimi za enote registrirane kulturne dediščine in njihova vplivna območja, vključena v strokovne zasnove:
Splošni varstveni režim
Na območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ),
– ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi.
Na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno:
– odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine,
– posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
V okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine).
V vplivnih območjih velja naslednji pravni režim varstva:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
Usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:
Pred načrtovanjem kakršnih koli posegov v zemeljske plasti v zavarovanem območju samostana Jurklošter – Samostan (EŠD 206) se izvede predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča; v vplivnem območju spomenika pa predhodne arheološke raziskave za določitev arheološkega potenciala območja. Obseg in vsebina predhodnih arheoloških raziskav se določi s kulturno varstvenimi pogoji na osnovi predložene idejne zasnove načrtovanih posegov v prostor.
(5) Metodologija predhodnih arheoloških raziskav je pogojevana z varstvenim režimom spomenika in z načinom izvedbe ureditve hudournika Dolna. Natančen obseg arheoloških izkopavanj (širina in dolžina izkopa) določi na terenu odgovorni konservator arheolog. Ob ugotovitvah novih okoliščin se lahko metodologija in obseg predhodnih arheoloških raziskav spremeni/dopolni v dogovoru in s pisno potrditvijo odgovornega konservatorja arheologa. V primeru novih najdb in odkritij bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu z določili Zakona o upravnem postopku izdal dopolnitev kulturnovarstvenih pogojev. Dodatni pogoji in določila se s strani konservatorskega nadzora zapiše v gradbeni dnevnik med izvedbo del. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva delno spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja – in situ.

(1) Območje podrobnega načrta v celoti sovpada z območjem varstva naravne vrednote Gračnice.
(2) Varstvo naravne vrednote
Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju se upošteva splošne in podrobnejše varstvene usmeritve za posamezno zvrst naravne vrednote, ki so opredeljene v »Naravovarstvenih smernicah za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Laško« št. 1-III-261/3-O-06/LS, avgust 2006.
(3) Konkretne varstvene usmeritve
– Morfologija dna struge in brežine Gračnice se na delih, kjer ni bilo izvedeno utrjevanje s kamnitim zidom, ohranja nespremenjena.
– Na desni brežini Gračnice na odseku med pristavo in obstoječim cestnim mostom je sprejemljivo poseganje le v primeru prenove kamnitega mostu in ob sanaciji obstoječega kamnitega zidu.
– V primeru bočne erozije se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, pobočne fašine).
– Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije se ne dovoli, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali grmičevje, oziroma le v primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča se panje in korenine).
– Na delih brežine, kjer je bila odstranjena obvodna drevnina in grmičevje se z zasaditvijo ponovno vzpostavi naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost.
– Propadla drevesa ali grmičevje se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
– Pri izvajanju zemeljskih del se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami.
– Na debla, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žični vodi ...).
– Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov in ceste se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik.
– Za ureditev zelenih površin se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev.
– Ureditve na območju ne omejujejo dostopa do vode.
– Morebitne sprehajalne poti se uredijo iz naravnih materialov (pesek, sekanci, les …).
– Območja krajinskih ureditev se ne ograjuje.
– Odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in na bregove vodotoka se ne izvaja.
– Na delu desne brežine Gračnice, kjer je predviden nov most, se odstrani neustrezno odložen material v obsegu do izenačitve z obstoječim nivojem zgornjega roba leve brežine.
– Vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja.
– Mulja, mivke, proda se ne odvzema iz pomembnih delov življenjskih prostorov (npr. bližina drstišč), z drugih delov pa le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov, erozijskih zajed ipd.) na celotnem toku vodotoka.
– Terase, pešpoti, parkirne površine se izvajajo z vodoprepustnimi materiali.
(4) Varstvo habitatnega tipa
Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati splošne in podrobnejše varstvene usmeritve za ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju, ki so bile podane v »Naravovarstvenih smernicah za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Laško« št. 1-III-261/3-O-06/LS, avgust 2006.
(5) Varstvena priporočila za varstvo habitatnih tipov
Na območju habitatnega tipa »Izviri s trdo vodo« se pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upošteva varstvena priporočila:
– Na odseku nove ceste med pokopališčem in novim mostom čez Gračnico (med P12 do P15) se gradnjo ceste, odvodnjavanje območja, varnost v prometu in vzdrževanje ceste načrtuje tehnične rešitve, ki ne posegajo v izvire na pobočju nad cesto in s tem v lehnjakove vršaje.
– Naravne konfiguracije pobočja, med izviri in traso načrtovane ceste, se ne spreminja z utrjevanjem ali nasipanjem.
– Ohranja se zveznost »pahljačastega« polzenja vode po pobočju.
– Krčitev ali odstranjevanje vegetacije z ruvanjem, redčenjem, sekanjem neposredno na območju izvirov in vršajev ter v okolici, se ne izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali grmičevje le v primeru ovirane vidljivosti in ogrožene varnosti na cesti ter oviranem pretoku vode, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine).
– Višek izkopane zemlje, gradbeni odpadki ali kakršenkoli drugi odpadni material se deponira na za to urejeno deponijo.
– Razgaljene površine se ozelenijo z avtohtonimi vrstami trav in grmovnic.
– Vidna podoba pobočja nad traso cesto se ohranja čim bolj naravna.
Izvire in lehnjakove vršaje se lahko uredi za oglede s postavitvijo tabel z informacijami in opozorili, za kar pa si je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice.
(6) Za vse posege in gradnjo objektov se pridobi naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.

(1) Uredi se hudournik Dolna.
(2) Vsi objekti, ki so predmet rekonstrukcije (Pristava) in novi objekti (prizidek stopnišča k Pristavi, objekt za gospodarske potrebe ob šoli – kurilnica in kolesarnica) se gradijo izven meje priobalnega zemljišča.
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod se uredi v skladu s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih odpadnih vode.
(4) Zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin se uredi preko ponikovalnice v najbližji odprti odvodnik.
(5) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda se lahko skladno z zakonom o vodah uredi le na podlagi vodnega soglasja.

Vsak poseg v ribiški okoliš se načrtuje in izvaja na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti, zato se:
– struge, obrežja, dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju,
– posege se izvaja izven drstnih dob ribjih vrst, med 1. 7. in 30. 9.
– z gradbenimi stroji se ne posega v vodni prostor, le kolikor je nujno v najmanjšem obsegu,
– v primeru betoniranja se prepreči izcejanje betonskih odpadkov v vodo,
– gradbene odpadke se ne odmetava v vodo, odstrani se vse ostanke gradbenega materiala v vodnem in obvodnem prostoru,
– med gradnjo in obratovanjem se prepreči izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo,
– zemeljska dela se tehnično izpelje tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode v gozd in na travnate površine.
(3) Lokacije deponij se načrtujejo izven zavarovanega območja samostana in izven njegovega vplivnega območja.
(4) Za izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren izvajalec gradbenih del.

(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
(3) Ukrepi za varstvo kakovosti vod:
– z ustrezno tehnologijo in terminom izvajanja del zagotoviti, da bo spiranje zaradi rušenja ali gradnje prizadetih površin s strani padavinskih voda in odtok teh voda direktno v potok zmanjšana na minimum,
– deponije odpadnega materiala od rušenja obstoječih stavb in manipulativnih površin ter gradbenega materiala se umesti na mesta, kjer je možnost spiranja in odnašanja s strani padavinskih voda proti potoku minimalna, stran od vodnih in priobalnih zemljišč, ki ne gravitirajo proti potokom. Material se ustrezno zaščiti pred izpiranjem in vodno erozijo,
– pri izvajanju del na vodnih in priobalnih zemljiščih se prepreči vodno erozijo in izpiranje gradbene jame ter izpiranje gradbenega materiala v primeru betoniranja v potok, da se prepreči prekomerno kaljenje vode in ogroženost stabilnosti brežin,
– strug manjših površinskih odvodnikov se ne zasipava z odpadnim in drugim materialom, ali kakor koli drugače ovirati pretoka površinskih voda preko njih,
– pri posegih na vodna in priobalna zemljišča se za gradnjo uporabljajo sonaravni materiali.
Za izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren izvajalec del.

(1) Območje je poplavno ogroženo na južni strani z vodami Gračnice, na severni pa zaradi zalednih vod.
(2) Vdiranje poplavnih vod se prepreči z zatesnitvijo vrat in oken objektov.
(3) Nadomestne gradnje, depandanse iz 10. člena se postavi na poplavno varno koto.

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
Ukrepi za omilitev vplivov na onesnaževanje zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin in deponij materiala,
– redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
Za izvedbo ukrepov je odgovoren izvajalec gradbenih del.

(1) Območje prostorskega načrta se opredeli s I. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Hrup v času izvedbe ne vpliva na poslabšanje razmer v okolju.
(3) Omilitveni ukrepi
Osnovni omilitveni ukrepi varstva pred hrupom med izvedbo gradbenih del, ki so začasni in obsegajo:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– upoštevanje časovnih omejitev rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6. in 18. uro in na delavnike,

Razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke in osvetljevanje reklamnih panojev se izvede tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zagotavlja z nepozidanimi površinami, kamor je možen umik v primeru požara, poplave in potresa.

(1) Varen umik se zagotovi na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Dostop za interventna vozila do objektov po obstoječem internem omrežju voznih površin.
(3) Vir za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovi iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov
(4) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeljen v PGD projektu skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah.

Parcelacija objektov, ki predstavljajo celoto, se ohranja.

Vse ureditve se lahko izvajajo etapno.

(1) Gradbišče se organizira v območju podrobnega načrta. Transportne ceste, dovozi na gradbišča se uredijo tudi izven območja podrobnega načrta.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami deponij, ki jih ni mogoče urediti v območju prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da čim manj vplivajo na naravno okolje in obstoječe ureditve. Za izvedbo dodatnih začasnih dostopnih poti do gradbišča v času gradnje, se pridobi soglasje lastnikov zemljišč, upošteva se značilnosti zemljišč ter po uporabi sanira morebitne poškodbe.
(3) V času gradnje in po izgradnji se upošteva naslednje pogoje:
– zagotovi se zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– med gradnjo se uvede stroge varstvene ukrepe in nadzor ter takšno organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod se zagotovi takojšnje ukrepanje. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova. Spremembe trs javne komunalne infrastrukture se dovolijo tudi zaradi določil na osnovi pomembnosti arheologije.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka niso v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
– dopustna so odstopanja pri tlorisnih dimenzijah nadomestnih objektov ob Hausu do 20% navzgor ali navzdol,
– določitev kote pritličja se uskladi v načrtu zunanje ureditve,
– dopustna so odstopanja pri lokaciji zadrževalnika za meteorne vode.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območje podrobnega načrta vključi v enoto urejanja, ki jo določa občinski prostorski načrt.
(2) Območje ureditve, objekt in zunanja ureditev se vzdržujeta in obnavljata, ohranja in vzdržuje se vsa obvodna vegetacija in vsa novo zasajena drevesa.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.