Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 2. 2. 2011 je Državni zbor na seji dne 7. 3. 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki obsega:

– Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/01 z dne 14. 3. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-A (Uradni list RS, št. 111/01 z dne 29. 12. 2001),
– Zakon o spremembi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-B (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
– Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-C (Uradni list RS, št. 27/09 z dne 6. 4. 2009) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja – ZSPOZ-D (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2011).

S tem zakonom se določa način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo, vrste in višina odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu, način in roki za njihovo izplačilo, evidenca upravičencev po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem pravnomočnih odločb o višini odškodnine.

(črtan)

Odškodnine, ki se izplačujejo po tem zakonu, se zagotavljajo iz sredstev:
1. pridobljenih na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS in 67/01 – v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP),
2. pridobljenih na podlagi meddržavnih sporazumov in sredstev iz tujih virov, katerih namen je poravnava obveznosti po tem zakonu,
3. državnega proračuna.
Denarna sredstva iz 1. točke prejšnjega odstavka nakaže ministrstvo, pristojno za finance, pred izplačilom odškodnin upravičencem na Slovensko odškodninsko družbo v skladu z določbami tega zakona in ZUKLPP ter na podlagi pogodbe, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za finance in Slovensko odškodninsko družbo.

(črtan)

S tem zakonom se zagotavljajo sredstva za izplačilo:
1. odškodnine za telesno in duševno trpljenje in
2. odškodnina za izgubo življenja bližnjega.

Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 1/01 – odl. US), z Zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 68/98 – odl. US in 11/01) in z Zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).

Upravičenec do odškodnine po prejšnjem členu ima pravico do odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po prvem odstavku 12. člena tega zakona.

Odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje se odmeri osebam, ki so to škodo utrpele, v znesku in na podlagi meril, ki so določena z 10. členom tega zakona.

Skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2,000.000 tolarjev.

Višina odškodnine po tem zakonu se določi glede na:
– vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa:
1. za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
2. za izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
3. za prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
4. za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja;
– čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v taborišču, zapora, nasilnega odvzema otrok staršem, prisilne mobilizacije v obdobju, določenem z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja;
– čas trajanja nasilnih dejanj, ki so jih utrpeli upravičenci po Zakonu o popravi krivic v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990.
Višina odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena in civilnega invalida vojne iz 4. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se določi tako, da se znesek invalidnine na dan uveljavitve tega zakona za posamezni mesec, do katere je upravičen vojaški vojni invalid ter civilni invalid vojne glede na skupino invalidnosti, v katero je razvrščen po Zakonu o vojnih invalidih, pomnoži s količnikom 10.

Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se izplača slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev, razen za žrtve vojne za Slovenijo.
Odškodnina za izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega odstavka se upravičencem po Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega odstavka.
O priznanju statusa svojca žrtve po Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 ter o pravici do odškodnine, odloča na prvi stopnji Ministrstvo za obrambo. Pri odločanju o priznanju statusa in o pravici do odškodnine se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah po Zakonu o popravi krivic, po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja ter akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do odškodnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pošlje navedeni organ po uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (v nadaljnjem besedilu: SOD), ki na podlagi navedenega akta ter meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo.
Pristojni organ pošlje akt v 15 dneh od njegove izvršljivosti SOD-u, z vsemi podatki, potrebnimi za izdajo odločbe o višini odškodnine:
– osebno ime upravičenca, naslov stalnega prebivališča upravičenca, vključno s poštno številko in državo stalnega prebivališča;
– enotna matična številka upravičenca (EMŠO), če te ni, pa datum rojstva;
– davčna številka upravičenca.
Pri izdaji odločbe o višini odškodnine SOD upošteva skupni znesek, ki ga določa 9. člen tega zakona. Kolikor v postopku izdaje odločbe SOD ugotovi, da izračunana višina odškodnine presega znesek iz 9. člena tega zakona, izda odločbo, s katero upravičencu določi enak znesek, kot je določen z 9. členom tega zakona.
V obrazložitvi odločbe mora biti navedeno, da je izračunana višina odškodnine presegala znesek, določen v 9. členu tega zakona.
V primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine po zakonih iz 6. člena tega zakona, umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje (v nadaljnjem besedilu: prejemnik).
Postopek za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka, ki je bil prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se nadaljuje na zahtevo njegovih dedičev.
V postopku izdaje odločbe o višini odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine, pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor.
SOD izplača odškodnino na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena.

Odškodnina se izplača v gotovini na zahtevo upravičenca oziroma prejemnika, in sicer v 30 dneh od prejema popolne zahteve upravičenca oziroma prejemnika.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati številko bančnega računa upravičenca oziroma prejemnika in naziv banke, pri kateri ima upravičenec oziroma prejemnik odprt račun, na katerega bo izplačana odškodnina, za nakazilo v tujino pa tudi SWIFT CODE, IBAN oziroma BIC.
Upravičenec oziroma prejemnik mora zahtevi priložiti fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista, če je državljan Republike Slovenije, oziroma drug veljavni dokument, s katerim je mogoče identificirati upravičenca oziroma prejemnika, če ni državljan Republike Slovenije. Kopija osebnega dokumenta mora biti ustrezno označena, v skladu z zakonom, ki ureja osebno izkaznico, oziroma zakonom, ki ureja potne listine.

(črtan)

(Opomba: Prenehanje uporabe tega člena s 1. 1. 2005 v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila dohodnine (ZDoh-1; Uradni list RS, št. 54/04)).
Upravičenci po tem zakonu ne plačujejo davka od odškodnine.

Zaradi vodenja in odločanja v postopku ter predložitve podatkov za izplačilo odškodnin po določbah zakona, ki ureja popravo krivic, z njimi povezanih postopkov ter postopkov po določbah tega zakona, upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco o prosilcih in o osebah s priznanim statusom po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter evidenco o njihovih pravicah in o izdanih odločbah o odškodnini.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za opravljanje znanstvenoraziskovalne in statistične dejavnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, ter znanstvenih in raziskovalnih organizacij javnega sektorja, v skladu z določbami zakona, ki ureja popravo krivic in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Evidenca se lahko vodi z uporabo informacijske tehnologije.

Evidenca iz prejšnjega člena obsega:
1. podatke o prosilcih oziroma o osebah s priznanim statusom po zakonu, ki ureja popravo krivic:
– osebno ime,
– rojstni datum,
– kraj rojstva,
– podatke o prebivališču,
– EMŠO oziroma drug identifikacijski znak, če EMŠO ni določena,
2. podatke o pridobljenih pravicah in izdanih odločbah:
– datum vložitve zahteve,
– zaporedno številko zadeve in opravilno številko,
– datum izdaje odločbe,
– vrsto z odločbo priznanega statusa (bivšega političnega zapornika, žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja oziroma svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja),
– vrsto z odločbo priznane pravice (pravica do odškodnine oziroma pravica do vštetja obdobja v pokojninsko dobo),
– obdobja, za katera je bila pravica priznana, in njihov skupni seštevek,
– datum pravnomočnosti odločbe o priznanju odškodnine,
– oznako, ali je sprožen upravni spor,
– oznako, ali je vloženo kakšno pravno sredstvo,
– vrsto nasilnega dejanja, ki je podlaga za uveljavljanje zahtevka, in zakonodajo, na podlagi katere je bila bivšemu političnemu zaporniku izrečena sankcija,
– datum usmrtitve žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in
– druge podatke, ki so pridobljeni v upravnem postopku in povezani s kaznijo ter ne posegajo v posameznikovo dostojanstvo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pridobi potrebne podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi neposredno in brezplačno iz evidenc ali drugih zbirk osebnih ali drugih podatkov državnih organov, razen če upravičenec to izrecno prepove. Če katerega od podatkov iz prejšnjega odstavka v primerih zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, ni v spisu zadeve, se tega podatka v evidenco ne vpiše.
Podatki v evidenci o upravičencih in podatki v evidenci o izdanih odločbah iz prejšnjega člena se na ministrstvu, pristojnem za pravosodje, hranijo največ deset let po pravnomočni odločitvi v zadevi, nato pa se arhivirajo kot gradivo, pomembno za pravno varnost, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

Osebni in drugi podatki iz evidence se lahko javno objavijo zaradi preglednosti nad porabo javnih finančnih sredstev in upravnim odločanjem šele, ko je o njih pravnomočno odločeno. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, brezplačno lahko daje osebne in druge podatke iz prejšnjega stavka uporabnikom v javnem sektorju, ki jih potrebujejo za znanstvene, raziskovalne, zgodovinske in statistične namene, razen podatkov, ki niso dostopni javnosti.
Za namene iz prejšnjega odstavka se lahko javno objavijo naslednji osebni podatki: osebno ime, datum vložitve zahteve, zaporedna številka zadeve in opravilna številka, datum izdaje odločbe, vrsta z odločbo priznane pravice, obdobja, za katera je bila pravica priznana, in njihov skupni seštevek, datum pravnomočnosti odločbe o priznani odškodnini, oznaka, ali je sprožen upravni spor, in oznaka, ali je vloženo kakšno pravno sredstvo.

SOD v imenu in za račun Republike Slovenije vodi postopke in opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin po tem zakonu. Te posle opravlja za Republiko Slovenijo odplačno.
SOD in Republika Slovenija s posebno pogodbo določita višino nadomestila, ki SOD pripada za opravljene posle iz prejšnjega odstavka.
SOD mora voditi ločene evidence o virih sredstev za poplačilo odškodnin in o izplačilih odškodnin po tem zakonu.

(črtan)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona se ukine sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Preostala sredstva sklada se na podlagi pogodbe iz tretjega odstavka 3. člena zakona nakažejo Slovenski odškodninski družbi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. točka prvega odstavka 21. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01).

Prvo pogodbo iz 2. točke četrtega odstavka 3. člena zakona morata Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za finance, in Slovenska odškodninska družba skleniti v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odškodnine na podlagi odločb o višini odškodnine, ki so bile vročene pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačajo po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Za izvedbo izplačil odškodnin na podlagi odločb o višini odškodnine iz prejšnjega odstavka se izda dodatna količina istovrstnih obveznic, izdanih na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02), v skupnem nominalnem znesku 10.425.000 eurov.
Za obveznice, izdane na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) oziroma na podlagi prejšnjega odstavka, ki bodo upravičencem do izplačila odškodnine izročene na podlagi odločb o višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena, ne glede na datum njihove dejanske izročitve velja, da so upravičenci do izplačil odškodnine zakoniti imetniki teh obveznic na dan, ki je tri delovne dni pred dnem dospelosti zadnjega obroka glavnice obveznic.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter izvrševanju odločb o določitvi odškodnine (Uradni list RS, št. 60/01, 85/01, 102/01 in 30/02) in Navodilo o načinu, obliki in rokih posredovanja podatkov o upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 70/01), uporabljata pa se še za primere iz prejšnjega člena.

Evidenca iz prvega odstavka 15.a člena zakona se vzpostavi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

SOD in Republika Slovenija na dan 31. december 2010 z zapisnikom ugotovita višino vseh obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz zakona, višino sredstev, ki jih je SOD v obdobju od leta 2002 založila za izplačilo obveznosti po zakonu ter vrednost unovčenega in neunovčenega premoženja, ki ga je Republika Slovenija za namen izvajanja zakona prenesla na SOD (v nadaljnjem besedilu: preneseno premoženje).
Višina terjatve SOD do Republike Slovenije se ugotovi tako, da se od višine založenih sredstev odštejejo:
– prihodki, ustvarjeni iz naslova upravljanja in razpolaganja s prenesenim premoženjem na SOD ter
– poštena vrednost še neunovčenega prenesenega premoženja, ugotovljena na dan 31. december 2010.
SOD in Republika Slovenija s posebno pogodbo, ki jo skleneta najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona, uredita vsaj:
1. da se dolg Republike Slovenije do SOD obrestuje po obrestni meri, ki je enaka 6-mesečnemu EURIBOR-ju na dan 31. 3. in 30. 9. za preteklo šestmesečno obdobje. Obresti se obračunavajo od 31. 12. 2010 dalje do 31. 12. 2012 in se na dan 31. 3. 2012 pripišejo glavnici.
2. da Republika Slovenija dolg do SOD poravnava v enakih polletnih obrokih, pri čimer prvi obrok zapade v plačilo 31. 3. 2012. Obresti na neplačan dolg, ki se obrestujejo na podlagi 6-mesečnega EURIBOR-ja na dan 31. 3. in 30. 9. za preteklo šestmesečno obdobje, se obračunavajo polletno in se plačajo skupaj z obrokom glavnice.
Neunovčeno premoženje, ki ga je Republika Slovenija do uveljavitve tega zakona prenesla na SOD in katerega vrednost ugotovita Republika Slovenija in SOD na podlagi zapisnika iz prvega odstavka tega člena, ostane v lasti SOD.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.