Na podlagi drugega odstavka 19. člena in 115. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa pravila ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču, zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev, ki pri tem nastajajo.

(1) Ta uredba se uporablja za vsa gradbišča ne glede na način gradnje ali vrsto objekta.
(2) Določbe 4., 5., 7., 9. in 10. člena te uredbe se uporabljajo samo za gradbišča:
– na katerih izvajanje gradbenih del traja več kot 12 mesecev ali
– na območju naselja, ki ima status mesta, ali na območju degradiranega okolja, če površina gradbišča presega 4 000 m2 ali prostornina gradbišča presega 10 000 m3, ali
– na območju, ki ni območje iz prejšnje alinee, če površina gradbišča presega 10 000 m2 ali prostornina gradbišča presega 20 000 m3.
(3) Določbe te uredbe ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. delci so delci PM(10) in delci PM(2,5) v zunanjem zraku v skladu s predpisi, ki urejajo žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku;
2. površina gradbišča je:
– površina ovoja stavbe, če gre za rekonstrukcijo ali odstranitev stavbe, izračunana v skladu s standardom SIST ISO 9836, ali
– zazidana površina gradbenega inženirskega objekta ali njegovega dela, če gre za rekonstrukcijo ali odstranitev gradbeno inženirskega objekta ali njegovega dela, ali
– površina zemljišča gradbišča, če gre za gradnjo novega objekta;
3. prostornina gradbišča je vsota:
– prostornine izkopa, vključno z izkopi zaradi izravnave terena,
– prostornine objekta, merjene od terena do kapa ali vrha konstrukcije, in
– prostornine odstranjenega objekta, če gradnja vključuje odstranitev objekta;
4. prostornina objekta, merjena od terena do kapa ali vrha konstrukcije, je:
– za stavbe bruto prostornina stavbe v skladu s standardom SIST ISO 9836, pri čemer se ne upošteva prostornina podzemnih etaž,
– za gradbene inženirske objekte pa prostornina vgrajenega gradbenega materiala nad tlemi;
5. naselje, ki ima status mesta, je naselje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo, določeno kot mesto;
6. območje degradiranega okolja je posamezno območje, na katerem se izvajajo ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja iz predpisa, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, določa degradirano okolje in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja zaradi čezmerne obremenjenosti zunanjega zraka z delci PM(10);
7. gradbeni odpadki so gradbeni material, ostanki obdelave gradbenega materiala, ostanki odstranitve objekta in zemeljski izkop, če se uvrščajo med odpadke v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
8. sipki gradbeni material je drobno zrnati gradbeni material z velikostjo manj kot 8 mm ali gradbeni materiali večje zrnatosti z velikostjo manj kot 32 mm, če se sami pojavljajo tudi v obliki prahu ali so onesnaženi s prašnimi usedlinami;
9. gradbiščna cesta je cesta, ki povezuje gradbišče s cesto za javni cestni promet;
10. cesta za javni cestni promet je javna cesta ali nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste;
11. začasno skladiščenje gradbenih odpadkov je začasno skladiščenje gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
12. izrazita emisija delcev je emisija delcev, ki nastaja na gradbišču zaradi brušenja, rezkanja, vrtanja, žarenja, klesanja, šiljenja, odkopavanja, drobljenja, lomljenja, mletja, vlivanja, vsipavanja, nasipavanja, odmetavanja, podiranja, ločevanja, rezanja, sejanja, nakladanja, razkladanja, grabljenja, brisanja ali transportiranja;
13. lahka in težka tovorna vozila so lahka in težka tovorna vozila v skladu s predpisom, ki ureja ES-homologacijo in posamično odobritev motornih vozil.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov in predpisi s področja varstva okolja.

(1) Izvajalec mora zagotoviti, da je na vidnem mestu motorja z notranjim zgorevanjem, vgrajenega v gradbeno mehanizacijo ali drugo napravo, ki je na gradbišču, pritrjena oznaka motorja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje.
(2) Iz podatkov na oznaki motorja mora biti predvsem razvidna številka ES tipske odobritve motorja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje.

(1) Če se na gradbišču uporablja gradbena mehanizacija ali druga naprava z vgrajenim motorjem na kompresijski vžig z izhodno močjo, večjo od 19 kW, se ta gradbena mehanizacija ali druga naprava lahko uporablja samo, če:
– je za motorje podeljena homologacija za tip motorja ali družino motorjev stopnje IIIA (skupina motorjev H, I, J in K) v skladu s predpisom, ki ureja emisijo plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje, ali
– so motorji opremljeni s filtri za delce v izpušnih plinih motorjev, katerih učinek filtriranja delcev s premerom od 10 nm do 30 nm je najmanj 97 odstotkov in 90 odstotkov med regeneracijo filtra.
(2) Za motorje iz prve alinee prejšnjega odstavka mora investitor ob podpisu pogodbe za izvedbo gradnje od izvajalcev pridobiti kopijo izjave, s katero je proizvajalec ali uvoznik ob dajanju gradbene mehanizacije ali druge naprave na trg potrdil, da so vgrajeni motorji izdelani v skladu s podeljeno homologacijo.
(3) Za motorje iz druge alinee prvega odstavka tega člena mora investitor ob podpisu pogodbe za izvedbo gradnje od izvajalcev pridobiti izjavo o skladnosti filtra za delce, s katero proizvajalec ali uvoznik gradbene mehanizacije ali druge naprave potrjuje, da je vgrajeni motor opremljen s filtrom za delce z lastnostmi, opredeljenimi v drugi alinei prvega odstavka tega člena.
(4) Izjava o skladnosti filtra za delce vsebuje:
– ime in naslov proizvajalca ali uvoznika gradbene mehanizacije ali druge naprave,
– izjavo proizvajalca ali uvoznika, da je v gradbeno mehanizacijo ali drugo napravo vgrajeni motor na kompresijski vžig, opremljen s filtrom za delce z lastnostmi iz druge alinee prvega odstavka tega člena,
– ime tipa gradbene mehanizacije ali druge naprave, motorja in filtra za delce v izpušnih plinih motorja,
– leto izdelave gradbene mehanizacije ali druge naprave, serijsko številko motorja in serijsko številko filtra za delce v izpušnih plinih motorja,
– ime in naslov organa za ugotavljanje skladnosti ter številko certifikata o skladnosti filtra za delce v izpušnih plinih motorja,
– ime in naziv osebe, ki je podpisala izjavo proizvajalca ali uvoznika,
– točno mesto oznake filtra za delce na gradbeni mehanizaciji ali drugi napravi.
(5) Oznaka filtra za delce iz druge alinee prvega odstavka tega člena mora biti pritrjena na gradbeno mehanizacijo ali drugo napravo na vidnem mestu, mora biti neizbrisna in jasno čitljiva ter vsebovati naslednje podatke:
– ime proizvajalca,
– serijsko številko,
– ime tipa motorja oziroma filtra za delce,
– ime organa za ugotavljanje skladnosti.
(6) Za proizvajalca gradbene mehanizacije ali druge naprave iz tretjega odstavka tega člena se šteje tudi oseba, ki je filter za delce vgradila v gradbeno mehanizacijo ali drugo napravo.

(1) Na gradbišču se za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev na viru onesnaževanja zunanjega zraka izvajajo naslednji ukrepi:
– na točkovnih virih, kot na primer na mestu čiščenja fasade ali na mestu brušenja, rezkanja ali klesanja gradbenih materialov, in
– na razpršenih virih, kakršen je na primer emisija delcev iz prometa po gradbiščnih poteh, pri pretovarjanju ali skladiščenju gradbenega materiala, pri izkopavanju zemljine in njenem nakladanju ter pri transportu zemeljskega izkopa ali pri ravnanju z gradbenimi odpadki.
(2) Pri izvajanju del, pri katerih nastaja izrazita emisija delcev, se morajo uporabljati naslednji ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev:
– prepovedano je prašno usedlino odstranjevati s pihanjem, prašne površine čistiti s stisnjenim zrakom ali čistiti na območju gradbišča s suhim pometanjem;
– prašne usedline je treba odstranjevati z vlažnim ali mokrim postopkom glede na stanje tehnike ali s sesalnim postopkom z uporabo primernega sesalnika za prah ali prašne usedline;
– prah je treba vezati na površinah materialov z vzdrževanjem vlažnosti materiala, na primer z avtomatsko vodenim ali ročnim vodnim škropljenjem;
– pri premeščanju in pretovarjanju:
– je treba gradbene odpadke odmetavati z višine, ki ni večja od višine posod ali zabojnikov za zbiranje in prevažanje gradbenih odpadkov. Če se tehnično ne da izogniti odmetavanju gradbenih odpadkov z večjih višin, kot je višina posod ali zabojnikov, ki se uporabljajo za zbiranje in prevažanje gradbenih odpadkov, je treba uporabiti padne cevi ali pokrite drče za gradbene odpadke, konce padnih cevi pa je treba z manšetami povezati neprepustno za prah,
– uporabljati majhne izstopne hitrosti transportnih sistemov,
– gradbene odpadke pa je treba zbirati in prevažati v zaprtih ali pokritih posodah ali zabojnikih;
– pri rušenju objektov je prepovedano odmetavati tramove, gradbeno pohištvo in lahke gradbene elemente ter jih odlagati ali premeščati ročno ali z gradbenimi dvigali;
– rušenje ali razgradnjo objektov je treba izvesti, če je tehnično možno, v velikih kosih, prah pa je treba vezati na gradbeni material z omočenjem;
– na gradbišču je prepovedano gradbene odpadke z drugih gradbišč obdelovati s postopki drobljenja, lomljenja ali mletja, vključno z obdelavo gradbenih odpadkov v premičnih napravah;
– pri odstranitvi objekta je treba zaradi zmanjševanja prašenja uporabljati pokrove in zaporne stene za preprečevanje širjenja prahu;
– transportni trakovi morajo biti popolnoma pokriti ali zaprti;
– pri odstranitvi objekta z velikimi površinami in razstreljevanju večjega objekta, pri katerem ni mogoče izdelati pokrovov in zapornih sten, je treba predvideti primerno alternativno vezavo prahu, kot je na primer močno omočenje ali vodna zavesa.
(3) Na gradbiščih iz drugega odstavka 2. člena te uredbe je prepovedano gradbene odpadke obdelovati s postopki drobljenja, lomljenja ali mletja z napravami, vključno s premičnimi napravami za obdelavo gradbenih odpadkov, če niso opremljene za zajem in čiščenje izstopnega zraka (filtriranje delcev). Če izstopni material vsebuje material zrnatosti z velikostjo manj kot 5 mm, je treba zagotoviti zaprto skladiščenje tega materiala ter zajem in čiščenje izstopnega zraka iz takega skladišča.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na gradbiščih na območju degradiranega okolja, če površina gradbišča presega 4 000 m2 ali če prostornina gradbišča presega 10 000 m3, prepovedano gradbene odpadke obdelovati s postopki drobljenja, lomljenja ali mletja, vključno z obdelavo gradbenih odpadkov v premičnih napravah.

(1) Pri gradnji, pri kateri nastaja izrazita emisija delcev, se mora uporabljati gradbena mehanizacija in druge naprave, ki so:
– na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in mestih nastajanja prahu opremljene za odsesavanje prahu ali
– zaprti viri prahu ali
– opremljene za vezavo prahu z omočenjem.
(2) Pri gradnji z gradbeno mehanizacijo ali drugimi napravami za obdelavo gradbenega materiala, kot na primer z rezalnimi ploščami ali brusilniki, mora biti zagotovljeno izvajanje ukrepov za zmanjševanje prašenja, kot so na primer omočenje, zajemanje oziroma odsesavanje prahu ali drug način odpraševanja.
(3) Izvajalec mora zagotoviti, da se na gradbišču nepokriti sipki gradbeni material ne prevaža, skladišči ali pretovarja.

(1) Na gradbišču je treba zaradi preprečevanja in zmanjševanja razpršene emisije delcev zagotavljati naslednje organizacijske ukrepe:
– zmanjševati je treba količino skladiščenega gradbenega materiala in gradbenih odpadkov,
– skladiščeni gradbeni material je treba zaradi zmanjšanja prašenja prekrivati, vlažiti ali zaslanjati pred vplivi vetra,
– na izvozih z gradbiščnih cest oziroma izvozih z gradbišč na ceste za javni cestni promet je treba zagotoviti pranje koles in podvozja vozil,
– gradbiščne ceste, ki se bodo uporabljale več kakor 12 mesecev, morajo biti prevlečene z nosilno asfaltno podlago ali neprekinjeno omočene s tekočinami, ki vežejo prah na površini cestišča,
– redno je treba čistiti gradbiščne ceste z učinkovitimi pometalnimi stroji, ki ne povzročajo prašenja, ali z mokrim čiščenjem,
– v dogovoru z upravljavcem ceste je treba zagotoviti takojšnje popravilo poškodovane ceste za javni cestni promet oziroma njeno takojšnje čiščenje, če se na izstopu gradbišča onesnaži ali poškoduje,
– na gradbišču je treba omejiti hitrost vozil na največ 40 km/h, razen na gradbiščnih cestah, ki so asfaltirane in stalno omočene.
(2) Izvajalec mora zagotoviti, da se sipki gradbeni material, gradbeni odpadki in drug gradbeni material, ki povzroča prašenje, dovažajo na gradbišče ali odvažajo z gradbišča v transportnih sredstvih, ki so pokrita ali zaprta, ali na kakšen drug način, ki onemogoča prašenje.

(1) Investitor mora zagotoviti izdelavo elaborata preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišča (v nadaljnjem besedilu: elaborat) ter ga priložiti projektu za izvedbo.
(2) Elaborat mora vsebovati podatke o:
– vrstah gradbene mehanizacije in drugih naprav na motorni pogon z notranjim zgorevanjem, ki se bodo uporabljale na gradbišču, ter o izpolnjevanju zahtev iz 4. in 5. člena te uredbe,
– vrstah gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki se bodo uporabljale na gradbišču in katerih uporaba povzroča izrazito emisijo delcev, ter o izpolnjevanju zahtev iz 6. in 7. člena te uredbe,
– vrstah ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje prašenja iz 6. in 7. člena te uredbe, ki se bodo izvajali pri gradnji,
– vrsti lahkih in težkih tovornih vozil za dostavo gradbenega materiala in odvoz gradbenih odpadkov ter o uvrstitvi teh vozil v emisijsko stopnjo v skladu s predpisi, ki urejajo ES-homologacijo in posamično odobritev motornih vozil,
– načinu skladiščenja sipkega gradbenega materiala na gradbišču ter o ukrepih za zmanjševanje prašenja zaradi prevoza, skladiščenja, pretovarjanja ali uporabe tega materiala in prašenja, ki ga povzroča veter,
– vrstah in postavitvi posod ali zabojnikov za zbiranje, začasno skladiščenje in prevoz gradbenih odpadkov,
– organizacijskih ukrepih iz prejšnjega člena,
– dovozih in izvozih z gradbišča ter o načinu pranja koles in podvozja vozil, ki zapuščajo gradbišče.
(3) Investitor mora pred začetkom gradnje zagotoviti, da izvajalec pregleda elaborat, ter ga uskladiti z določbami od 4. do 8. člena te uredbe in ga po potrebi dopolniti, če se je z izvajalcem dogovoril za uporabo drugačne gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki bodo na gradbišču, za drugačne ukrepe proti prašenju ob rušenju oziroma razgradnji objektov ali za drugačno ravnanje z gradbenimi odpadki.
(4) Če ob pregledu elaborata, ki je bil dopolnjen v skladu s prejšnjim odstavkom, izvajalec ugotovi pomanjkljivosti, mora v skladu s predpisi o graditvi objektov obvestiti o tem investitorja in zahtevati odpravo teh pomanjkljivosti.
(5) Za pomanjkljivost iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:
– pomanjkljiva navedba ali pomanjkljiv opis gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki se bodo uporabljale na gradbišču v skladu s 4. do 7. členom te uredbe,
– pomanjkljiva navedba ali pomanjkljiv opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje prašenja, ki se bodo izvajali na gradbišču v skladu s 6. in 7. členom te uredbe,
– pomanjkljiva navedba ali uvrstitev v emisijsko stopnjo lahkih in težkih tovornih vozil, ki se bodo uporabljala za prevoz,
– pomanjkljiv opis skladiščenja in ukrepov za preprečevanje prašenja sipkega materiala, ki se bo uporabljal na gradbišču,
– pomanjkljiv opis ravnanja z gradbenimi odpadki na gradbišču,
– pomanjkljiv opis pranja koles in podvozja vozil, ki zapuščajo gradbišče.
(6) Izvajalec mora opozoriti investitorja, da vnese v elaborat vse spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, v zvezi z ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča.
(7) Investitor se mora o odpravi pomanjkljivosti elaborata uskladiti z izvajalcem.
(8) Če investitor ne odpravi pomanjkljivosti elaborata iz četrtega odstavka tega člena ali v elaborat ne vnese sprememb in dopolnitev v skladu z opozorili iz šestega odstavka tega člena, mora izvajalec skladno s predpisi o graditvi objektov o tem obvestiti pristojnega inšpektorja po tej uredbi in ne sme začeti del, za katera je ugotovil, da je elaborat pomanjkljiv ali da vanj niso vnesene spremembe in dopolnitve, oziroma mora taka dela ustaviti.
(9) Investitor mora elaborat skupaj s kopijami izjav iz drugega odstavka 5. člena te uredbe in izjavami iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe na zahtevo predložiti pristojnemu inšpektorju.
(10) Vzorec elaborata objavi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, na svoji spletni strani.

(1) Izvajalec mora zagotoviti, da se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom.
(2) Izvajalec mora zagotoviti, da se v gradbeni dnevnik za posamezen dan vpisuje izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, in sicer:
– o vrstah gradbene mehanizacije in drugih naprav na motorni pogon z notranjim zgorevanjem ter o izpolnjevanju zahtev iz 4. in 5. člena te uredbe,
– o vrstah gradbene mehanizacije in drugih naprav, katerih uporaba povzroča izrazito emisijo delcev, ter o izpolnjevanju zahtev iz 6. in 7. člena te uredbe,
– o vrstah ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje prašenja iz 6. in 7. člena te uredbe, ki se izvajajo pri gradnji,
– o vrstah lahkih in težkih tovornih vozil za dostavo gradbenega materiala in odvoz gradbenih odpadkov ter o uvrstitvi teh vozil v emisijsko stopnjo v skladu s predpisi, ki urejajo ES-homologacijo in posamično odobritev motornih vozil,
– o vrstah ukrepov za zmanjševanje prašenja zaradi prevoza, skladiščenja, pretovarjanja ali uporabe sipkega materiala in zaradi prašenja, ki ga povzroča veter,
– o vrstah uporabljenih posod ali zabojnikov za zbiranje, začasno skladiščenje in prevoz gradbenih odpadkov,
– o organizacijskih ukrepih iz 8. člena te uredbe,
– o dovozih in izvozih z gradbišča ter načinu pranja koles in podvozja vozil, ki zapuščajo gradbišče.
(3) Nadzornik mora zagotoviti, da se na gradbišču med gradbenim nadzorom preverja skladnost izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča z elaboratom.
(4) Če nadzornik ugotovi neskladje izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča z elaboratom, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge za doseganje skladnosti izvajanja teh ukrepov z elaboratom pa brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.
(5) Če izvajalec vpisanega predloga iz prejšnjega odstavka ne upošteva ali kako drugače ne izvaja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom, mora nadzornik o tem brez odlašanja obvestiti pristojnega inšpektorja po tej uredbi in investitorja ter ugotovitev o neupoštevanju predloga iz prejšnjega odstavka vpisati v gradbeni dnevnik.
(6) Investitor mora na podlagi obvestila nadzornika iz prejšnjega odstavka v skladu z gradbeno pogodbo brez odlašanja pisno zahtevati od izvajalca, da nemudoma vzpostavi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom, ter o tem obvestiti nadzornika.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) V primeru obvestila iz osmega odstavka 9. člena te uredbe inšpektor investitorju odredi, da zagotovi odpravo pomanjkljivosti iz elaborata, in o tem obvesti inšpektorja, pristojnega za graditev.

(1) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe izvajalec, če:
1. ne zagotavlja, da je na vidnem mestu motorja z notranjim zgorevanjem, vgrajenega v gradbeno mehanizacijo ali drugo napravo, ki je na gradbišču, pritrjena oznaka motorja skladno s 4. členom te uredbe;
2. uporablja gradbeno mehanizacijo in druge naprave z vgrajenimi motorji na kompresijski vžig v nasprotju s 5. členom te uredbe;
3. na gradbišču izvaja postopke mehanske obdelave v nasprotju s 6. členom te uredbe;
4. uporablja gradbeno mehanizacijo in druge naprave v nasprotju s 7. členom te uredbe;
5. ne izvaja organizacijskih ukrepov na gradbišču v skladu z 8. členom te uredbe;
6. ne zagotavlja, da se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča skladno z elaboratom (prvi odstavek 10. člena);
7. ne zagotavlja, da se v gradbeni dnevnik za posamezen dan vpisuje izvajanje ukrepov (drugi odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe nadzornik, če:
1. ne zagotavlja, da se na gradbišču v okviru gradbenega nadzora preverja skladnost izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča z elaboratom (tretji odstavek 10. člena);
2. ob ugotovitvi neizvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom o tem takoj ne obvesti investitorja ali če ugotovitev in predlogov za doseganje skladnosti izvajanja teh ukrepov z elaboratom brez odlašanja ne vpiše v gradbeni dnevnik (četrti odstavek 10. člena);
3. brez odlašanja ne obvesti pristojnega inšpektorja po tej uredbi in investitorja, da izvajalec na podlagi vpisanega predloga iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe ne upošteva ali na drug način ne izvaja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom, ali če ugotovitev o neupoštevanju predloga iz četrtega odstavka 10. člena ne vpiše v gradbeni dnevnik (peti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe investitor, če:
1. pred začetkom gradnje ne zagotovi pregleda elaborata ali ga uskladi z določbami od 4. do 8. člena te uredbe ali ga po potrebi dopolni (tretji odstavek 9. člena);
2. na zahtevo pristojnega inšpektorja ne predloži elaborata skupaj s kopijami izjav iz drugega odstavka 5. člena te uredbe in izjavami iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe (deveti odstavek 9. člena);
3. na podlagi obvestila nadzornika iz petega odstavka 10. člena te uredbe v skladu z gradbeno pogodbo brez odlašanja pisno ne zahteva od izvajalca, da brez odlašanja vzpostavi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča v skladu z elaboratom, ali če o tem ne obvesti nadzornika (šesti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

(1) Tretji in četrti odstavek 6. člena te uredbe se do prenehanja veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo gradbenih odpadkov na gradbišču ne uporabljata za gradbišče, za katero je investitor v skladu z zakonom in pod pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, pridobil okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo gradbenih odpadkov na gradbišču.
(2) Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena te uredbe lahko naprava za obdelavo gradbenih odpadkov na gradbišču, za katero je upravljavec pridobil okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in pod pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, obratuje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe, če naprava ne ustreza pogojem iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe in če obratuje na gradbišču iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbe četrtega odstavka 6. člena te uredbe lahko naprava za obdelavo gradbenih odpadkov na gradbišču, za katero je upravljavec pridobil okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in pod pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, obratuje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe, če naprava obratuje na gradbišču na območju degradiranega okolja, če površina gradbišča presega 4 000 m2 ali če prostornina gradbišča presega 10 000 m3.

Elaborat iz 9. člena te uredbe mora priložiti projektu za izvedbo investitor, ki začne z gradnjo več kot šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.