Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11) – v nadaljevanju: ZVKD-1, 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) ter Strokovnih podlag za razglasitev šole v Orešju na Bizeljskem za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto, izdelanih v mesecu juniju 2006, je Občinski svet Občine Brežice na 5. redni seji dne 7. 3. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine: Orešje na Bizeljskem – šola (EŠD 23240).
Spomenik stoji na parcelni številki *61/1 in parcelni številki 1008/1, obe k.o. 1253 Orešje.
Šola stoji ob cesti v osrednjem delu naselja in ima hišno številko 52. Hkrati stoji severno od cerkve sv. Magdalene.
Šola je iz kamna in opeke zidana pritlična stavba, ki je delno podkletena in ima izrazit pravokoten tloris. Klet je obokana in je razdeljena na dva prostora. Kletni del ima dva vhoda in zračne line. Nad kletjo je nekdanja šola, ki ima ohranjeno veliko učilnico, manjši hodnik, sanitarije in kuhinjo in dva kabineta. Iz pritličja vodijo na podstrešje strme in lesene stopnice. Podstrešje je prazno in ni v rabi.
Stavbno pohištvo je v glavnem ohranjeno, razen okenskih kril, ki so že bila zamenjana. Notranja oprema v razredu ni ohranjena. Fasade šole so ometane in delno členjene. Kot barvni ton fasade prevladuje svetli oker. Na južni fasadi je v celoti viden napis Učilnica.
Šola ima štirikapno streho, ki je pokrita z opečno kritino.
Ob jugozahodnem vogalu šole je betonska kapnica, ob zahodnem in severnem robu parcele pa še kamnit oporni zid v suhozidu.
Iz pisnih virov je znano, da je bila šola ustanovljena leta 1880, sama stavba pa je vrisana že v Franciscejskem katastru iz leta 1825.

Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Kot pritičlina in delno podkletena stavba z ohranjenim notranjim razporedom prostorov prestavlja šola redek primer ohranjenosti tovrstnih stavb, ki so bile razširjene v slovenskih deželah avstroogrske monarhije.
Hkrati predstavlja šola primer oblikovno poenotenih stavb, ki s svojim zunanjim videzom kažejo na organiziranost takratnega državnega osnovnega šolstva.
V pisnih virih šola v Orešju začne uradno delovati šele leta 1880, medtem, ko je sama stavba vrisana že v Franciscejskem katastru iz leta 1825.
Kot šolska stavba predstavlja pomemben vezni člen v poznavanju razvoja osnovnega šolstva v Orešju in na Bizeljskem ter proučevanju načina življenja Orešljanov.

Varovano območje kulturnega spomenika obsega parcelo številka *61/1 in parcelo številka 1008/1, obe k.o. 1253 Orešje, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:473, le-ta je sestavni del tega odloka.
Vplivno območje spomenika bo skupaj z varstvenim režimom vplivnega območja, v primeru, če bo izkazano, da je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, določeno z dopolnitvijo k temu odloku.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik se varuje v skladu z določili ZVKD-1 in se v skladu z 9. členom tega zakona vpiše v Register nepremične kulturne dediščine.
V varovanem območju kulturnega spomenika se varujejo pričevalne kvalitete stavbe. Za te potrebe je dopustna izvedba sanacijskih, prenovitvenih, rekonstrukcijskih in ostalih del, ki ohranjajo in dopolnjujejo obstoječe kvalitete stavbe. Vsi posegi se lahko izvajajo na podlagi pravnih predpisov, kulturnovarstvenih pogojev, smernic in soglasja pristojne spomeniškovarstvene službe.
Varovano območje vključuje stavbišče in pašnik. V območju ni dopustno:
– postavljati vidnih energetskih in komunikacijskih vodov ter opornih zidov,
– ograjevati območje spomenika,
– povzročati vibracije in eksplozije,
– posegati v prostor z novogradnjami,
– zasajati neavtohtone drevesne vrste,
– postavljati reklamna in druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo spomenika.

Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobit ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.

V skladu z določiti 13. člena ZVKD-1 se pravni status nepremičnega spomenika zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.