Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena, v povezavi s 97. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na 5. seji dne 15. 3. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Aljažev hrib – JV del (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) S podrobnim načrtom se spremeni in razveljavi Zazidalni načrt za območje Levi breg Voglajne – Aljažev hrib (ZNG proj. št. 441/65; UVC št. 26/68, Uradni list SRS, št. 11/77, 33/79, 13/83, 23/84, 2/88, Uradni list RS, št. 17/92, 69/93, 39/94, 27/95) v tistem delu, ki ga obravnava novi podrobni načrt.
(3) Podrobni načrt je izdelal AR Projekt d.o.o., Sevnica, pod številko projekta 29/10.

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.

(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele št. *48/1, *47/2, *47/3, 210/2 in 210/3, vse k.o. Zagrad. Meja poteka območja podrobnega načrta je razvidna iz grafičnih prilog.
(2) Velikost območja OPPN znaša 1578 m².
(3) Seznam parcel izven podrobnega načrta, preko katerih poteka gradnja nove prometne, komunalne, elektroenergetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture: 1453/4, k.o. Zagrad, 1672/19, 2547/1 in 2549, vse k.o. Celje.

Območje ureditve se nahaja na robu strnjene pozidave Selc, na katerega se navezuje preko obstoječih javnih cest in omrežja javne gospodarske infrastrukture.

Območje obravnave je stavbno zemljišče. Območje se nameni gradnji stanovanjskega objekta. Glede na klasifikacijo vrst objektov CC-SI je opredeljen po pretežni namembnosti kot stanovanjska stavba (11100 in 11210).

Na območju podrobnega načrta so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novega objekta (dozidava, nadzidava in rekonstrukcija),
– redna investicijska in investicijsko vzdrževalna dela,
– sprememba namembnosti v mirno storitveno dejavnost,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

Pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav so za:
1. stanovanjski objekt:
1.1. Lega objekta: po geodetsko zazidalni situaciji.
1.2. Tlorisni gabariti: oblika pravokotna, razmerje med stranicami 1:2 do 1:3. Na osnovni tloris je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne do maksimalno 1/3 velikosti osnovnega objekta.
1.3. Vertikalni gabariti: dovoljena je etažnost K + P + N + NIP ali P + N + NIP pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,30 m in da je klet v celoti vkopana.
1.4. Konstrukcija: klasična – zidana ali montažna.
1.5. Kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji.
1.6. Streha: na stanovanjski hiši asimetrična dvokapnica. Naklon strešine 20°–30° z minimalnimi napušči ali brez. Kritina se prilagodi oblikovanju objekta in je lahko opečnata, betonska, ali kovinska.
1.7. Fasada: bela ali kombinacija svetlih pastelnih oziroma toplih zemeljskih barv. Izvedba kot omet, les, beton ali sodobni obložni material.
1.8. Oblikovanje odprtin in izzidkov: svobodno, uporablja naj se enostavne pravokotne rastre okenskih in vratnih odprtin, ki naj bodo usklajeni z ostalimi fasadnimi elementi; dovoljena je izvedba balkonov in lož, ne pa stolpičev.
1.9. Osvetlitev NIP: strešna oziroma stenska okna.
1.10. Zunanja ureditev: dovozni priključek do enodružinske stanovanjske hiše bo izveden iz javne poti. Manipulativne površine se tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja škarp (če narekuje teren), ki pa morajo biti obvezno zazelenjene, in ograje na delu območja ureditve, ki meji na cesto, maksimalne višine 1,8 m, in ustrezno oblikovane. Na preostalem robnem območju, ki meji na kmetijska zemljišča, je dovoljena samo zasaditev živice, ojačane z žičnato ograjo, prav tako maksimalne višine 1,8 m. Ograja oziroma živica se lahko postavi na parcelno mejo s soglasjem soseda oziroma skladno z obstoječimi predpisi za gradnjo manj zahtevnih in enostavnih objektov.
2. pomožne objekte:
2.1. Ob objektu je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavnimi predpisi.
2.2. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno.
2.3. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom.
2.4. Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije.
2.5. Minimalni odmik od parcelne meje mora biti 1,00 m oziroma manjši, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednje parcele.

Infrastrukturni objekti:
1. Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (cesta, parkirišča in podobno), postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
2. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– manipulativne površine in parkirišča se tlakujejo;
– cestna in urbana oprema se lahko gradi skladno z veljavnimi predpisi.

Dovozi in dostopi ter parkiranje:
1. Območje podrobnega načrta se prometno navezuje na občinsko cesto v javni rabi parc. št. 1453/4 k.o. Zagrad. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti.
2. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na lastni parceli je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto.
3. Za stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mesti (2PM) na lastni parceli.

Vodovod:
1. Oskrba predvidenega objekta je možna preko preurejenega obstoječega vodovodnega priključka iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje.
2. Objekt se priključi na javni vodovod LŽ ø 100 mm, ki poteka zahodno od predvidene gradnje v Cesti na grad na parc. št. 2547/1 k.o. Celje. Trasa priključka poteka iz parcele št. 2547/1 k.o. Celje po parceli št. 1453/4 k.o. Zagrad na parcelo investitorja.
3. Vodovodni priključek oziroma vodomerno mesto izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom.
4. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogov.
5. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,0 m in največ 2,5 m pod koto terena. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.

Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
1. Fekalna kanalizacija:
1.1. Komunalne vode iz objekta se speljejo v javni kanal št. 210047 preko jaška št. 13 pod pogojem, da se obstoječ jašek št. 13 rekonstruira oziroma pod pogojem, da se na lokaciji obstoječega jaška – rešetke s peskolovom vgradi nov revizijski jašek z muldo in nova rešetka na stroške investitorja.
1.2. Priključek na jašek št. 13 je možen na koti najmanj 265,30 m nadmorske višine. Trasa priključka poteka iz parcele št. 2549 in 2547/1 vse k.o. Celje preko parcele št. 1453/4 k.o. Zagrad na parcelo investitorja.
1.3. Objekt se lahko priključi na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaška. Priključitev novega kanalskega priključka na javno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorja.
2. Meteorna kanalizacija:
2.1. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju MOC – Uradni list RS, št. 9/10 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi ponikovanje, uredi prepustne povozne površine, zadrževalni bazen in druge podobne rešitve, ki so prikazane v projektu.
2.2. Na parceli se izvede za padavinske vode zadrževalni bazen, ki mora biti dimenzioniran na 15-minutni naliv z enoletno povratno dobo, pri čemer maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ne sme biti večji kot je bil pred gradnjo.
2.3. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo preko predvidenega kanalizacijskega priključka na jašek št. 13.

Električno omrežje:
1. Energija za napajanje objekta v obravnavanem območju podrobnega načrta je na razpolago v obstoječi RO (KKS), ki se napaja iz NN nadzemnega voda – izvod Aljažev hrib – TP Aljažev hrib. Obstoječa elektro omarica je na parceli št. 1672/19 k.o. Celje.
2. Trasa priključka poteka iz parcele št. 1672/19 k.o. Celje in po parceli št. 1453/4 k.o. Zagrad na parcelo investitorja. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.

Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
1. Na obravnavanem območju ni glavnega TK omrežja in na razpolago novih kapacitet, zato je potrebno zgraditi nove TK priključke.
2. Na območju, kjer se predvideva poseg, je že izgrajen primarni, sekundarni ter distribucijski razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS, zato je pri načrtovanju novega objekta in ostale infrastrukture potrebno upoštevati obstoječ KRS. V primeru priključitve objekta na omrežje kabelsko razdelilnega sistema bo potrebno za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov ter interneta in IP telefonije od obstoječe razdelilne omarice KRS, ki je na parceli št. 1672/19 k.o. Celje, izgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksidni razvod preko parcele 1453/4 k.o. Zagrad na parcelo investitorja.

Plinovodno omrežje:
1. Na obravnavanem območju podrobnega načrta je zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje dimenzije PE110 in obratovalnega nadtlaka 100 mbar, ki poteka zahodno od predvidene gradnje v Cesti na grad v parceli št. 2547/1 k.o. Celje.
2. Za oskrbo predvidenega objekta z zemeljskim plinom je potrebno predvideti izgradnjo sekundarnega plinovodnega omrežja do območja obravnave, ki se bo cevno navezovalo na obstoječi plinovod in bo potekal po parceli št. 1453/4 k.o. Zagrad. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno sekundarno plinovodno omrežje dodatno zaščititi v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) ter v skladu s smernicami sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v MOC.
3. Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v samostojnih ali fasadnih omaricah).

Odpadki:
1. Za stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za različne komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.
2. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju MOC.
3. Gradbene odpadke, ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja podrobnega načrta.

Varstvo pred hrupom:
1. Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
2. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
3. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.

Varstvo zraka:
1. Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06 – ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
2. Dimovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda:
1. Odvajanje odpadnih voda mora biti urejeno s pogoji določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) in Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
2. Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja z navezavo na čistilno napravo,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
3. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava Celje. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv in zadrževalnika v meteorno kanalizacijo.

Varstvo kulturne dediščine:
1. Na območju podrobnega načrta ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
2. Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
3. Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Zakon o varstvu kulturne dediščine; Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom:
1. Vsi posegi v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geotehničnim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja.
2. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3. Naselje Celje predstavlja mestno naselje z več kot 5000 prebivalci. V skladu z Zakonom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) mora biti I. plošča stanovanjske hiše dimenzionirana tako, da vzdrži porušitev objekta.
4. Voda za gašenje požara je zagotovljena iz vodovodnega omrežja in iz hidrantnega omrežja na tem območju. Dostop gasilskim vozilom v primeru eventuelnega požara je omogočen neposredno do objekta. Zagotovljen je varen umik ljudi, živali in premoženja.
5. Odmiki med objekti so zagotovljeni z ustreznimi odmiki od parcelnih mej z upoštevanjem ustrezne protipožarne ločitve.

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Ureditveno območje podrobnega načrta je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce infrastrukturnih objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
1. za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo z manjšim odmikom od meja kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
2. za tlorisni gabarit: v grafičnih podlogah so določene predvidene dimenzije objekta. Objekt se lahko gradi manjših tlorisnih dimenzij;
3. za kote kleti, dovoznih in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%;
4. dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
5. pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, če:
– se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije,
– če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminja vsebinskega koncepta podrobnega načrta.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje in Upravne enote Celje.

(1) Z dnem sprejetja Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Aljažev hrib – JV del se v obsegu podrobnega načrta spremeni in razveljavi Zazidalni načrt za območje Levi breg Voglajne – Aljažev hrib (ZNG proj. št. 441/65; UVC št. 26/68, Uradni list SRS, št. 11/77, 33/79, 13/83, 23/84, 2/88, Uradni list RS, št. 17/92, 69/93, 39/94, 27/95) in se ureja po pogojih tega odloka.
(2) Veljavnost podrobnega načrta lahko preneha v skladu z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju po sprejetju občinskega prostorskega načrta, če le-ta v odloku o ugotovitvi skladnosti, kateri občinski prostorski izvedbeni načrti so v nasprotju z občinskim prostorskim načrtom, tako določi.
(3) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne občinske in republiške inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.