Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 5. seji dne 15. 3. 2011 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dolgo Polje I in ŠRC Golovec – del (OPPN)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Dolgo polje I. in ŠRC Golovec – del (OPPN), v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt.
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 428/08.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, merila in pogoje za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in drugi pogoji, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) S podrobnim načrtom se načrtuje prostorske ureditve za Celjski sejem.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– nova sejemska dvorana,
– krajinska ureditev: zasaditve dreves,
– gospodarska javna infrastruktura.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št.: 1327, 1332, del 1336/1, 1336/2, del 1336/5, del 1337/1, del 1337/4, del 1337/5, 1337/8, 1337/9, del 1366/3 in del1366/4, vse k.o. Sp. Hudinja.
(2) Površina območja meri 6.552,50 m².
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje ureditve se umešča v urbani prostor in se vključuje v obstoječi sistem komunikacij in objektov oziroma javne gospodarske infrastrukture. Drevesa, ki so odstranjena, se nadomestijo na zahodni strani obstoječe komunikacije.
6. člen
(funkcija območja)
Območje obravnave je stavbno zemljišče, ki se nameni gradnji nove sejemske dvorane.
7. člen
(urbanistično arhitektonska ureditev)
Z urbanistično arhitektonsko ureditvijo se določa umestitev objekta, gabariti in oblikovanje objekta in ureditev zelenih površin.
8. člen
(zasnova)
Predmet obravnave je gradnja nove dvorane. Lokacija dvorane se nahaja na sedaj obstoječih tenis igriščih. Peš dostopi do objekta so omogočeni z obstoječih komunikacij na vseh straneh, napajanje objekta je predvideno z vzhodne in zahodne smeri objekta, kjer so predvideni tudi vhodi.
9. člen
(oblikovanje in dimenzije načrtovanega objekta)
(1) Prostor omogoča gradnjo objekta z enako višino, kot je obstoječa severna dvorana. Predvidena je gradnja sodobnega objekta v montažni izvedbi.
(2) Objekt je maksimalnih tlorisnih dimenzij 103,1 x 38,0 metra, z nadstreškom na severni strani širine 7,80 metra. Objekt je pritličen, višina venca do 10,00 m, višina poljubne strešne konstrukcije s poudarki ne sme presegati obstoječe hale severno. Oblikovanje objekta se uskladi prvenstveno s funkcionalnostjo objekta ter ustreznim arhitekturnim izrazom sejmišča v celoti.
(3) Fasado objekta je mogoče na zahodni in južni strani se ozeleniti z raznovrstnimi popenjalkami. Popenjavke se sadi ob napeto mrežo, ki se odmakne od fasade.
(4) Na strehi objekta in na delih fasad je mogoča ureditev sončne elektrarne oziroma elementov za izrabo sončne energije.
10. člen
(pogoji zunanje ureditve, zasaditve in zatravitve)
Novih zelenih površin zaradi specifične postavitve v območju OPPN ni možno urediti. Zelena zavesa na južnem delu parcele se izvede z gosto zasaditvijo vertikalno rastočih in oblikovanih dreves. V okviru zelenice na južni strani se izvede zadrževalnik za meteorne vode.
11. člen
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim ljudem)
Zunanja ureditev se načrtuje in izvede tako, da omogoča dostope funkcionalno oviranim ljudem.
IV. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– Objekt se priključi na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje v območju sejmišča.
– Trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki od grajenih struktur.
– Gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno.
– Obstoječe komunalne vode se zaščiti.
– V primeru najdbe neevidentirane podzemne komunalne infrastrukture se obvesti upravljavca.
13. člen
(cestno omrežje)
(1) Nova sejemska dvorana se povezuje na obstoječe prometnice v območju Celjski sejmi.
(2) Peš dostop do objekta se uredi z obstoječih peš površin.
(3) Vsi dovozi do objektov in peš površine in so namenjene hkrati za urgentni in servisni dovoz.
14. člen
(parkirne površine)
Parkirne površine se zagotovijo v območju sejmišča izven meje podrobnega načrta.
15. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na vodovodno omrežje)
(1) Predviden objekt je od osi obstoječega javnega vodovoda oddaljen 2,8 m. Po izvedbi zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja. Trasa vodovoda med halo L in bodočo halo mora biti dostopna za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodu.
(2) Pred začetkom gradbenih del se potrebno pri upravljavcu naroči izvedbo zakoličbe vodovodnega omrežja ter nadzor med gradnjo.
(3) Teren nad obstoječim javnim vodovodom se ne obremenjuje s težko gradbeno mehanizacijo.
(4) Oskrba objekta z vodo se uredi iz javnega vodovoda Lž ø 150 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje.
(5) Predvidi se skupni vodomer v vodomernem jašku zunaj objekta ali v pomožnih prostorih v objektu, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode za celoten objekt.
(6) Novi hidranti zunaj objekta so del internega vodovodnega omrežja.
16. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Gradnja je predvidena v območju varovalnega pasu javne kanalizacije.
(2) Temelji predvidenega objekta morajo biti oddaljeni najmanj 2 m od osi obstoječega javnega kanala (RZ-7) oziroma javni kanal se prestavi najmanj 2 m stran od temeljev objekta na stroške investitorja. Natančnost vrisa javnega kanala na priloženi situaciji je omejena, zato se v fazi projektiranja naroči zakoličbo kanalizacije na terenu.
(4) Obstoječe revizijske jaške na javnem kanalu se prestavi izpod predvidenega objekta – najmanj 3 m stran od objekta, na stroške investitorja. V vsakem primeru se vgradi na kanalu RZ-7 nov revizijski jašek na južni strani objekta in nov revizijski jašek med obstoječo halo L in bodočo halo. Pri tem se upošteva, da se po zaključku gradnje omogoči dostop do revizijskega jaška zaradi izvajanja vzdrževalnih del na kanalizaciji.
(5) Po zaključku zunanje ureditve se mora javni kanal nahajati najmanj 1 m pod novo koto terena.
(6) Pred začetkom gradbenih del se pri upravljavcu komunalnih vodov naroči zakoličbo kanalizacijskega omrežja ter nadzor med gradnjo.
(7) Teren nad obstoječo javno kanalizacijo se ne obremenjuje s težko gradbeno mehanizacijo.
(8) Poškodbe javne kanalizacije, nastale kot posledica obravnavane gradnje, se odpravijo na stroške investitorja.
17. člen
(pogoji in rešitve hidrantnega omrežja)
(1) Ureditev hidrantnega omrežja se izvede preko novo predvidene vodovodne veje fi 100 mm, ki bo priključena na obstoječi vodovod fi 80 mm na zahodni strani in na vodovod fi 150 mm na vzhodni strani predvidenega objekta in bo kot zanka obkrožala predviden objekt. Na predvideno vodovodno vejo bodo priključeni zunanji hidranti. Trasa vodovodnega priključka oziroma predvidenega vodovoda je vrisana v situacijo zazidalnega načrta.
(2) Novi hidranti zunaj objekta so del javnega vodovodnega omrežja.
18. člen
(pogoji in rešitve odvajanja padavinskih odpadnih voda)
(1) Izvedejo se ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda s strehe in utrjenih površin v kanalizacijo v skladu z veljavnimi pravilniki. Za meteorne vode s streh se uredita podzemni in nadzemni zadrževalnik.
(2) Komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo v RZ-7 preko predvidene »fajfe«, na južni strani predvidene hale, skupaj s padavinskimi odpadnimi vodami, ki bodo speljane preko odprtega zadrževalnika meteornih vod. Padavinske odpadne vode s severne strani se vodijo preko podzemnega zadrževalnika meteornih vod (povozne površine) in preko »fajfe« priključene na RZ-7. V primeru, da je priključek možno izvesti nad temenom kanalizacijske cevi kanala RZ-7, je možen priključek preko revizijskega jaška.
(3) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se spelje v javno kanalizacijo preko črpališč.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje objektov v območju OPPN »Spremembe in dopolnitve ZN Dolgo polje I in ŠRC Golovec – del« je na voljo na obstoječem odjemnem mestu za meritvami porabe električne energije – TP Golovec II.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte v predvidenem območju si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za nadaljnje načrtovanje.
20. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje)
Nova sejemska dvorana se priključuje na interni sistem elektronsko komunikacijskega omrežja.
21. člen
(ogrevanje objektov)
Objekt ne bo priključen na toplovodno omrežje. Za ogrevanje bodo uporabljeni alternativni viri energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje se nahaja v zavarovanem arheološkem območju Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD56). Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine investitor zagotavlja izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, predhodno vrednotenje arheološkega potenciala za določitev natančnejših ukrepov varstva. Vrednotenje se izvede s strojnim testnim jarkom v širini žlice delovnega stroja in dolžini 50 m. Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav se opredelijo nadaljnji postopki varstva.
(2) Kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister za kulturo. Raziskavo in odstranitev nadzoruje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, odstranitev opravi oseba, usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav.
(3) Pri izvedbi strojnega testnega jarka za arheološke raziskave je potrebno ustrezno označiti in zaščititi kolektor RZ 7.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(rešitve in pogoji upravljanja in urejanja voda)
(1) Območje je do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov vodotokov Savinja in Hudinja lahko poplavljeno. Načrtovani objekt se nahaja na območju srednje poplavne nevarnosti, kota poplavnih voda je 65 cm nad koto terena. Skladno z uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in poseganja v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja so predvideni omilitveni ukrepi. Objekt se načrtuje tako, da je nad koto pritličja 237,13 do kote 238,14, to je 35 cm nad koto poplavnih voda, vodotesen. Načrtovane odprtine v stenah objeta se protipoplavno varujejo z mobilnimi vodotesnimi zaporami. Kota terena se ne dvigne nad koto sosednjih zemljišč. Vse ureditve se izvedejo skladno s projektom Strokovne podlage za območje Golovec, Hidrološko hidravlična analiza, št. proj. 1/11, Hidrosvet d.o.o., Celje.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod se uredi v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode.
(3) Zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin se uredi preko podzemnega ali nadzemnega zadrževalnika.
24. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode na travnate površine.
(3) Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.
25. člen
(varstvo kakovosti voda)
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z izvedbo kanalizacije za odvod odpadne vode in izvedbo oljnih lovilcev na voznih površinah.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
26. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Ogrevanje se vrši občasno z dostavljeno aparaturo.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje prostorskega načrta se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Hrup v času izvedbe ne bo vplival na poslabšanje razmer v okolju.
28. člen
(pogoji osončenja)
(1) Postavitev objekta bo vplivala na osenčenje objektov severno od predvidenega objekta.
(2) Osončenje obstoječih objektov izven območja obravnave na južni strani predvidenega objekta se ne bo poslabšalo.
29. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke in drugo osvetljevanje se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(2) Na južno fasado objekta se ne postavi svetilk, ki bi lahko vplivale na neprimerno povečano osvetljenost območja.
30. člen
(pogoji zbiranja in odvoza odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke, ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja podrobnega načrta, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zagotavlja z nepozidanimi površinami, kamor je možen umik v primeru požara in potresa.
(2) Varstvo pred poplavami se zagotovi z ustrezno zasnovanim objektom, skladno z določili tega odloka.
32. člen
(pogoji za varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z dovozi za interventne vozila po obstoječem internem omrežju povoznih površin. Dostop za interventna vozila do objektov po obstoječem internem omrežju povoznih površin. Varen umik se zagotovi na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov.
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeljen v PGD projektu skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 105/06) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
(4) Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Na osnovi izračuna požarne obremenitve se pri projektiranju in izvedbi novih objektov upošteva takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5) Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije izdelati študija požarne varnosti oziroma zasnova požarne varnosti. Investitor je pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
33. člen
(pogoji za varstvo pred potresom)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g.
34. člen
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim ljudem)
Vse ureditve javnih poti se načrtujejo in izvedejo tako, da omogočajo dostope funkcionalno oviranim ljudem.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
35. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Lomne točke parcel se opredelijo po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Parcelne meje:
– V postopku realizacije načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo predvidene ureditve. V postopku izvajanja se dovoli sprememba parcelnih mej za ±1.00 m.
– Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom).
36. člen
(etapnost izvedbe)
Objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo in javno gospodarsko infrastrukturo se izvede v eni fazi.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
37. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
– dopustna so odstopanja pri določenih tlorisnih dimenzijah objekta do 5% navzgor ali 20% navzdol,
– pri višinskih gabaritih do 20% navzgor ali navzdol,
– določitev kote pritličja se uskladi v načrtu zunanje ureditve,
– dopustna je druga lokacija zadrževalnika za meteorne vode.
X. DRUGI POGOJI
38. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne občinske in republiške inšpekcijske službe.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
39. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območje podrobnega načrta vključi v enoto urejanja, ki vključuje območje sejmišča.
(2) S tem odlokom se razveljavi dele določil Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje in ŠRC Golovec (Uradni list SRS, št. 14/86 s spremembami in dopolnitvami), ki se nanašajo na parcele obravnavane v tem odloku.
XII. KONČNA DOLOČBA
40. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-01/2009
Celje, dne 15. marca 2011
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
