Na podlagi petega odstavka 15. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06), tretjega odstavka 230. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo in 9/11 – ZPlaSS-B) in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).

Medsebojno sodelovanje iz 1. člena tega pravilnika vključuje sodelovanje na področjih, ki so nadzornim organom po vsebini skupna, in sicer pri:
– strateških vprašanjih razvoja nadzora finančnega sistema, letnem načrtovanju usmeritev medsebojnega sodelovanja in pri spremljanju izvajanja sporazumov, sklenjenih na podlagi tega pravilnika,
– izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku opravljanja nadzora nad osebami, ki so predmet nadzora v skladu z določbami zakonov, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje,
– izmenjavi vseh podatkov in informacij, ki so potrebni za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate,
– izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj,
– izmenjavi podatkov o dejstvih in dogodkih, ki se nanašajo na povezane osebe, kot so opredeljene v sektorskih zakonih iz finančnega sistema, in osebe, ki delujejo usklajeno po zakonu, ki ureja prevzeme, in ki lahko vplivajo na stanje ali poslovanje osebe, ki je subjekt nadzora drugega nadzornega organa, ali na ugotovitev in strukturo finančnega konglomerata,
– posredovanju podatkov, potrebnih za odločanje o drugih posamičnih zadevah,
– organizaciji skupnih pregledov,
– obveščanju o nepravilnostih, ki jih nadzorni organ ugotovi pri opravljanju nadzora, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov,
– drugih skupnih aktivnostih, ki prispevajo k usklajenemu izvajanju nadzora, povečanju učinkovitosti delovanja nadzornih organov in k povečanju učinkovitosti delovanja finančnega trga,
– izmenjavi mnenj v postopkih priprave področnih predpisov,
– izmenjavi izkušenj o načinu in metodah izvajanja nadzora in
– načrtovanju skupnih pregledov.

(1) Za potrebe vzpostavitve učinkovite koordinacije skupnega dela navedenih nadzornih organov, strateškega razvoja nadzora celotnega finančnega sistema in aktivnega preprečevanja ter učinkovitega upravljanja s kriznimi situacijami v finančnem sistemu se ustanovi koordinacijsko telo (v nadaljnjem besedilu: Koordinacija).
(2) Nadzorni organi sklenejo med seboj dvostranske ali po potrebi tudi tristranske sporazume o sodelovanju. V sporazumih o sodelovanju nadzorni organi določijo podrobnejši način medsebojnega sodelovanja, posredovanja podatkov in izvajanja aktivnosti po tem pravilniku.

(1) Koordinacijo sestavljajo minister za finance, generalni direktor direktorata za finančni sistem Ministrstva za finance, guverner Banke Slovenije, viceguverner Banke Slovenije oziroma direktor oddelka za bančni nadzor Banke Slovenije, direktor Agencije za zavarovalni nadzor in od njega imenovan predstavnik Agencije za zavarovalni nadzor, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in od njega imenovan predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev ter sekretar Koordinacije.
(2) Koordinacijo sklicuje in vodi minister za finance.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sklic Koordinacije zahtevajo tudi predstavniki enega ali več nadzornih organov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Koordinacija:
– na rednih sestankih, po potrebi pa tudi pogosteje, obravnava poročilo Komisije iz 6. člena tega pravilnika,
– na podlagi prejetih poročil posameznih članov Koordinacije ocenjuje stanje finančnega sistema ter prepoznava morebitna tveganja,
– obravnava poročilo o finančni stabilnosti in prepoznava morebitna tveganja za finančno stabilnost,
– redno obravnava poročila o oceni tveganj za posamezne dele finančnega sistema, ki jih pripravljajo posamezni nadzorni organi in na njihovi podlagi ocenjuje mogoče medsebojne vplive tveganj med posameznimi področji,
– ugotavlja sistemsko pomembnost institucij in pojavov,
– po potrebi predlaga preventivne ukrepe in rešitve za izboljšanje stabilnosti finančnega sistema ter spremlja njihovo izvajanje,
– na podlagi ocene, da gre za izredne razmere v finančnem sistemu, prične z aktiviranjem kriznega načrta, o tem obvesti javnost in spremlja njegovo izvajanje,
– se seznanja s poročilom o izvedenih obremenitvenih testih celotnega finančnega sistema, posameznih sistemsko pomembnih institucij in finančnih konglomeratov,
– spremlja izvajanje predlaganih ukrepov in rešitev za sistemske probleme,
– sprejema strateške razvojne usmeritve nadzora finančnega sistema in usmeritve za učinkovitejše medsebojno sodelovanje nadzornih organov,
– sprejema letne usmeritve za medsebojno sodelovanje,
– spremlja izvajanje sporazumov iz drugega odstavka 3. člena in delo Komisije iz 5. ter 6. člena tega pravilnika in
– sodeluje z drugimi istovrstnimi skupinami oziroma telesi v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).
(5) V okviru aktivnega preprečevanja in upravljanja s kriznimi situacijami v finančnem sistemu Koordinacija:
– pripravi krizni načrt za delovanje pristojnih institucij v razmerah pričakovane krize,
– izvaja simulacije izjemnih situacij, s katerimi se preveri učinkovitost kriznega načrta, ter
– ocenjuje rezultate testov izjemnih situacij.
(6) Krizni načrt je načrt, ki zlasti:
– identificira vse organe, ki med krizno situacijo sodelujejo,
– glede na pričakovano vrsto krize opredeli, kako se izmed sodelujočih organov določi vodilni organ in opredeli njegove naloge, ter opredeli ukrepe za zmanjševanje oziroma odpravo negativnih posledic krize,
– opredeli način in vrsto informacij, ki jih je treba v primeru krize izmenjati, in
– določi smernice za primerno obveščanje javnosti.
(7) Koordinacija se sestaja na rednih sestankih po vsakem sestanku Komisije iz 5. člena tega pravilnika, po potrebi tudi pogosteje.
(8) Člani Koordinacije soglasno sprejmejo Poslovnik o delu Koordinacije.
(9) Organizacijsko, tehnično in drugo pomoč pri delovanju Koordinacije zagotavlja sekretar, ki skrbi zlasti za pripravo, sklic in izvedbo sestankov Koordinacije, zagotavlja gradiva, potrebna za delovanje Koordinacije, in skrbi za vodenje in posredovanje zapisnikov sej Koordinacije ter prejema ter predstavnikom Koordinacije posreduje zapisnik sestanka Komisije. Sekretarja imenuje minister, pristojen za finance.

(1) Za izvajanje aktivnosti iz tega pravilnika se ustanovi komisija za medsebojno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki jo sestavljajo viceguverner Banke Slovenije, direktor Agencije za zavarovalni nadzor oziroma njegov namestnik in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev oziroma njegov namestnik.
(2) Komisijo pri izvajanju aktivnosti iz tega pravilnika ne zavezujejo navodila ali usmeritve Koordinacije.

(1) Komisija se sestaja na rednih sestankih najmanj trikrat letno, po potrebi pa tudi pogosteje.
(2) Dolžnost sklicevanja rednih in morebitnih izrednih sestankov ter priprava zapisnika z začetkom koledarskega leta preide na drug nadzorni organ.
(3) Sklic izrednega sestanka lahko zahteva katerikoli član Komisije tako, da zahtevo naslovi na člana Komisije iz nadzornega organa, ki je v posameznem obdobju pristojen za sklicevanje skupnih sestankov. Slednji mora upoštevati zahtevo za sklic, pri čemer termin sestanka predhodno uskladi z vsemi člani.
(4) Na sestankih Komisija spremlja zlasti sodelovanje po tem pravilniku, izvajanje strateških in letnih usmeritev, ki jih je sprejela Koordinacija, in sporazumov iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, ter usklajuje skupne preglede. Komisija se na skupnih sestankih posvetuje tudi o drugih zadevah, ki se nanašajo na učinkovitejše izvajanje nadzora posameznih finančnih sektorjev, bančnih, zavarovalniških ali investicijskih skupin in finančnih konglomeratov. Na sestankih se člani Komisije medsebojno obveščajo tudi o zakonodaji s področja finančnega sistema, ki je v pripravi, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, oziroma ki bi jo bilo potrebno dopolniti ter drugih sistemsko pomembnih in aktualnih vprašanjih iz finančnega sektorja.
(5) Generalni direktor direktorata za finančni sistem Ministrstva za finance brez pravice glasovanja sodeluje na sestankih Komisije, in sicer v tistem delu sestanka, na katerem se obravnavajo:
– zakonodaja, ki se nanaša na finančni sistem,
– aktivnosti v okviru aktivnega preprečevanja in upravljanja s kriznimi situacijami v finančnem sistemu in
– druga sistemsko pomembna vprašanja finančnega sektorja.

Komisija po vsakem skupnem sestanku v enem mesecu od sestanka pošlje zapisnik sestanka sekretarju Koordinacije.

(1) Nadzorni organi morajo v svojih letnih programih izvajanja pregledov predvideti in zagotoviti svoje sodelovanje v okviru medsebojnega sodelovanja zaradi izvajanja skupnih pregledov nadzornih organov, dogovorjenih v sporazumih iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.
(2) V primeru potrebe po nujnih nepredvidenih skupnih pregledih, se nadzorni organi medsebojno dogovorijo o prednostni obravnavi teh pregledov in skladno z dogovorom po potrebi zagotovijo sodelovanje pri teh pregledih.

(1) Sodelovanje nadzornih organov pri izmenjavi podatkov in informacij poteka v obliki redne izmenjave podatkov in informacij ter v obliki posredovanja določenih podatkov in informacij na zahtevo posameznega nadzornega organa ali na lastno pobudo.
(2) Za podatke in informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti podatki in informacije, ki jih nadzorni organi zbirajo pri izvajanju obveznosti, ki jih določa zakon ali podzakonski akt.
(3) Nadzorni organi se dogovorijo o naboru podatkov in informacij, ki so pomembne za oceno stabilnosti finančnega sektorja in za oceno sistemske pomembnosti krize in možnosti širitve izrednih razmer v finančnem sistemu.
(4) Banka Slovenije na podlagi prejetih informacij redno ocenjuje razmere v finančnem sistemu in polletno seznanja Koordinacijo s pripravljeno oceno (poročilo o finančni stabilnosti).
(5) Nadzorni organi si poleg redne izmenjave vnaprej določenih podatkov in informacij izmenjavajo tudi vse druge podatke in informacije o dogodkih, ki bi lahko povzročili izredne razmere v finančnem sistemu.
(6) Nadzorni organi si ob morebitni grožnji nastanka kriznih razmer ali med krizo izmenjavajo tudi druge podatke in informacije, ki bi bile potrebne za spremljanje stanja finančnega sistema v izrednih razmerah in za pripravo ukrepov za odpravo teh razmer.
(7) Način redne izmenjave podatkov in informacij, ki so potrebni za ugotavljanje obstoja finančnih konglomeratov, za opravljanje dopolnilnega nadzora v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate in za opravljanje konsolidiranega nadzora povezanih oseb, bančnih, zavarovalniških in investicijskih skupin ter finančnih holdingov, nadzorni organi določijo s sporazumi o sodelovanju.

(1) V zahtevi za posredovanje podatkov in informacij iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki mora biti podana v pisni ali v elektronski obliki ob zagotovljeni ustrezni varnosti prenosa podatkov, mora nadzorni organ navesti namen, za katerega potrebuje zahtevane podatke.
(2) Nadzorni organ mora posredovati zahtevane podatke nadzornemu organu iz prejšnjega odstavka v petnajstih dneh od prejema zahtevka za posredovanje podatkov. Kadar podatkov v navedenem roku ne more posredovati, mora v osmih dneh od prejema zahtevka o tem obvestiti nadzorni organ, ki je podatke zahteval ter hkrati navesti, kdaj jih bo posredoval oziroma, zakaj jih ne more posredovati.

(1) Kadar nadzorni organ ugotovi nepravilnosti iz osme alineje 2. člena tega pravilnika, mora o tem nemudoma obvestiti nadzorni organ, za delo katerega presodi, da je to pomembno.
(2) Kadar nadzorni organ pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da bi pri nadzoru moral sodelovati tudi drug nadzorni organ, ga mora o tem nemudoma obvestiti. Nadzorni organ mora v osmih dneh od dneva prejema takšnega obvestila, odločitev o sodelovanju sporočiti nadzornemu organu, od katerega je obvestilo prejel.

Ne glede na drugi odstavek 6. člena tega pravilnika opravlja naloge iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika od uveljavitve tega pravilnika dalje Agencija za trg vrednostnih papirjev, od 1. januarja 2012 dalje Agencija za zavarovalni nadzor, nato pa Banka Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov (Uradni list RS, št. 43/07, 67/07 – ZTFI, 84/07 in 82/09).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.