Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju: ZVKD-1) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) ter na predlog Občine Gorenje vas - Poljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 4. redni seji dne 17. 3. 2011 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: EŠD 28188 Goli vrh – Podzemni bunker Goli vrh.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Podzemna slemenska utrdba Goli vrh je ena izmed največjih podzemnih utrdb obrambnega sistema Rupnikove linije, ki ga je v letih 1938–1941 vzdolž Rapalske meje gradila vojska Kraljevine Jugoslavije po vzoru francoske Maginotove linije. Kot obsežen gradbeni projekt je preko novih zaposlitev ter krepitve določenih lokalnih obrti, močno vplivala na razvoj lokalne skupnosti.

Spomenik obsega osrednji in zahodni del parcele številka 239/5, k.o. Lučine, in je vrisan na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 ter na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja spomenika hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana ter Občina Gorenja vas - Poljane.

Varstveni režim za območje spomenika določa:
– ohranjanje obstoječe namenske rabe prostora: gospodarjenje z gozdnimi zemljišči je še naprej v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in brez omejitev;
– omejitev za gradnjo gozdnih prometnic velja le v območjih, kjer bi lahko prišlo do poškodb kulturnega spomenika;
– da, če se zaradi razglasitve in kasnejše rabe spomenika poslabšajo pogoji gospodarjenja z gozdnim zemljiščem, je lastnik upravičen do odškodnine;
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika skupaj z nadzemno infrastrukturo, razen če so potrebni za učinkovito ohranjanje spomenika in razvoj turizma. V tem primeru je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
– obnovo in redno vzdrževanje dostopa do spomenika.
Varstveni režim za podzemni bunker Goli vrh določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vsemi izvirnimi prvinami; v primeru okrnitve spomenika ali njegovih izvirnih prvin je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje;
– podrejanje rabe in posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin: tlorisa podzemne utrdbe ter vseh značilnih gradbenih elementov skladno z varovanimi lastnostmi prostorov v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– strokovno prezentacijo gradbenega orodja (lopate, samokolnice, petrolejke in podobno), evidentiranega v galerijah;
– omogočanje predstavitve celote spomenika ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnikov parcel na katerih se spomenik nahaja;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– trajno ohranijo njegove kulturne, zgodovinske in arhitekturne vrednote;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsak poseg v spomenik in v območje spomenika, ki ni redno vzdrževanje, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot. Poti, ki se bodo uporabljale za dostop do spomenika, se vnaprej določijo, uskladijo z lastniki zemljišč ter ustrezno označijo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojno sodišče na parcelah iz 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.