Na podlagi 26. člena in za izvajanje tretjega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa pogoje ter postopek sofinanciranja regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij in izvajanje drugih ukrepov endogene regionalne politike.

(1) Postopek priprave dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: dogovor) se začne s povabilom Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: služba) razvojnemu svetu regije in ministrstvom za pripravo in podpis dogovora.
(2) Za pripravo povabila službe za podpis dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: povabilo službe) pridobi služba od regionalne razvojne agencije povzetek regionalnega razvojnega programa, ki vključuje:
– določitev razvojnih potencialov in prednosti razvojne regije (v nadaljnjem besedilu: regija),
– opredelitev ključnih razvojnih ovir v regiji,
– razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter
– opis razvojne specializacije regije.
(3) Povabilo službe mora vsebovati:
– povabilo ministrstvom za pripravo predlogov za vključitev prioritetnih sektorskih projektov v dogovor,
– povabilo razvojnemu svetu regije za pripravo predlogov regijskih projektov, razvrščenih po prioriteti,
– indikativno kvoto razpoložljivih sredstev za sofinanciranje regijskih projektov na proračunskih postavkah službe ter druge pogoje sofinanciranja,
– splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor,
– navodila razvojnim svetom regij za pripravo regijskih specifičnih meril za uvrščanje regijskih projektov v dogovor,
– okvirno časovnico priprave in sklepanja dogovora in
– povzetke regionalnih razvojnih programov.

(1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednje splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor:
– skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom,
– skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja, ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov,
– trajnostni vpliv projekta na razvoj regije,
– merljivost učinkov in rezultatov projekta,
– zaprtost finančne konstrukcije projekta,
– izvedljivost projekta v načrtovanem časovnem obdobju.
(2) V povabilu službe se lahko določijo dodatni splošni pogoji.
(3) V primeru sofinanciranja projektov iz sredstev kohezijske politike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) se projekti uvrščajo v dogovor v skladu s pravili evropske kohezijske politike.

(1) Regijski projekti se sofinancirajo iz proračunskih postavk službe.
(2) Na podlagi povabila službe razvojni svet regije:
– sprejme regijsko specifična merila za razvrščanje regijskih projektov po prioriteti, ki upoštevajo tudi prispevek projekta k doseganju ciljev in rezultatov programa službe,
– sprejme časovnico priprave gradiva za pripravo dogovora,
– objavi javno povabilo za predložitev predlogov regijskih projektov v okviru regije,
– sprejme predlog prioritetnih regijskih projektov, ki ga pripravi regionalna razvojna agencija na osnovi javnega povabila regije, in
– sprejema druge odločitve v postopku sklepanja dogovora.
(3) Regionalna razvojna agencija usmerja pripravo regijskih projektov v okviru regijske razvojne mreže in odborov razvojnega sveta regije. Regijski projekti, ki izpolnjujejo splošne pogoje, se razvrščajo po prioriteti na podlagi regijsko specifičnih meril.
(4) Na podlagi povabila službe predložijo ministrstva službi predloge sektorskih projektov za uvrstitev v dogovor, ki vključujejo javne investicije ali neinvesticijske projekte iz področja dela ministrstev.
(5) Služba posreduje predloge sektorskih projektov regionalni razvojni agenciji.
(6) Regionalna razvojna agencija predloži službi naslednjo dokumentacijo:
– sklep razvojnega sveta regije s predlogom regijskih projektov, razvrščenih po prioriteti in predlogom sektorskih projektov, razvrščenih po izboru regije, ter
– opis postopka izbora regijskih projektov z navedbo uporabljenih regijsko specifičnih meril.
(7) Če dokumentacija iz prejšnjega odstavka ni skladna s povabilom službe, služba določi regiji rok za njeno uskladitev.

(1) Odločitve Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ki so potrebne za sklenitev dogovora, predlaga in usklajuje Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud.
(2) Pri Svetu za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud se oblikuje delovna skupina za usklajevanje dogovora, ki jo vodi predstavnik službe (v nadaljnjem besedilu: skrbnik regije) in deluje po poslovniku Sveta za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud. V njej so zastopani predstavniki razvojnega sveta regije in ministrstev, ki predlagajo sektorske projekte za vključitev v dogovor.
(3) Pri usklajevanju dogovora se upoštevajo prioritete dokumentov razvojnega načrtovanja in usmeritve medresorskih delovnih skupin za pripravo razvojnega proračuna.
(4) Sektorske projekte iz podpisanega dogovora uvrščajo pristojna ministrstva v načrt razvojnih programov državnega proračuna po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo pripravo proračuna.
(5) Regijski projekti se uvrščajo v načrt razvojnih programov državnega proračuna na podlagi sklepov o dodelitvi sredstev, izdanih na osnovi javnega poziva iz 7. člena te uredbe.
(6) Dogovor za razvoj regije se lahko spremeni na predlog razvojnega sveta regije, ministrstva ali službe na način, ki velja za sprejem dogovora. Za spremembo dogovora se šteje, če se projekt, naveden v dogovoru, nadomesti z drugim, ali če se v dogovor dodajajo novi projekti.

Ukrepi endogene regionalne politike, ki predstavljajo državno pomoč, se pripravljajo v skladu s shemami državnih pomoči. Za pripravo regijskih projektov v skladu s shemami državnih pomoči skrbi regionalna razvojna agencija.

(1) Nosilce regijskih projektov, uvrščene v podpisani dogovor, pozove služba z javnim pozivom k vložitvi vlog za dodelitev sredstev sofinanciranja (v nadaljnjem besedilu: vloga).
(2) Javni poziv pripravi komisija za pripravo in izvedbo javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana, ki morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje za presojo vlog.
(4) Javni poziv mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in mora vsebovati:
1. pravno podlago za izvedbo javnega poziva,
2. predmet javnega poziva,
3. pogoje za kandidiranje, med katerimi je obvezen pogoj upoštevanje splošnih pogojev za uvrščanje regijskih projektov v dogovor iz 3. člena te uredbe,
4. celotno višino razpoložljivih sredstev po aktualnem javnem pozivu in okvirno višino sredstev, namenjeno za sofinanciranje projektov iz posameznih dogovorov,
5. če se projekti sofinancirajo iz namenskih sredstev EU, navedbo razmerja med sredstvi v postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike,
6. navedbo obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, ali rokov, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge,
8. datum odpiranja vlog ali datume odpiranja vlog, če je v javnem pozivu predvideno njihovo zaporedno odpiranje,
9. rok, v katerem bodo prejemniki obveščeni o izidu javnega poziva,
10. informacijo o tem, kje je na voljo dokumentacija javnega poziva,
11. če se projekti sofinancirajo iz namenskih sredstev EU, navedbo zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti ter navedbo drugih zahtev, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s predpisi EU in navodili organa upravljanja,
12. vzorec pogodbe,
13. navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora prejemnik predložiti službi za dokazilo, da izpolnjuje pogoje javnega poziva, in da je upravičen do sredstev po tem pozivu, ter
14. navedbo organa, ki odloči o dodelitvi sredstev in organa, ki odloča o ugovoru zoper sklepe.
(5) Služba mora vlagateljem omogočiti vpogled v dokumentacijo javnega poziva.
(6) V dokumentaciji javnega poziva morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo vlagatelju izdelati popolno vlogo.
(7) Služba mora v dokumentaciji javnega poziva navesti vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati prejemnik, ter sestavine vloge in zahtevano dokumentacijo, ki so potrebne, da se vloga šteje za popolno.
(8) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega poziva oceniti, ali je vsebina dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni poziv, in se odločiti, ali bo odpiranje javno.

(1) Vloga mora biti predložena v rokih, ki so določeni v javnem pozivu. Rok ali roki za predložitev vlog morajo biti dovolj dolgi, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v dokumentaciji.
(2) Vloga mora biti predložena v zaprti ovojnici, ta pa mora biti označena z besedilom »ne odpiraj – vloga« in drugimi navedbami, določenimi v javnem pozivu.
(3) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija. Odpiranje se izvede v roku ali rokih (če jih je več), predvidenih v javnem pozivu.
(4) Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene ovojnice prispelih vlog. Nepravočasne vloge ter vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se neodprte vrnejo vlagatelju. V primeru, da iz ovojnice ni razviden vlagatelj in naslov vlagatelja, bo ovojnica komisijsko odprta zaradi ugotovitve naziva in naslova vlagatelja ter nato vrnjena vlagatelju.
(5) Pri odpiranju komisija ugotovi popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (administrativna in formalna popolnost). Komisija o postopku odpiranja pripravi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(6) Komisija po odpiranju vlog v roku, določenem v javnem pozivu, pisno pozove vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. Po prejemu dopolnitev komisija pregleda pravočasnost in popolnost prejetih dopolnitev vlog in o tem sestavi zapisnik.
(7) Nepopolna vloga, ki je vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, minister ali od njega pooblaščena oseba zavrže s sklepom. V obrazložitvi sklepa mora biti navedena utemeljitev odločitve.
(8) Komisija pregleda popolne vloge in preveri izpolnjevanje pogojev, ki so bili navedeni v javnem pozivu. Vsako vlogo pregledata najmanj dva presojevalca. Presojevalci so člani komisije, lahko pa so presojevalci tudi zunanji izvajalci. Presojevalec izpolni in podpiše presojevalni list za vsako vlogo, ki jo je pregledal. Komisija v skladu z ugotovitvami presojevalcev po potrebi zahteva, da vlagatelj uskladi vlogo ter izda poziv za uskladitev. Rok za uskladitev vloge ne sme biti daljši od 15 dni. Usklajeno vlogo pregledata najmanj dva presojevalca. Komisija po zaključku pregleda vlog ter na podlagi ugotovitev presojevalcev pripravi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Neustrezno usklajene vloge se s sklepom zavrnejo. Za ustrezno usklajene vloge se izdajo sklepi o sofinanciranju. V obrazložitvi sklepa mora biti navedena utemeljitev odločitve.
(9) Na podlagi pregleda popolnih vlog komisija pripravi poročilo o pregledu vlog, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(10) Poročilo o pregledu vlog s predlogi sklepov o dodelitvi sredstev in sklepov o zavrnitvi predloži komisija ministru ali osebi, ki jo slednji pooblasti za odločanje o dodelitvi sredstev.

(1) Vlagatelj vloge lahko zoper sklep o dodelitvi sredstev, sklep o zavrnitvi ali sklep, s katerim je bila vloga zavržena, vloži ugovor, ki ga mora poslati službi v osmih dneh od prejema sklepa.
(2) Predmet ugovora ne morejo biti pogoji javnega poziva.
(3) O ugovoru zoper sklep odloča minister na predlog komisije za ugovore, ki jo s pisno odločbo imenuje minister. Minister mora o ugovoru odločiti v 15 dneh s sklepom.
(4) Zoper sklep ministra ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.

(1) Služba mora prejemnika sredstev po uvrstitvi projekta v načrt razvojnih programov državnega proračuna pozvati k podpisu pogodbe.
(2) Če prejemnik v osmih dneh od prejema poziva ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
(3) Pogodba med uporabnikom in prejemnikom se sklene na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev in mora imeti naslednje obvezne sestavine:
1. naziv in naslov službe in prejemnika sredstev,
2. namen, za katerega so sredstva dodeljena,
3. višina dodeljenih sredstev,
4. časovni načrt porabe sredstev,
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, na primer:
– seznam dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo sredstev,
– možnost, da lahko služba kadar koli preveri namensko porabo sredstev,
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev med izvajanjem projekta ali programa ali najmanj zaključno poročilo,
– dolžnost službe, da spremlja ter nadzira izvajanje pogodbe in namensko porabo proračunskih sredstev,
– določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi vrniti sredstva v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
6. določilo, ali je možno podaljšati rok porabe sredstev in če, pod kakšnimi pogoji,
7. druge obvezne sestavine pogodbe, ki jih določi služba.

(1) Poslabšanje gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, ugotavlja služba na ravni upravnih enot.
(2) Šteje se, da so se gospodarske razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece 17,0-odstotna ali višja.
(3) Problemsko območje z visoko brezposelnostjo je lahko le strnjeno območje več občin, na katerem živi najmanj 20 000 prebivalcev. Določi se na podlagi strokovne analize razvojnih problemov območja, na katerem je registrirana brezposelnost dosegla kritično mejo, upoštevajo pa se tudi gospodarski, socialni in družbeni kazalniki sosednjih, razvojno soodvisnih in povezanih območij. Strokovno analizo pripravi služba v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju. Vlada določi problemsko območje z visoko brezposelnostjo s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Problemsko območje z visoko brezposelnostjo je lahko le strnjeno območje več občin, na katerem živi najmanj 20 000 prebivalcev. Določi ga vlada s sklepom na podlagi strokovne analize razvojnih problemov območja. Poleg brezposelnosti se upoštevajo tudi drugi kazalniki razvoja na območju. Analizo pripravi služba v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju.
(5) Kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo se praviloma predlaga območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo, lokalna akcijska skupina, širše varovano območje ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev.
(6) Služba obvesti vlado o poslabšanju gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo in predlaga način reševanja razvojnih problemov tudi v primerih, ko je za območje že sprejet poseben razvojni zakon ali ko na podlagi strokovne analize iz tretjega odstavka tega člena presodi, da bo mogoče rešiti razvojne probleme z drugimi, že obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi razvojnih politik države.

(1) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi se razvrstijo po razvojnih politikah in se finančno ovrednotijo.
(2) Obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju strokovne analize razvojnih problemov problemska območja z visoko brezposelnostjo.
(3) Pri pripravi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore se upoštevajo ugotovljene razvojne ovire ter dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.
(4) Služba je dolžna vladi posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore.

(1) Program spodbujanja konkurenčnosti (v nadaljnjem besedilu: program) je eden od dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki ga za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada s sklepom.
(2) Sredstva za izvedbo programa se dodelijo iz proračunske postavke službe, namenjene izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore iz prejšnjega člena. Obseg sredstev za vsako leto izvajanja programa določi vlada s sklepom, pri čemer upošteva načelo zmanjšanega obsega sredstev v zadnjih letih izvajanja programa.
(3) Program mora biti skladen s sprejetimi strategijami in programi na državni in regionalni ravni. Pri njegovi pripravi se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik.
(4) Program mora temeljiti na regionalnem razvojnem programu in mora vsebovati:
– prikaz stanja in razvojnih problemov, ki jih rešuje,
– določitev ključnih razvojnih priložnosti, ki jih podpira,
– določitev ciljev in kazalnikov merjenja ciljev,
– finančno konstrukcijo po instrumentih in stroške izvajanja programa ter
– način izvajanja in spremljanja izvajanja programa.
(5) Predlog programa pripravi služba v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in območnimi razvojnimi partnerstvi.
(6) Program lahko zajema naslednje instrumente:
– spodbujanje investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest,
– spodbujanje razvoja človeških virov,
– spodbujanje socialnega podjetništva,
– podpora pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v razvojni regiji,
– promocija območja z namenom privabljanja tujih in domačih vlagateljev,
– druge instrumente, ki jih narekuje strokovna analiza iz 11. člena te uredbe.
(7) Instrument spodbujanja investicij podjetij se prednostno usmerja v investicije podjetij v poslovnih conah na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.

Pri dodeljevanju sredstev na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11; v nadaljnjem besedilu: zakon) na obmejnih problemskih območjih se pri javnih razpisih, poleg meril za doseganje ciljev posebnih ukrepov in shem državnih pomoči, uporabljajo z najmanj deset odstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:
– število izpolnjenih meril, ki določajo obmejna problemska območja po prvem odstavku 24. člena zakona,
– stopnja razvitosti občine po 24. členu Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08) ter
– uvrstitev v območje znotraj zunanje meje Triglavskega narodnega parka po Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10).

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09) razen 2. do 11. člena, ki se uporabljajo do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo zakona.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.