Na podlagi Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 15. marca 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje, ki obsega:

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje (Uradni list RS, št. 69/02)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje (Uradni list RS, št. 88/04)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Na Golovcu« (Uradni list RS, št. 31/10)
– Tehnični popravek Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje (Uradni list RS, št. 55/10)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje (Uradni list RS, št. 22/11).

V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) se spremeni in dopolni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Zavod za napredek gospodarstva Celje, št. 68/67, odlok o zazidalnem načrtu je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje št. 30/68, kasnejše spremembe odloka pa v Uradnem listu SRS, št. 10/76, 8/78, 19/85, 1/87 in v Uradnem listu RS, št. 1/92, 57/98, 55/00 in 58/01) po projektu, ki ga je pod št. 431/02 izdelalo podjetje URBANA urbanizem projektiranje Kočar in Kočar d.o.o. iz Velenja, sprejetim z odlokom objavljenim v Uradnem listu RS, št. 69/02 in po projektu, ki ga je pod št. 19-03 izdelal biro Urbanisti d.o.o. sprejetim z odlokom objavljenim v Uradnem listu RS, št. 88/04, Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 31/10 ter tehničnim popravkom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/10.

(1) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« – za območje stanovanjske gradnje se nanašajo na večinoma še nepozidano ureditveno območje med Travniško in Jamovo ulico v Celju na južnem pobočju Golovca.
(2) Odlok o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (Uradni vestnik Celje, št. 30/68) se spremeni tako, da se za 2. členom dodajo novi členi, ki glasijo:

(1) Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema območje, ki ga na zahodu omejuje vzhodni rob Travniške ulice parc. št. 1005/1 v dolžini ca. 200 m, dalje poteka meja po severnih robovih parcel 1004/1, 1000, 999/2, 998, 997 in zavije proti vzhodu do stičišča z Jamovo ulico parc. št. 1704/2. Ob zahodnem robu Jamove ulice poteka meja v dolžini ca. 230 m proti jugu in ob južnem robu parcele 988 zavije proti zahodu, kjer se zaključi ob vzhodnem robu Travniške ulice.
(2) Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema naslednje parcele v katastrski občini Sp. Hudinja: 988/1, 988/4, 988/5, 988/6, 989, 990/1, 990/2, 990/3, 990/4, 990/5, 991/1, 991/2, 992, 993/1, 993/2, 994/2, 995, 996/1, 996/2, 996/3, 997, 998, 999/1, 999/2, 999/3, 994/1, 1000, 1001/1, 1002, 1003/1, 1003/2, 1003/3, 1004/1, del 1005/1.
(3) Velikost ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN meri 25.741 m2.

Obravnavano ureditveno območje je namenjeno izključno stanovanjski pozidavi s pomožnimi objekti, ki so namenjeni za potrebe bivanja.

Na obravnavanem ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
1. Prometne ureditve:
Predvidene prometne ureditve so naslednje:
– izvedba glavne napajalne ceste a-a z enostranskim hodnikom za pešce, s priključevanjem na Travniško in Jamovo ulico,
– izvedba podaljška ceste a-a z obračališčem a1,
– rekonstrukcija vzhodnega dela Travniške ceste: razširitev na širino 5,5 m ter izvedba enostranskega hodnika za pešce,
– izvedba internih napajalnih dovoznih cest b in c.
2. Gradnja novih objektov:
2.1. Spremembe in dopolnitve ZN opredeljujejo možnost izgradnje do 28 individualnih stanovanjskih hiš. Ob upoštevanju toleranc za združevanje parcel je število objektov lahko tudi manjše.
2.2. Znotraj ureditvenega območja so dovoljene izvedbe vrtnih ut in bazenov za osebno uporabo s površino do 50 m2. Pri obstoječih in predvidenih objektih so dovoljene izvedbe vetrolovov, pergol in zimskih vrtov.
3. Posegi na obstoječih objektih:
Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, velja možnost rekonstrukcij, nadzidav in prizidav pod pogoji za oblikovanje novih objektov. Dovoljena je tudi nadomestna gradnja obstoječih objektov s pogojem, da se jim ne spreminja namembnost.
4. Druge ureditve:
Predvidene so ureditve hodnikov za pešce tam, kjer je to predvideno v projektu iz 1. člena tega odloka, ter ureditve zelenic in zasaditev. Na južnem robu obravnavanega ureditvenega območja je predvidena izvedba pešpovezave v smeri vzhod–zahod od Travniške do Jamove ceste, ki jo je načelno mogoče tudi dodeliti kot dodatno funkcionalno zemljišče parcelama 13 in 14.

(1) Za oblikovanje novih individualnih stanovanjskih objektov veljajo praviloma naslednje usmeritve:

– namembnost:        stanovanjskih objekt
– tloris okvirno:    10 m x 9 m, dovoljeni so izzidki, ki pa
                     ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše
                     stranice objekta, ter ne smejo bistveno
                     porušiti ostalih razmerij na fasadah;
– etažnost:          klet+pritličje ali
                     klet+pritličje+izkoriščeno podstrešje
– streha:            simetrična dvokapnica s poudarjeno
                     glavno smerjo slemena, ki poteka
                     praviloma vzporedno s terenskimi
                     plastnicami oziroma z daljšo stranico
                     objekta; dovoljena je izvedba dodatnih
                     streh nad izzidanimi deli objekta, s
                     smermi slemen pravokotno na poudarjeno
                     glavno smer slemena; naklon strešin 30°
                     do 35°.

(2) Za oblikovanje predvidenih individualnih stanovanjskih objektov je dovoljeno upoštevati tudi naslednje usmeritve:
2.1. Dovoljeno je moderno in aktualno oblikovanje objektov ob upoštevanju ugotovljenih značilnosti okoliške pozidave ter stanovanjske funkcije predvidenih objektov. Dovoljeno je:
– oblikovanje razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta, ki pa ne sme presegati s tolerancami dovoljenih tlorisnih gabaritov v pritličju. Pri strmejših naklonih terena je v kleti dovoljena zazidanost parcele tudi na območju uvoznih površin kot so označene v grafičnem delu ZN,
– oblikovanje razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu, ne sme pa presegati višinskih gabaritov sosednjih objektov,
– oblikovanje razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z višinskimi poudarki; strešni izzidki in višinski poudarki ne smejo biti polkrožnih, stožčastih in piramidastih oblik. Streha je lahko tudi ravna ali enokapna. V strešno kritino ali fasado je mogoče integrirati elemente za koriščenje sončne energije pod pogojem, da je barva elementov poenotena z barvo kritine ali obloge. Postavitev elementov za koriščenje sončne energije ni dovoljena nad slemenom strehe ali na dodatno konstrukcijo,
– oblikovanje neformalnih fasad, pri čemer pa niso dovoljene ločne arkadaste konstrukcije,
– uporaba sodobnih materialov v konstrukciji in obdelavi fasad.
2.2. To usmeritev za oblikovanje je potrebno uporabiti tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno celoto.
(3) Za oblikovanje nadzidav in prizidkov k obstoječim objektom veljajo naslednjo pogoji:

– namembnost:        povečava stanovanjskih prostorov,
                     ureditev sedeža podjetja v primeru
                     samozaposlitve, ne pa tudi poslovnih
                     dejavnosti
– tloris:            je lahko oblikovan le znotraj
                     zazidljivega območja toleranc
– etažnost:          klet + pritličje + izkoriščeno
                     podstrešje
– streha:            mora biti prilagojena strehi obstoječega
                     objekta, lahko je oblikovana tudi kot
                     terasa k obstoječemu objektu.

Tolerance za parcelacijo, umestitev objekta na parcelo, izvedbe uvozov do objektov ter za oblikovanje objektov so grafično prikazane na graf. prilogi št. 6.2 v projektu iz 1. člena tega odloka.
1. Tolerance pri parcelaciji so naslednje:
1.1. Dovoljeno je lastniško združevanje parcel skladno z nakazanimi možnostmi znotraj območja toleranc, ob upoštevanju pogojev:
– da se na združeni parceli zgradi le en objekt ter izvede le en uvoz, ob upoštevanju vseh drugih pogojev glede toleranc,
– v primeru združitve parcel postane prej nezazidljivo območje med sosednjima, po ZN predvidenima objektoma zazidljivo ob upoštevanju vseh drugih pogojev za tolerance.
1.2. Dovoljeno je tudi lastniško združevanje parcel št. 19 in 20 pod navedenimi pogoji in kot je prikazano v projektu iz 1. člena tega odloka in manjše korekture gradbenih parcel ob upoštevanju nespremenjenega koncepta pozidave.
2. Tolerance pri umestitvi objekta na parcelo so naslednje:
2.1. Objekt je dovoljeno umestiti na parcelo znotraj opredeljenega zazidljivega območja ob upoštevanju pogojev:
– osnovna zazidana površina objekta je okvirno 90 m2 (10 m x 9 m), razen za objekt z evid. št. 28, kjer je lahko največ 80 m2 (10 m x 8 m),
– dovoljena je izvedba izzidkov oziroma povečava osnovnega tlorisa ob pogojih, da se zazidanost zemljišča izvede znotraj zazidljivega območja ter da zazidana površina objekta ne presega faktorja Fiz 0,4.
2.2. Zazidanost oziroma objekt ne sme segati v območje, ki je opredeljeno kot nezazidljivo območje, razen v primeru z vsaj treh strani vkopane kletne etaže, nad katero se izvede »zelena streha«.
2.3. V primeru združitve dveh parcel je mogoča zazidana površina do 250 m2 ob pogoju upoštevanja odmikov med objekti, ki so določeni v grafični karti ’prikaz toleranc‘. Kot tolerance so pri objektih na strmem terenu mogoče tudi samostojno stoječe vkopane garaže.
3. Tolerance pri izvedbi uvoza na parcelo so naslednje:
3.1. Območje toleranc pri uvozih je nezazidljivo; znotraj tega območja je dovoljena izvedba uvoza do objekta ob upoštevanju pogojev:
– na območju dovoljene izvedbe uvoza je dovoljena izvedba samo enega dovoza, ki je pogojen z uvozom v garažo,
– pri objektu z evid. št. 28 je možnost uvoza v garažo tudi iz južne strani.
4. Tolerance pri oblikovanju novih objektov so naslednje:
4.1. Tolerance pri tlorisnih merah objektov (zazidljivost) so določene v točki 2. tega člena.
4.2. Tolerance pri etažnosti so naslednje: pri objektih z evid. št. od 11 do 17 je dovoljena tudi izvedba objekta brez kletne etaže.
4.3. Pri objektih z evid. št. od 1–10 je dovoljena izvedba kleti v območju, ki je v grafičnih prilogah označeno kot nezazidljivo, s pogojem izvedbe zazelenjene strehe nad njo. Etažnost objekta je lahko klet in pritličje.
4.4. Tolerance pri izvedbi strehe so naslednje:
– za objekte z evid. št. od 11 do 17 in 28 je dovoljena orientacija glavne smeri slemena strehe tudi pravokotno na smer kot je določena na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka (projekt št. 431/02 URBANA urbanizem projektiranje Kočar in Kočar d.o.o. Velenje).
4.5. Za objekte z evid. št. od 1 do 10 in 18–27 je orientacija glavne smeri slemena strehe praviloma kot je določena z zazidalno zasnovo v projektu iz 1. člena tega odloka (projekt št. 431/02 URBANA urbanizem projektiranje Kočar in Kočar d.o.o. Velenje),
– za vse objekte velja možnost za izvedbo frčad, ki pa ne smejo biti krožnih oblik.
4.6. Tolerance pri etažnosti so naslednje: pri objektih z evid. štev. od 18 do 20 je dovoljena tudi izvedba objekta brez kletne etaže. Tolerance pri izvedbi strehe so naslednje: za objekte z evidenčno št. 18 do 20 je dovoljena orientacija glavne smeri slemena strehe tudi pravokotno na poudarjeno smer slemena tako kot je določena na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka. Kot tolerance je pri objektu št. 18 dovoljena gradnja samostojno stoječe garaže dimenzij 5 m x 6 m.
5. Za objekte oziroma parcele in dovoze, kjer ni nakazana možnost toleranc, je obvezna izvedba parcelacije, uvoza na parcelo ter umestitve objekta na parcelo skladno z zazidalno zasnovo v projektu iz 1. člena tega odloka.
5.1. Kot toleranca je dovoljeno:
– objekt umestiti na parcelo tudi izven območja zazidljivosti, opredeljenega v grafičnih prilogah projekta, vendar znotraj gradbene parcele predvidene s projektom;
– območje uvozov opredeljeno v grafičnih prilogah se lahko glede na zasnovo objekta in vstope v objekt v različnih etažah spremeni in je mogoče iz vseh, vendar hkrati največ dveh poljubnih strani, če je za to pridobljeno soglasje za priključitev na javno cestno omrežje;
– z uporabo toleranc se ne sme ovirati izvedbe prostorskega akta v celoti, niti ne sme uporaba toleranc povzročiti prestavitve izvedene javne infrastrukture brez soglasja nosilcev urejanja prostora.

(1) Elementi za zakoličbo so opredeljeni v projektu iz 1. člena tega odloka (in so obvezni). Pred pričetkom zakoličbe je potrebno vse kote preveriti na terenu.
(2) Funkcionalna zemljišča so določena na graf. prilogi št. 11 v projektu iz 1. člena tega odloka.
(3) Funkcionalna zemljišča za objekte št. 18 do 20 so določena na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena (projektu št. 19-03, ki ga je izdelal biro URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p.) tega odloka, pri čemer je na novo urejena zgolj notranja parcelacija med obravnavanimi parcelami samimi, medtem ko obodna parcelacija ostaja ista kot je v veljavnem odloku (Uradni list RS, št. 69/02).

(1) Prometno omrežje
1.1. Znotraj ureditvenega območja je predvidena izvedba glavne napajalne ceste a-a v širini 5 m z enostranskim hodnikom za pešce v širini 1,6 m, s priključevanjem na Travniško in Jamovo ulico. V podaljšku ceste a-a je predvidena izvedba podaljška ceste z obračališčem a1. Zaradi povečanega prometa je predvidena rekonstrukcija vzhodnega dela Travniške ceste z razširitvijo na širino 5,5 m ter izvedba enostranskega hodnika za pešce v širini 1,6 m. Za dostop do parcel se izvedeta interni napajalni dovozni cesti b-b in c-c v širini 3,5 m. Na južnem robu obravnavanega ureditvenega območja je predvidena izvedba tlakovane pešpovezave širine 1,6 m v smeri vzhod–zahod od Travniške do Jamove ceste.
(2) Vodovodno omrežje
2.1. Na ureditvenem območju ZN je potrebna izgradnja vodovodnega omrežja, ki se navezuje na obstoječe črpališče. Vse prestavitve, križanja, dimenzioniranje vodovodnih odsekov, požarni hidranti morajo biti obdelani v dokumentaciji PGD, PZI za vodovod, pri tem je potrebno upoštevati pogoje upravljalca vodovoda.
(3) Kanalizacijsko omrežje
3.1. Zahodni del območja se odvodnjava v mešanem sistemu na obstoječo kanalizacijo. Za vzhodni del območja je predvidena izvedba ločenega sistema odvajanja komunalnih in meteornih voda.
3.2. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo MDK (Uradni list RS, št. 35/97). Objekte je dovoljeno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaškov. Morebitno dodatno obremenjene odpadne vode iz objektov morajo biti speljane preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in vnetljivih tekočin v javno kanalizacijo.
3.3. Meteorne vode s streh je potrebno speljati preko peskolovov v javno kanalizacijo. Padavinske in odpadne vode s povoznih površin je potrebno zbirati preko cestnih rešetk v zbirnem jašku in jih voditi preko lovilca olj in bencina v javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 55/97).
3.4. Za izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila iz upravljalca kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.
(4) Elektro omrežje
4.1. V ureditvenem območju ZN je predvidena kabelska izvedba elektroomrežja in javne razsvetljave. Lokacijo transformatorske postaje in druge pogoje za izvedbo elektroomrežja določi v soglasju upravljalec elektro omrežja.
4.2. Za izvedbo električnega omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, v skladu s pogoji upravljalca elektrooomrežja.
4.3. Telefonsko omrežje in CATV
4.4. Za izgradnjo telefonskega omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu s pogoji upravljalca telekomunikacijskih naprav.
4.5. Za priključevanje predvidenih objektov na telefonsko omrežje je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– potrebno je upoštevati obstoječe telefonsko omrežje,
– za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca telefonskega omrežja.
(5) Ogrevanje in plinovod
5.1. Ogrevanje objektov bo urejeno s priključitvijo na toplovodno omrežje oziroma plinovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca. Za izvedbo toplovodnega in (ali plinovodnega omrežja) je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, v skladu s pogoji upravljalcev.
(6) Odpadki
6.1. Predvideno je zbiranje odpadkov s hišnimi posodami za smeti pri vsakem objektu; prostor za smetnjak mora biti ob robu parcele, ograjen, tlakovan in ozelenjen.
6.2. Za namestitev smetnjakov in režim odvažanja smeti je potrebno upoštevati določila odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99).
6.3. Ob hodnikih za pešce je ob robovih potrebno postaviti zadostno število košev za smeti.

(1) Tla in vode
1. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin in zunanjih ureditev, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.
2. Pri vseh posegih v ureditvenem območju ZN je potrebno upoštevati naslednje vodnogospodarske pogoje:
– pri vseh posegih v prostor je predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– upoštevati je lego obstoječih komunalnih vodov in pri projektiranju novih je zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljavcev,
– ureditev kanalizacije naj bo izvedena v skladu z veljavnimi predpisi,
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
(2) Zrak
Predvideni objekti v ureditvenem območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO(2), ipd). Ogrevanje objektov mora biti zagotovljeno s priključevanjem na toplovodno oziroma plinovodno omrežje. Do izgradnje le-tega je za ogrevanje objektov zahtevana uporaba kuriva, ki ne onesnažuje zraka.
(3) Hrup
1. Ureditveno območje ZN je opredeljeno v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), za katero so v 5. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
2. Predvideni objekti znotraj ureditvenega območja ZN so namenjeni stanovanjem ter ne bodo predstavljali virov povečanega hrupa. Vplivi povečanega hrupa se pričakujejo iz sosednjega ureditvenega območje na vzhodni strani (območje urejanja po ZN RC Celje, št. proj. 495/00), kjer so predvidene ureditve športno-rekreacijskih površin (športni stadion). Za ublažitev teh vplivov so znotraj ureditvenega območja ZN po tem odloku predvideni protihrupni ukrepi z zasaditvijo grmovnic na posameznih parcelah v pasu proti Jamovi cesti, oziroma proti območju stadiona.
3. Na osnovi meritev hrupa in obratovalnega monitoringa, ki je obvezen za sosednje ureditveno območje športno rekreacijskih površin, je potrebno preveriti potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi.
(4) Požarna varnost
V zazidalni zasnovi ZN so upoštevani pogoji s področja varstva pred požari. K vsem objektom je omogočen dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost ipd.). Požarna voda bo zagotovljena z izgradnjo hidrantnega omrežja.

(1) Zelene površine in zunanje ureditve:
1. Koncept zasaditve v projektu iz 1. člena tega odloka je osnova za podrobnejšo obdelavo zasaditve v projektih zunanjih ureditev javnih površin (ceste, hodniki za pešce, zelenice).
2. Brežine predvidenih nasipov ob objetih se morajo zaključiti na nivoju terena na parcelni meji.
3. Postavljanje žičnih in betonskih ograj ni dovoljeno, dovoljena je postavitev lesenih ograj ali zasaditev z živico do višine 1,80 m, ograje so lahko izjemoma tudi zidane izvedbe do višine 1,80 m arhitektonsko primerno oblikovane in obvezno ozelenjene. Ob križiščih cest mora biti zagotovljena preglednost cest in višine ograj prilagojene pogoju upravljavca cest.
4. Na območju ZN je dovoljena gradnja opornih zidov kot premostitev višinskih razlik v primeru strmejšega terena po predhodnem geološkem mnenju pod pogojem ozelenitve. Za najmanjši dopustni odmik opornih zidov od javne infrastrukture je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravljavca ceste oziroma pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Pri večjih višinskih razlikah terena je potrebno oporne zidove postaviti kaskadno.
5. Zasaditev parcele je prepuščena lastniku parcele. Dovoljena je postavitev lesenih ut do tlorisne velikosti 10 m2 in bazenov za osebno uporabo s površino do 50 m2. Dovoljena je postavitev pesjakov kot samostojnih objektov, ob upoštevanju pogoja, da je objekt odmaknjen od parcelne meje 4 m; manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele. Na vrtni strani parcele je dovoljena ureditev kompostišča.
(2) Geotehnični pogoji:
Geotehnične pogoje temeljenja posameznih objektov in izvedbo drugih ureditev v ureditvenem območju ZN mora pridobiti vsak investitor pred izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma za poseg v prostor oziroma bodo podani v projektu za opremo stavbnih zemljišč.

(1) Načeloma velja, da je pred odpiranjem novih zemljišč za gradnjo oziroma pred začetkom izgradnje novih objektov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja.
(2) Etapnost priprave in ureditve stavbnih zemljišč znotraj ureditvenega območja ZN bo določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu z načeli urejanja območja.
(3) Do pričetka gradenj ostaja namembnost površin nespremenjena s pogojem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z zazidalnim načrtom.

Investitorji morajo pri izvajanju ZN, pri gradnji in uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati:
– določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka;
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom.

Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka. Do pričetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.

(1) Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka oziroma tekstualnega dela zazidalnega načrta.
(2) Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati osnovni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Zavod za napredek gospodarstva Celje št. 68/67) za parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja ZN, kot je opisana v 2.a členu tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti – Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje in na Upravni enoti RS, Izpostava Celje – Oddelku za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah MOC in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Projekt iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.