Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN) in v zvezi s 3. členom Uredbe o načinu opravljanja republiške gospodarske javne službe obratovanja javnega letališča državnega pomena (Uradni list RS, št. 12/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določajo predmet in pogoji za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe obratovanja javnega letališča Edvarda Rusjana Maribor (v nadaljnjem besedilu: letališče ERM).

(1) Opravljanje gospodarske javne službe po tej uredbi obsega izvajanje obratovanja letaliških infrastruktur iz drugega odstavka tega člena, vključno z investicijskim in rednim vzdrževanjem te infrastrukture, ki se v celoti ali delno uporablja za prilete, vzlete ali premikanje zrakoplovov po površini, ter s tem povezane opreme in inštalacij, razen objektov in naprav zemeljske oskrbe, ki niso posebej navedeni v tej uredbi, pa tudi zagotavljanje s tem povezanih letaliških storitev, razen storitev zemeljske oskrbe (v nadaljnjem besedilu: koncesija za izvajanje gospodarske javne službe obratovanja letališča).
(2) Gospodarska javna služba obratovanja letališča iz prejšnjega odstavka obsega:
a) investicijsko in redno vzdrževanje:
– vzletno-pristajalne steze in voznih stez (manevrske površine), vključno s stripom,
– ploščadi,
– svetlobnega navigacijskega sistema,
– objektov in opreme reševalne ter gasilske službe,
– objektov in opreme službe za odstranjevanje zrakoplovov v okvari,
– objektov in opreme službe za vzdrževanje ter nadzor letaliških površin, objektov, naprav, sredstev, ovir, vizualnih pripomočkov in oznak, sistemov električnega napajanja in osvetlitve,
– objektov in opreme službe za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo divje živali,
– objektov in opreme službe za upravljanje ploščadi,
– objektov in opreme službe varovanja ter
– objektov in opreme službe nujne medicinske pomoči;
b) zagotavljanje:
– reševalne in gasilske službe,
– službe za odstranjevanje zrakoplovov v okvari,
– službe za vzdrževanje in nadzor letaliških površin, objektov, naprav, sredstev, ovir, vizualnih pripomočkov in oznak, sistemov električnega napajanja in osvetlitve ter podobne službe,
– službe za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo ptice,
– službe za upravljanje ploščadi,
– službe varovanja in
– službe nujne medicinske ali prve pomoči.

Letališke storitve po tej uredbi se izvajajo na celotnem območju letališča ERM in letaliških objektih zunaj njega, razen na površinah in objektih, ki so v lasti ali upravljanju Letalskega centra Maribor, javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., Ministrstva za notranje zadeve, Agencije Republike Slovenije za okolje, Carinske uprave Republike Slovenije, Fitosanitarne uprave Republike Slovenije, Veterinarske uprave Republike Slovenije, in zasebnih uporabnikov, če to ni posebej določeno s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis in izbira izvajalca koncesije se opravi v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ki se nanaša na javni razpis in izbiro izvajalca koncesijskega partnerstva.
(2) O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije, ki z izbranim izvajalcem sklene koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora obravnavati vse uporabnike enakopravno, pregledno in nediskriminacijsko.

(1) Koncesionar mora imeti ves čas izvajanja koncesije veljaven certifikat aerodroma oziroma veljavno obratovalno dovoljenje za letališče ERM.
(2) Koncesionar mora med obratovanjem letališča izpolnjevati vse pogoje iz predpisov, ki urejajo letalstvo, ki se nanašajo na letališče s kodo ICAO 4D, VII. gasilsko kategorijo in I. kategorijo sistema za inštrumentalno pristajanje. Izjemoma se lahko kategorija reševalno-gasilske službe zniža na največ V. kategorijo, če za daljše obdobje (28 ali več zaporednih dni) ni predviden zračni promet z zrakoplovi, za katere se zahteva VI. ali višja kategorija.
(3) Koncesionar mora ves čas izvajanja koncesije vzdrževati organizacijsko strukturo in usposobljenost, ki omogoča obratovalni čas letališča, ki v poletnem prometnem obdobju ne sme biti povprečno krajši od 84 ur v katerihkoli zaporednih sedmih dnevih, v zimskem prometnem obdobju pa povprečno krajši od 70 ur v katerihkoli zaporednih sedmih dnevih, in se lahko skrajša, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih ali gradbenih del, ki lahko ogrozijo ali ovirajo letališki promet, ali bi obratovanje letališča brez predvidenega prometa predstavljalo nesorazmerno veliko poslovno tveganje. V obeh prometnih obdobjih mora biti zagotovljena možnost podaljšanja obratovalnega časa za najmanj 14 ur v katerihkoli zaporednih sedmih dnevih.

(1) Obratovanje letališča mora biti zagotovljeno nepretrgano v okviru določenega obratovalnega časa letališča, v določeni referenčni kodi in kategoriji ter za namen in obseg prometa, kakor je določeno v prejšnjem členu.
(2) Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav mora biti zagotovljena na način, ki omogoča njihov največji izkoristek v danih razmerah, ob zagotavljanju predpisane stopnje varnosti zračnega prometa.
(3) Izvajanje storitev letaliških služb za potrebe zrakoplovov ministrstev, pristojnih za obrambo, notranje zadeve in finance, se zagotavlja za plačilo v obsegu, ki jih ti organi zahtevajo in so bile stvarno zagotovljene za potrebe teh zrakoplovov. Če navedeni organ katero izmed storitev letaliških služb zagotavlja za lastne potrebe sam, ta storitev ne more biti predmet plačila.
(4) Če kateri od uporabnikov storitev letaliških služb pridobi pravico do samooskrbe, se mu to omogoči na pregleden, pošten, stvaren in nediskriminacijski način.
(5) Izvajanje posamezne dejavnosti letaliških služb, ki so predmet koncesije, je dovoljeno prenesti na drugo pravno osebo pod naslednjimi pogoji:
1. da je tako določeno v koncesijski pogodbi;
2. da je pristojni letalski nadzorni organ s predhodnim pregledom ugotovil, da druga oseba izpolnjuje predpisane varnostne pogoje;
3. da to stori pregledno, pošteno, stvarno in nediskriminacijsko.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka ostane odgovornost za izvajanje koncesije v celoti na koncesionarju.
(7) Koncesionar mora uporabljati računovodske rešitve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo letalstvo, ter predpisi o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti.

Koncesionar mora naloge vzdrževanja in izvajanja služb iz drugega odstavka 2. člena te uredbe izvajati usklajeno z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, predpisanimi službami državnih organov in ponudniki storitev zemeljske oskrbe ter zagotoviti predpisana umerjanja svetlobnega navigacijskega sistema na letališču.

Infrastrukturne objekte in naprave ali dele skupnih infrastruktur in drugih delov letališča, ki so last Republike Slovenije in potrebni za zagotavljanje prostega dostopa do trga storitev zemeljske oskrbe in samooskrbe, je dovoljeno oddati v uporabo ali souporabo na način in pod pogoji, ki so v skladu z njihovim osnovnim namenom rabe. Pri tem mora biti pregledno, pošteno, stvarno in nediskriminacijsko zagotovljena konkurenčnost pri zagotavljanju in uporabi storitev letaliških služb ter storitev zemeljske oskrbe.

Koncesionar ima pooblastila upravljalca letališča, določena s predpisi, ki urejajo letalstvo, ki se nanašajo na določanje obratovalnega časa letališča, izbiro ponudnikov storitev zemeljske oskrbe ter usklajevanje različnih dejavnosti in aktivnosti na območju letališča.

Koncesionar, ki pridobi v izvajanje letališke službe iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, je monopolni izvajalec teh služb oziroma zagotavljanja javnih dobrin v obsegu, ki je določen s to uredbo in koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar mora v zvezi z zagotavljanjem letaliških služb vedno ravnati pregledno, pošteno, stvarno in nediskriminacijsko ter uporabljati računovodske rešitve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo letalstvo, ter predpisi o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti.
(2) Izkoriščanje monopolnega položaja se poleg ukrepov, določenih s predpisi o preprečevanju omejevanja konkurence, preprečuje tudi s:
1. pregledno, pošteno, stvarno in nediskriminacijsko obravnavo uporabnikov storitev letaliških služb;
2. sodelovanjem z odborom uporabnikov letališča ter obravnavo njegovih predlogov in stališč;
3. določanjem in nadzorom cen storitev letaliških služb v skladu s 164. členom Zakona o letalstvu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
4. pogodbenimi kazenskimi določili.

Koncesija se začne izvajati z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

(1) Koncesija se podeli za 30 let z možnostjo podaljšanja za deset let.
(2) Podaljšanje koncesije se dogovori z aneksom h koncesijski pogodbi.

(1) Izvajanje letaliških služb se financira s ceno storitev in prihodki od oddajanja v uporabo ali najem javne gospodarske infrastrukture iz drugega odstavka 2. člena te uredbe tretjim osebam in uporabnikom letališča ERM.
(2) Izvajanje koncesije se financira tudi iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, če je to potrebno za kakovost in obseg zagotavljanja letaliških služb, vse v obsegu vsakokratnega proračuna Republike Slovenije in v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu, obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, če stroški in odhodki za izvajanje letaliških služb iz drugega odstavka 2. člena te uredbe presegajo prihodke v zvezi s tem izvajanjem.

(1) Tarife in cene storitev letaliških služb se oblikujejo v skladu z zahtevami iz 164. člena Zakona o letalstvu in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov.
(2) Izračun cen z utemeljitvijo mora biti sestavljen in prikazan tako, da so razvidni stroški in odhodki ter prihodki glede na posamezno letališko službo. Koncesionar mora pred začetkom posvetovanja z odborom uporabnikov letališča pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za promet.
(3) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in nato vsaka tri leta mora koncesionar poročati ministrstvu, pristojnemu za promet, o višini tarif in cen letaliških storitev, njihovi stroškovni odvisnosti in zadostnosti za pokrivanje stroškov zagotavljanja služb, ki so predmet koncesije.

(1) Tarife in cene za uporabo letaliških infrastrukturnih objektov in naprav, namenjenih za storitve zemeljske oskrbe na letališču, ki jih je koncedent s koncesijsko pogodbo dal v uporabo koncesionarju (v nadaljnjem besedilu: cene storitev zemeljske oskrbe), se oblikujejo na naslednji način:
– oblikuje jih koncesionar;
– njihovo oblikovanje mora temeljiti na dejanskih stroških, omogočiti pa morajo nemoteno obratovanje letališča oziroma izvajanje letaliških služb, amortizacijo in prevrednotenje ter tekoče in investicijsko vzdrževanje;
– izhodišča za njihovo določanje so: pričakovani obseg prometa kot pričakovano število enot storitev za zrakoplove, potnike, tovor in pošto, predpisani normativi in standardi ter predvideni stroški za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe;
– cene za posamezne storitve se lahko povečajo za nove naložbe oziroma za izboljšave ali povečanje zmogljivosti, če je te naložbe odobrilo ministrstvo, pristojno za promet, in če z njimi soglaša odbor uporabnikov letališča.
(2) Tarife in cene z utemeljitvijo morajo biti sestavljene in prikazane tako, da so razvidni odhodki in prihodki glede na posamezno kategorijo storitve zemeljske oskrbe.

(1) Koncesionar plačuje nadomestilo za uporabo premoženja v lasti koncedenta, ki je predmet koncesije.
(2) Nadomestilo za uporabo objektov, naprav in sredstev se določi za vsako koledarsko leto v višini, ki je najmanj enaka vrednosti amortizacije in razumnega dobička glede na tržno vrednost te infrastrukture. Višina se določi v koncesijski pogodbi.
(3) Nadomestilo za uporabo zemljišč, ki niso stavbna ali funkcionalna zemljišča objektov iz prejšnjega odstavka, se določi glede na tržno vrednost teh zemljišč v višini, ki je najmanj enaka donosnosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija. Pri tem se upoštevajo le tista zemljišča, ki niso večinsko del funkcionalnih zemljišč in merijo najmanj 50 m2.
(4) Nadomestilo iz drugega in tretjega odstavka tega člena se plačuje v deležu iz prihodkov od prodanih storitev služb iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki so predmet koncesije, in prihodkov od storitev zemeljske oskrbe, ki jih izvaja koncesionar. Delež ne more biti manjši od 5 % in ne večji od 25% skupnih prihodkov od storitev, od katerih se plačuje. Delež se določi v koncesijski pogodbi za vsako leto posebej. Pri tem se upošteva splošni poslovni rezultat koncesionarja v zadnjih treh poslovnih letih, za katera so bila sprejeta veljavna letna poročila, in njegovo ustvarjanje razumnega dobička.
(5) Če delež od prilivov iz prejšnjega odstavka ne zadošča za pokritje obveznosti koncesionarja, se ta razlika obravnava kot državna pomoč v skladu s Smernicami Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (UL C št. 312 z dne 9. 12. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice) in predpisi o nadzoru državnih pomoči.
(6) Če se ugotovi, da koncesionar ni poravnal nadomestila iz tega člena iz razlogov, ki so na njegovi strani, in če pristojni organ ugotovi, da gre za nezakonito državno pomoč, mora koncesionar to razliko povrniti iz lastnih sredstev.

(1) Če prihodki od prodanih storitev iz drugega odstavka 2. člena te uredbe in storitev zemeljske oskrbe, ki jih izvaja koncesionar, ne zadoščajo za pokrivanje s tem povezanih stroškov, razliko do dejanskih stroškov v višini do vsakoletno zagotovljenih sredstev v proračunu Republike Slovenije pokrije koncedent iz tega proračuna. Razlika se ugotavlja na podlagi letnega izkaza poslovnega izida koncesionarja ter podatkov ločenega evidentiranja dejavnosti, ki so predmet koncesije, in zemeljske oskrbe, ki jih izvaja koncesionar.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka koncedent plačuje koncesionarju nadomestilo v obliki mesečnih akontacij, ki se v poslovnem letu poračunajo v enem mesecu po izteku vsakega trimesečja in skupno za poslovno leto v treh mesecih po njegovem izteku.
(3) Sredstva iz tega člena se zagotavljajo s proračunskih postavk ministrstva, pristojnega za promet, ki je v imenu koncedenta pristojno za izvajanje s tem opravljanih plačil ter za trimesečne in letne poračune.
(4) Sredstva Republike Slovenije iz tega člena se obravnavajo kot državna pomoč v skladu s Smernicami in predpisi o nadzoru državnih pomoči.
(5) Plačila iz tega člena uredbe se opravijo na račun koncesionarja, ki se določi v koncesijski pogodbi.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Nadzor po tej uredbi obsega:
1. finančni nadzor in
2. strokovni nadzor.
(3) Finančni nadzor temelji na ugotovitvah neodvisnega revizijskega pregleda, ki ga na stroške koncesionarja opravi neodvisni revizor, ki ga izbere ministrstvo, pristojno za promet.
(4) Način izvajanja nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe ter strokovnega in finančnega nadzora, določenega s to uredbo, se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha na način, določen z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN).
(2) Odkup koncesije je dovoljen na predlog koncedenta ali koncesionarja, prisilen odkup koncesije pa le na zahtevo koncedenta. Predlog za odkup koncesije mora vsebovati najmanj rok odkupa ter predlog ureditve morebitnih medsebojnih obveznosti in obveznosti do tretjih oseb. Odkup koncesije se lahko opravi le celoti.
(3) Koncesija se odvzame po pisnem pozivu koncedenta koncesionarju, da vrne koncesijo. V pozivu se določi:
– rok, do katerega mora koncesionar vrniti koncesijo in ki ne more biti krajši od treh mesecev od sprejema poziva,
– organ, ki bo prevzel objekte in naprave kot predmet javne službe in kot last koncedenta,
– postopek s sredstvi koncesionarja, ki jih je uporabljal za izvajanje koncesije,
– postopek s sredstvi, ki so last koncedenta in jih je koncesionar uporabljal za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe, in
– druge zahteve koncedenta, ki so glede odvzema koncesije dogovorjene s koncesijsko pogodbo.
(4) Pri prevzemu koncesije koncedent v pozivu koncesionarju za vrnitev koncesije iz tega razloga poleg pogojev iz prejšnjega odstavka predlaga postopek z zaposlenimi delavci koncesionarja, ki so opravljali naloge v zvezi s koncesijo.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.

Izvajanje posamezne letališke službe, ki je predmet koncesije, lahko koncesionar prenese na tretjo osebo v skladu z določbami te uredbe in koncesijsko pogodbo.

Javni razpis za izbiro koncesionarja po tej uredbi se izvede najpozneje eno leto po uveljavitvi te uredbe.

Do sklenitve koncesijske pogodbe s koncesionarjem, izbranim na podlagi javnega razpisa, ministrstvo, pristojno za promet, sklene pogodbo o uporabi letališke infrastrukture letališča ERM z Aerodromom Maribor, d. o. o.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.