Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 7. redni seji dne 6. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 2 – Braslovče (Irman)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 2 – Braslovče (Irman), v nadaljevanju: OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 2/10 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08).
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta meji na južni in zahodni strani z kmetijskimi površinami. Na zahodni strani meji tudi na potok Trebnik. Na vzhodni strani z obstoječo cesto, na severni strani pa z obstoječim kompleksom KZ.
Velikost območja OPPN znaša 1715,00 m².
Obravnavano območje parc.št. 565/1, k.o. Braslovče, je v naravi travnik.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišče parc. št. 565/1, k.o. Braslovče.
Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja na cesto, ki ni v javni rab parc. št. 565/4, k.o. Braslovče, in izvedba priključka iz javnega vodovoda iz parcele 724, k.o. Braslovče, preko parcele 565/4, k.o. Braslovče. Izvedba elektro priključka poteka preko parcel št. 565/7, 565/2, 565/7 in 565/4, k.o. Braslovče. Priključek na telekom omrežje bo možno izvesti na parceli št. 565/4, k.o. Braslovče. Priključek na kabelski razdelilni sistem bo potekal iz parcele 724, k.o. Braslovče, ter preko parcele 565/4, k.o. Braslovče. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave in meteornih vod bo izveden na par. št. 729, k.o. Braslovče, ki je v naravi potok.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
5. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
6. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
7. člen
Na območju OPPN pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav naslednji:
Stanovanjski objekti
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji;
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, so dovoljene tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6. Tloris osnovnega volumna objekta mora biti podolgovate oblike. Nesprejemljivi dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (streha z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni) niso dovoljeni;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M z vkopano kletko in izkoriščenim podstrešjem, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana., kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m. V primeru izvedbe kletne etaže se le-ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine potoka Trebnik;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji;
– kolenčni zid: do 1,00 m;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 35°–45° z minimalnimi napušči, kritina z opečno kritino opečne barve. Streha na garažah je lahko ravna;
– fasada: priporočljiv je sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekta ne bosta negativno vplivala na kvaliteto prostora. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah in v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate. Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade;
– osvetlitev mansarde: dopustna so strešna okna ali klasične zidane frčade, ki morajo biti skladne z rastrom fasadnih osnih linij. Možna je izvedba manjšega pravokotnega izzidka v centralni osi daljše stranice, kritega z dvokapnico, ki ima sleme pravokotno na glavno sleme hiše ali sodobno izvedbe in kritega z ravno streho;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinskih stanovanjskih hiš bo izveden iz dovozne ceste v privatni lasti. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja ali zasaditev ograj max višine 1,80 m med posameznimi zemljiškimi parcelami na podlagi obstoječih predpisov. Vsi posegi zunanje ureditve ne smejo segati v 5,00 m priobalni pas vodotoka. Obstoječa živica na zahodni strani parcele naj se ohrani v čim večji meri.
8. člen
Enostavni objekti:
Znotraj gradbenih parcel stanovanjskega kompleksa je možna gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
9. člen
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (most, cesta, parkirišča in podobno), postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo;
– cestna in urbana oprema se lahko gradi skladno na podlagi obstoječih predpisov.
10. člen
Gradbena parcela:
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih parcelnih mej je na severni strani 5,00 m in več in vzhodni strani od roba asfalta najmanj 3,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
Obodna parcelacija OPPN ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
11. člen
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN za območje PA2 – Braslovče (Irman) se prometno preko privatne ceste navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990340 (odsek enosmerna Braslovče). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmakjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
12. člen
Vodovod:
Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba predvidenega objekta možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL dn 10 mm, ki poteka južno od obravnavane parcele na nasprotni strani ceste.
Za nove objekte na obravnavanem območju bo potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
13. člen
Kanalizacija – odvod komunalnih meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi ponikovalnica z možnostjo preliva v potok Trebnik. Iztok meteornih voda mora biti ustrezno zavarovan. Izpustna glava iztoka v vodotok mora biti oblikovana pod naklonom brižine potoka in ne sme segati v svetli profil potoka. Struga potoka mora biti ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
14. člen
Električno omrežje:
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta v obravnavanem območju OPPN na voljo na nizkonapetostnem izvodu 0,4 kV Zveza z TP Rakovlje desno v transformatorski postaji TP Braslovče trg.
Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.
15. člen
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
V območju predvidene gradnje so obstoječi TK vodi, ki bodo ovirali gradnjo, zato je potrebna zaščita ali prestavitev le-teh, ki se naj projektno obdela v projektu. Možna je tudi izvedba priključka na TK omrežje.
Z izgradnjo nove dovodne KKS kanalizacije je možna priključitev predvidenih objektov skladno s podanimi smernicami Telemach d.o.o..
16. člen
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
17. člen
Odpadki:
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN
18. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
19. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20. člen
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/059 in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja z čistilno napravo
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod bo čistilna naprava. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv in zadrževalnika v ponikovalnico z možnostjo preliva v potok Trebnik. Iztok meteornih voda mora biti ustrezno zavarovan. Izpustna glava iztoka v vodotok mora biti oblikovana pod naklonom brižine potoka in ne sme segati v svetli profil potoka. Struga potoka mora biti ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
21. člen
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
22. člen
Varstvo kulturne dediščine:
Območje obravnavanega OPPN se nahaja v jugozahodnem območju naselbinskega kulturnega spomenika Braslovče – Trško jedro (EŠD 41), ki je bilo razglašeno z Odlokom o razglasitvi naselja Braslovče, historičnega jedra naselja Vransko in starega trškega jedra Žalec za kulturne spomenike (Uradni list SRS, št. 20/89-1051).
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Pri pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg v enoto kulturne dediščine.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
23. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom:
Iz smernic RS, Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje (št. 35001-47/2010-2 z dne 9. 2. 2010) izhaja, da je potrebno izdelati posebne strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami. Izdelane so bile strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami, katerih sestavni del je tudi Hidravlično-hidrološka presoja vodnega režima za gradnjo dveh stanovanjskih objektov v Braslovčah na parc. št. 565/1, k.o. Braslovče, pod št. projekta: 116/10, april 2010, katerega je izdelal Hidrosvet d.o.o., Kidričeva ulica 25 3000 Celje.
Iz zaključka je razvidno, da je območje OPPN za del območja PA2 (Irman) največ v razredu srednje poplavne in majhne erozijske nevarnosti. Vendar pa je območje, ker je predvidena gradnja objektov in posegi v prostor izven območja dosega poplave tudi pri Q(500). Zato ni pričakovati poslabšanja vodnega režima in je tako ob upoštevanju pogojev pri gradnji novih objektov potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča. Vsi objekti s pripsdajočo komunalno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo morajo biti načrtovani izven priobalnega pasu vodotoka (5 metrov). Z upoštevanjem teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala, območje predvidenih objektov bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladno z Uredbo mogoča.
Vsi posegi v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geotehničnim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Naselje Braslovče predstavlja primestno naselje pretežno ruralnega značaja z manj kot 5000 prebivalcev. V skladu z Zakonom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) mora biti I. plošča stanovanjske hiše dimenzionirana tako, da vzdrži porušitev objekta.
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz obstoječega vodovoda DUKTIL ø 100 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Žalec. Voda za gašenje požara je zagotovljena iz vodovodnega omrežja in iz hidrantnega omrežja na tem območju. Dostop gasilskim vozilom v primeru eventuelnega požara je omogočen neposredno do objekta. Zagotovljen je varen umik ljudi, živali in premoženja.
Odmiki med objekti so zagotovljeni z ustreznimi odmiki od parcelnih mej z upoštevanjem ustrezne protipožarne ločitve.
24. člen
Varstvo voda
Do izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju OPPN je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na območju OPPN bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna, mala komunalna čistilna naprava se ukine.
Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena na parceli investitorja odvajajo v ponikovalnico z možnostjo preliva v potok Trbnik, skladno z geotehničnim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje GEOESVET Samo Marinc s.p. iz Celja. Iztok meteornih voda mora biti ustrezno zavarovan. Izpustna glava iztoka v vodotok mora biti oblokovana pod naklonom brižine potoka in ne sme segati v svetli profil potoka. Struga potoka mora biti ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Pri izvedbi meteorne kanalizacije so potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje.
25. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
26. člen
Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
27. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
28. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele, z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa. Z združitvijo parcele je možna gradnja tudi ene stanovanjske hiše s samostojno garažo z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah. Pri umestitvi objektov je potrebno upoštevati dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih parcel in cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele;
– za kote kleti in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%;
– dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
X. KONČNE DOLOČBE
29. člen
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
31. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-4/2009
Braslovče, dne 6. aprila 2011
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.