Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 7. redni seji dne 6. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič), v nadaljevanju: OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 17/10 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08).
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
Meja območja urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta je v obstoječem vikend naselju in meji na južni in vzhodni strani z obstoječo pozidavo. Na severni in zahodni strani meji na kmetijske površine.
Velikost območja OPPN za parcelo št. 470/96, k.o. Letuš, znaša 739,00 m².
Na parc. št. 470/96, k.o. Letuš že stoji počitniški objekt, ki je priključen na komunalne vode.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišče parc. št. 470/96, k.o. Letuš.
Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka obstoječa dovozna cesta, ki se priključuje na kategorizirano javno pot JP908991(Rečica–Roje–Letuš). Izvedba priključka na javni vodovod poteka iz parcele št. 470/99, k.o. Letuš, in poteka preko parcele št. 470/205, k.o. Letuš, na parcelo investitorja. Izvedba elektro priključka je na parceli št. 470/96, k.o. Letuš. Priključek na telekom omrežje bo možno izvesti na parceli št. 470/96, k.o. Letuš. Priključek na kabelski razdelilni sistem bo potekal iz parcele 470/99, k.o. Letuš, ter preko parcele 470/205, k.o. Letuš. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave in meteornih vod bo izveden na par. št. 470/96, k.o. Letuš.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
5. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
6. člen
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladna na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
7. člen
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novega objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Stanovanjski objekti
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji;
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, so dovoljene tolerance s tem, da se mora ohranjat praviloma razmerje med stranicami od 1 : 1,1 do 1 : 1,3. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,80 m. V primeru izvedbe kletne etaže se le-ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine vodotoka Savinja;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji;
– kolenčni zid: do 0,80m;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30°–45° z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve, možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi naselja;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinske stanovanjske hiše bo izveden iz dovozne ceste JP 908991 (Rečica–Roje–Letuš).
Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja je možna tudi gradnja ali zasaditev ograj max višine 1,80 m med posameznimi zemljiškimi parcelami na podlagi obstoječih predpisov.
8. člen
Enostavni objekti:
Znotraj gradbenih parcel stanovanjskega kompleksa je možna gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
9. člen
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave, vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (most, cesta, parkirišča in podobno), postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo;
– cestna in urbana oprema se lahko gradi skladno na podlagi obstoječih predpisov.
10. člen
Gradbena parcela:
Dovoljen odmik zidu stanovanjskega objekta od sosednjih parcelnih mej je skladen z geodetsko zazidalno situacijo. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
Obodna parcelacija OPPN ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
11. člen
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN za območje PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič) se prometno preko privatne ceste navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP 908991 (Rečica–Roje–Letuš) za katero je potrebno predvideti, da se bo razširila na minimalno 5 m (4 m ceste v asfaltni izvedbi in 0,5 m bankine levo in desno, v izvedbi s travnimi ploščami). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
12. člen
Vodovod:
Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba predvidenega objekta možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm, ki poteka vzhodno od obravnavane parcele št. 470/96, k.o. Letuš, in se zaključi s hidrantom na parceli št. 470/99, k.o. Letuš.
Za nove objekte na obravnavanem območju bo potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
13. člen
Kanalizacija – odvod komunalnih meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi ponikovalnica.
14. člen
Električno omrežje:
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta v obravnavanem območju OPPN je na voljo na NN izvodu Mljač, ki se TP Letuš vikendi. Obstoječi NN električni priključek tangira izgradnjo predvidenega objekta, zato ga je potrebno preurediti prestaviti. Priključno merilno mesto je potrebno prestaviti pred pričetkom del v novo prostostoječo omarico (PS PMO) na stalno dostopno mesto.
Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.
15. člen
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
V območju predvidene gradnje so obstoječi TK vodi, zato je potrebna zaščita ali prestavitev le-teh, ki se naj projektno obdela v projektu. Možna je tudi izvedba priključka na TK omrežje.
Z izgradnjo nove dovodne KKS kanalizacije je možna priključitev predvidenih objektov skladno s podanimi smernicami Telemach d.o.o..
16. člen
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
17. člen
Odpadki:
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN
18. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
19. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20. člen
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja z čistilno napravo
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod bo čistilna naprava. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv in zadrževalnika v ponikovalnico.
21. člen
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
22. člen
Varstvo kulturne dediščine:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje OPPN še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
23. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom:
Iz smernic RS, Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje izhaja, da je potrebno izdelati posebne strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami. Pridobljene so bile karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš, izdelovalca IZVO d.o.o. Ljubljana, št. A99-FR/10, februar 2010.
Iz kart je razvidno, da je območje OPPN za del območja PA1- Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič) največ v razredu preostale nevarnosti in majhne erozijske nevarnosti. Vendar pa je območje, ker je predvidena gradnja objekta in posegov v prostor izven območja dosega poplave tudi pri Q(500). Zato ni pričakovati poslabšanja vodnega režima. Na predlagani parceli se naj vsaj do celovite poplavne zaščite Vikend naselja Letuš ne gradijo drugi objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah.
Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala, območje predvidenega objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z uredbo mogoča.
Vsi posegi v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geotehničnim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Naselje Letuš predstavlja primestno naselje pretežno ruralnega značaja z manj kot 5000 prebivalcev. V skladu z Zakonom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) mora biti I. plošča stanovanjske hiše dimenzionirana tako, da vzdrži porušitev objekta.
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz obstoječega vodovoda PE ø 90 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Žalec. Voda za gašenje požara je zagotovljena iz vodovodnega omrežja in iz hidrantnega omrežja na tem območju. Dostop gasilskim vozilom v primeru eventuelnega požara je omogočen neposredno do objekta. Zagotovljen je varen umik ljudi, živali in premoženja. Odmiki med objekti so zagotovljeni z ustreznimi odmiki od parcelnih mej oziroma z upoštevanjem ustrezne protipožarne zaščite.
24. člen
Varstvo voda
Do izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja na območju OPPN je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na območju OPPN bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna, mala komunalna čistilna naprava se ukine.
Meteorne vode se preko peskolovov, revizijskih jaškov in zadrževalnega bazena na parceli investitorja odvajajo v ponikovalnico, skladno z geotehničnim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje GEOESVET Samo Marinc s.p. iz Celja. Pri izvedbi meteorne kanalizacije so potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje.
25. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
26. člen
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
27. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
28. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele;
– za kote kleti in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
X. KONČNE DOLOČBE
29. člen
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
31. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-1/2010
Braslovče, dne 6. aprila 2011
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.