Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

V Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10) se v celotnem besedilu besedilo »Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07– uradno prečiščeno besedilo)« nadomesti z besedilom »Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS)«.

V 6. členu se v 1. točki »1. Socialna oskrba na domu« v prvi alineji drugega odstavka točke »a) Opis storitve« beseda »ali« nadomesti z vejico.
V prvi alineji drugega odstavka točke »b) Upravičenci« se črta beseda »so«.
Prvi odstavek točke »c) Postopek« se spremeni tako, da se glasi:
»Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.«.
Četrti odstavek točke »c) Postopek« se spremeni tako, da se glasi:
»Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.«.
Točka »č) Trajanje« se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.«.
Tretji odstavek točke »e) Izvajalci storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»Drugi del storitve (vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS) z najmanj višješolsko izobrazbo.«.
Prvi stavek prvega odstavka točke »f) Supervizija in izobraževanje« se spremeni tako, da se glasi:
»Sestavni del storitve so tudi supervizijski posveti za neposredne izvajalce oskrbe v obsegu najmanj 8 ur letno ter za strokovne delavce ali strokovne sodelavce v obsegu najmanj 10 ur letno.«.
Točka »h) Normativ storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»Storitev se organizira v dveh delih.
Prvi del storitve:
– ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno srečanje – 1 strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev, ki imajo sklenjen dogovor z izvajalcem. Ta normativ se izračuna na povprečno število upravičencev na mesec.
Drugi del storitve:
– vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev – 0,5 strokovnega delavca ali sodelavca na vsakih 20 neposrednih izvajalcev oskrbe. V primeru, da neposredni izvajalec oskrbe oskrbuje v povprečju več kot 5 uporabnikov, se lahko uporabi normativ 0,55 strokovnega delavca ali sodelavca na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe.
– neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca – povprečno 110 ur efektivnega dela (letno) na mesec. V primeru, da gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov …) ali posebno obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa za največ 10%.
Odstopanja, določena v prejšnjih dveh alinejah, so možna v dogovoru z občino.«.

V 7. členu se v tretjem odstavku točke »a) Opis storitve« črta enajsta alineja »– kontrola jemanja zdravil,«.

V 8. členu se v točki »b) Upravičenci« točka C) spremeni tako, da se glasi:
»C) Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja:
1. odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
2. odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
3. odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
4. odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
5. odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
6. osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja,
7. odrasle osebe z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.«.
Točka »č) Oblike storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»č) Oblike storitve
Storitev institucionalnega varstva je lahko zagotovljena v socialnovarstvenem zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Zavodsko obliko institucionalnega varstva zagotavljajo domovi za starejše, posebni socialni zavodi, domovi za otroke, zavodi za usposabljanje, varstveno delovni centri ter druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti.
Za posamezne skupine upravičencev iz točke »b) Upravičenci« tega člena opravljajo storitve naslednji izvajalci:
– storitev za upravičence iz točke A) izvajajo zavodi za usposabljanje,
– storitev za upravičence iz točke B) izvajajo domovi za otroke,
– storitev za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi, za upravičence iz podtočke 2., 3., 4. in 5. točke C) pa tudi varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje, za upravičence iz podtočke 6. točke C) pa tudi domovi za starejše,
– storitev za upravičence iz točke D) izvajajo domovi za starejše.
Institucionalno varstvo v zavodu se lahko izvaja kot celodnevno varstvo ali v obliki dnevnega varstva.
Celodnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo 24 ur na dan.
Začasna (kratkotrajna) namestitev je oblika celodnevnega varstva, ki je namenjena posameznikom:
– ki imajo oskrbo zagotovljeno izven institucionalnega varstva in potrebujejo začasno institucionalno varstvo, ker oskrba izven institucionalnega varstva začasno ni zagotovljena,
– ki potrebujejo storitev zaradi akutnega poslabšanja zdravja in bi ob ustrezni pomoči lahko dosegli vsaj delno samostojnost in zato v nadaljevanju ne bi potrebovali dolgotrajne celodnevne oblike institucionalnega varstva.
Storitve začasne (kratkotrajne) namestitve za upravičence iz točke A) in točke B) točke »b) Upravičenci« tega člena izvajajo isti izvajalci, kakor v tretjem odstavku te točke, za upravičence iz točke C) in D) točke »b) Upravičenci« tega člena, pa posebni socialno varstveni zavodi, varstveno delovni centri in domovi za starejše.
Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Standardi za celodnevno obliko storitve se smiselno uporabljajo tudi za dnevno obliko. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje tudi prevoz kot dodatno storitev.
Dnevno varstvo za upravičence iz točke A) v točki »b) Upravičenci« tega člena, ki se izvaja do 10 ur dnevno, 5 dni v tednu in vse tedne v letu, vključuje tudi izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja in prevoz.
Storitev institucionalnega varstva v drugi družini se izvaja v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, in sicer za skupine upravičencev iz točk C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Storitev se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS) skleneta center za socialno delo in oseba, ki izvaja storitev ali pa na podlagi pogodbe, ki jo skleneta izvajalec institucionalnega varstva iz javne mreže in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v drugem primeru uporabnik status stanovalca zavoda, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.
Izvajalec storitve varstva v drugi družini, ki opravlja storitev na podlagi 65. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS), je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege v sodelovanju z zdravstvenim domom ali izvajalcem s koncesijo na področju zdravstvenega varstva.
V primeru sklenjene pogodbe z izvajalcem institucionalnega varstva iz javne mreže, zagotovi izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege javni zavod oziroma koncesionar.
Storitev institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki je lahko zagotovljena v stanovanjski skupini, bivalni enoti, oskrbovanem stanovanju, oskrbnem domu in z bivanjem zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve, in sicer za upravičence iz točk A) (odrasle osebe usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja), C) in D) v točki »b) Upravičenci« tega člena.
Stanovanjska skupina za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko organizirana kot samostojna enota ali kot dislocirana enota zavoda. Velikost stanovanjske skupine je od 4 do 6 oseb.
Bivalna enota za osebe iz točke C) v točki »b) Upravičenci« tega člena je lahko prav tako organizirana kot samostojna enota ali dislocirana enota zavoda, vključuje pa največ 24 oseb.
Bivanje zunaj institucije z individualnim paketom storitve se izvaja na podlagi individualnega načrta, ki natančno določa obseg paketa osnovne in socialne oskrbe, ki se izvaja glede na potrebe upravičencev in se lahko razlikuje od opisa v točki »a) Opis storitve« tega člena.
Opredelitev osnovne oskrbe v individualnem paketu določa:
– bivanje,
– prehrano,
– pranje osebnega in posteljnega perila ter čiščenja in vzdrževanja bivalnega prostora.
Opredelitev socialne oskrbe v individualnem paketu določa:
– nego in pomoč pri vseh življenjskih opravilih, ki obsega osebno nego, kopanje in pomoč pri umivanju, pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč pri uporabi ortopedskih pripomočkov in podobno, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju/premikanju v prostoru, pri orientaciji in spremljanju pri osebnih opravkih, nakupih, v prostem času, na prireditve in podobno,
– pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov, ki obsega vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri komunikaciji,
– organiziranje prevozov in drugih storitev, ki so izražene s strani upravičenca v individualnem načrtu.
Individualni paket storitve vsebuje tudi opredelitev obsega zdravstvenega varstva in zdravstvene nege, ki se izvaja na podlagi predpisov s področja zdravstvenega varstva v sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva v javni mreži.
Obliki storitve kot sta oskrbovano stanovanje in oskrbni dom sta podrobno opredeljeni v 9. členu tega pravilnika.«.
V točki »d) Trajanje« se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Začasna (kratkotrajna) namestitev ne sme trajati več kot tri mesece.«.
Točka »h) Normativ storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»h) Normativ storitve
Institucionalno varstvo v zavodski obliki se izvaja v manjših organizacijskih enotah kot so: bivalne skupine, bivalne enote, stanovanjske skupine ali gospodinjske skupnosti. V posamezno organizacijsko obliko ne morejo biti vključene manj kot 4 osebe in ne več kot 24 oseb.
V varovane oddelke v splošnih in posebnih socialno varstvenih zavodih je lahko vključeno največ 12 oseb. Osebe z demenco so lahko v teh zavodih obravnavane tudi v drugih oblikah organiziranega varstva (gospodinjska skupnost …). V teh primerih se uporabljajo standardi in normativi, ki so predpisani za varovane oddelke.
V primeru, ko se storitev izvaja v obliki dnevnega varstva, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, usmerjenih v posebni program vzgoje in izobraževanja, je sestavljen iz 2/3 normativa, ki velja za to skupino na področju socialnega varstva in 1/3 normativa, ki velja za to skupino na področju vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za varuhinje v institucionalnem varstvu odraslih je za odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in za osebe z več motnjami, ki niso sposobne vključitve v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, enak kadrovskemu normativu za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti, usmerjenih v program vzgoje in izobraževanja.
Kadrovski normativ za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki so dodatno vključene v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev je 85% normativa, ki velja za storitve za odrasle osebe v celodnevnem domskem varstvu. V teh primerih se pri kadrovskih normativih tudi ne upoštevajo normativi za posebne oblike varstva.
Pri kadrovskih normativih za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki niso vključene v druge socialno varstvene storitve, se ne upoštevajo normativi za izvajanje vodenja v okviru socialne oskrbe.
Normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 11 upravičencev, vendar ne manj kot 4, je 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe in 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe.
Za izvajanje storitve institucionalnega varstva v drugi družini se uporablja normativ 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 3 osebe, starejše od 65 let, v primeru oseb z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 2 osebi, in sicer tako, da skupno število upravičencev v posamezni družini ni večje od šest. Za izvajalca institucionalnega varstva v drugi družini se šteje odrasel član družine.
Normativi zajemajo tudi delavce, ki izvajajo naloge administrativnih, finančno-računovodskih in poslovodnih nalog.
Ne glede na prvi odstavek te točke se lahko za izvajanje bivanja zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve v individualnem načrtu določi drugačni kadrovski normativ, pri čemer se upoštevajo veljavni kadrovski normativi za institucionalno varstvo.
Pri izvajalskih organizacijah, ki izvajajo dejavnost po posebnih konceptih in metodah dela (npr. domovi 4. generacije) ali imajo specifično strukturo uporabnikov, se naloge in opravila posameznih izvajalcev osnovne in socialne oskrbe ter poslovodenja v okviru obstoječega nabora delovnih mest, določenih v prilogi 1 tega pravilnika, lahko združujejo, ali pa se izvajanje posameznih nalog in opravil zagotovi z zunanjimi izvajalci. Združujejo se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi za delovna mesta, za katere je zahtevana največ V. stopnja izobrazbe ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta, za katere je zahtevana VII. stopnja izobrazbe.
Vodstva posameznih izvajalskih organizacij lahko ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) predlagajo potrditev kadrovske zasedbe, ki zaradi specifičnih okoliščin lokacije, organiziranosti dela in metod dela odstopa od skupnega kadrovskega normativa, določenega s tem pravilnikom največ za 10%, vendar pa se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10%. V takšnih primerih je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva.
Izvajalskim organizacijam se dovoli horizontalno in vertikalno nadomeščanje delovnih mest znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med:
– III. in IV. stopnjo izobrazbe;
– IV. in V. stopnjo izobrazbe;
– V. in VI. stopnjo izobrazbe;
– VI. in VII. stopnjo izobrazbe.
Zaradi vertikalnega nadomeščanja delovnih mest se lahko masa plač zaposlenih poveča za največ 5%.
Odstopanja v zvezi s številom kadrov in delovnimi mesti so možna po predhodnem soglasju organa upravljanja izvajalca.
Potrebno število strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev za izvajanje storitve institucionalnega varstva glede na posamezne vrste upravičencev je razvidno iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.«.

V 9. členu se v prvi alineji četrtega odstavka 1. podtočke točke »a) Opis storitve« beseda »ali« nadomesti z vejico.
Na koncu šestega odstavka 1. podtočke točke »a) Opis storitve« se doda nov stavek, ki se glasi:
»V oskrbovanih stanovanjih se lahko osnovna in socialna oskrba nadomestita z obliko storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu, če s tem soglaša občina, na območju katere se izvaja storitev.«.
2. podtočka točke »a) Opis storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»2. Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih obsega:
– osnovno in socialno oskrbo;
– zdravstveno oskrbo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.
Storitev se izvaja v manjših, potrebam starejših ljudi prilagojenih objektih, ki omogočajo organiziranje v obsegu ene bivalne enote.
Posebno obliko institucionalnega varstva v oskrbnih domovih predstavlja oskrba oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki je usmerjena k lajšanju psihofizičnih simptomov bolezni in zadovoljevanju čustvenih ter duhovnih potreb. Oskrba oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja se lahko izvaja v le za to specializiranih oskrbnih domovih, ki so prilagojeni potrebam teh oseb in ki omogočajo organiziranje v obsegu največ dveh bivalnih enot za osebe s posebnimi potrebami.
Osnovna oskrba v oskrbnem domu obsega:
– bivanje v opremljenih, ogrevanih in vzdrževanih eno- ali dvoposteljnih sobah, z zagotovljenimi sanitarnimi prostori, prostori za osebno higieno in skupnimi prostori;
– organizirano prehrano, kamor sodijo najmanj trije glavni obroki hrane dnevno, ki so primerni uporabnikovi starosti in zdravstvenemu stanju;
– vzdrževanje in čiščenje prostorov, pranje in menjava posteljnega perila, pranje, likanje, šivanje, čiščenje osebne obleke in obutve.
Socialna oskrba v oskrbnem domu obsega:
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pri dnevnih opravilih, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, ter vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji, orientaciji;
– organiziranje prevozov, ki niso zdravstveno indicirani ter druge potrebne storitve;
– pri oskrbi oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja socialna oskrba obsega tudi psihosocialno podporo in organizacijo duhovne opore prilagojene umirajočemu in njegovim svojcem v času umiranja.
Izvajalec storitve institucionalnega varstva v oskrbnem domu je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem z ustreznimi listinami za izvajanje te dejavnosti, razen v primerih, ko jo v skladu z veljavnimi predpisi lahko izvaja sam.«.
Točka »b) Upravičenci« se spremeni tako, da se glasi:
»b) Upravičenci
Upravičenci do institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih in oskrbnih domovih so osebe:
– ki so stare nad 65 let in zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso v celoti sposobne za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, preostale psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu,
– ki so sicer mlajše od 65 let, vendar zaradi psihofizičnih lastnosti niso v celoti sposobne za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, preostale psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu,
– z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki so starejše od 18 let.
Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka podata pristojni center za socialno delo in osebni zdravnik upravičenca. Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz tretje alineje prejšnjega odstavka poda osebni zdravnik upravičenca.«.
V točki »e) Izvajalci storitve« se na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Vodenje storitve ter postopka v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve v oskrbnih domovih, specializiranih za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, lahko uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev vodi le strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS).«.
Na koncu tretjega odstavka točke »e) Izvajalci storitve« se doda nov stavek, ki se glasi:
»Socialno oskrbo upravičencev v oskrbnih domovih, specializiranih za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, lahko izvajajo samo strokovni delavci iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS).«.
Točka »h) Kadrovski normativi storitve« se spremeni tako, da se glasi:
»h) Kadrovski normativi storitve
Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih izvajajo:
– en vodja storitve na vsakih 60 upravičencev,
– en izvajalec osnovne in socialne oskrbe za 6 upravičencev, ki pa se lahko zmanjša za največ 20%, če upravičenci ne potrebujejo celotnega obsega osnovne in socialne oskrbe.
V primeru, da se v oskrbovanem stanovanju izvaja pomoč na domu, se upoštevajo normativi, kot veljajo za izvajanje storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu.
Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih izvajajo:
– en vodja storitve na vsakih 60 upravičencev,
– en izvajalec socialne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
– en izvajalec osnovne oskrbe na vsakih 10 upravičencev
– za poslovodenje, administrativne naloge ter finančno računovodske naloge tolikšno število izvajalcev, ki predstavlja največ 12% skupnega števila zaposlenih.
Institucionalno varstvo v oskrbnih domovih, ki so specializirani za oskrbo oseb z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, izvajajo:
– en vodja storitve na 24 upravičencev,
– en izvajalec osnovne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
– en izvajalec socialne oskrbe na vsakih 6 upravičencev,
– za poslovodenje, administrativne naloge ter finančno računovodske naloge tolikšno število izvajalcev, ki predstavlja največ 12% skupnega števila zaposlenih.«.

V 10. členu se v prvi alineji prvega odstavka točke B) v točki »b) Upravičenci« črtata besedi »tega poglavja«.
V točki »f) Izvajalci« se v prvem in drugem odstavku beseda »poglavja« nadomesti z besedo »točke«, v tretjem odstavku pa se beseda »poglavje« nadomesti z besedo »točke«.

V 19. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kadrovski normativi za varuhinje v institucionalnem varstvu odraslih, ki niso sposobni vključitve v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, se v celoti uskladijo s kadrovskim normativom za varuhinje v institucionalnem varstvu otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti do 31. decembra 2013.«.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.