Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), četrtega odstavka 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), osmega odstavka 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10) ter petega odstavka 25. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepov 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12. 9. 2007 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013), in je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
(2) S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za upravičenost, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančna merila za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES),
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 odločitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1034/2008 z dne 21. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 22. 10. 2008, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1320/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 108/2010 z dne 8. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 36 z dne 9. 2. 2010, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES),
– Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU),
– Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 244/2004/ES),
– Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20), zadnjič spremenjenega s Sklepom Sveta z dne 19. januarja 2009 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 112).

(1) V skladu z 20. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
1. Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu – ukrep 111,
2. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112,
3. Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113,
4. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121,
5. Povečanje gospodarske vrednosti gozdov – ukrep 122,
6. Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123,
7. Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
8. Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane – ukrep 132,
9. Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane – ukrep 133,
10. Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142.
(2) V skladu z 52. členom Uredbe1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
1. Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
2. Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
3. Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
4. Obnova in razvoj vasi – ukrep 322,
5. Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(3) V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi Liaison Entre Actions de Développement de l'Economie Rurale (v nadaljnjem besedilu: LEADER):
1. Izvajanje lokalnih razvojnih strategij – ukrep 41 (411, 412, 413),
2. Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja – ukrep 421,
3. Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja – ukrep 431.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki vloži vlogo na javni razpis, objavljen v skladu s to uredbo;
2. upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ji je bila izdana odločba o pravici do sredstev;
3. končni prejemnik sredstev je fizična ali pravna oseba, ki so mu izplačana finančna sredstva; pri ukrepu Izvajanje lokalnih razvojnih strategij iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena se za končnega prejemnika sredstev šteje nosilec projekta;
4. kmetijsko gospodinjstvo sestavljajo člani kmetije v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1). Pri drugih oblikah kmetijskih gospodarstev, ki jih določa ZKme-1, se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetije;
5. gozdarska gospodarstva so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki gozda v zasebni lasti na območju Republike Slovenije ter njihova združenja in občine, ki so lastniki gozda;
6. upravičeni stroški so skupna vrednost projekta, aktivnosti oziroma naložbe, od katere odštejemo vse neupravičene stroške;
7. priznana vrednost je najvišja vrednost upravičenih stroškov, od katere se na podlagi stopnje pomoči izračuna pomoč za posamezen ukrep;
8. obračunsko leto po metodologiji The Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) traja od 1. januarja do 31. decembra in je enako koledarskemu letu.
9. Priloga 1 k Pogodbi pomeni Prilogo I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30 marca 2010, str. 47);
10. PRP 2004–2006 je Program razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004;
11. EPD 2004–2006 je Enotni programski dokument 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004.

(1) Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/2005/ES je MKGP.
(2) Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/20005/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(3) Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor).

(1) Predmet podpore je usposabljanje z namenom povečanja produktivnosti dela v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju, in sicer tisto, ki ni del rednega izobraževalnega sistema.
(2) Usposabljanje mora vključevati najmanj eno od naslednjih vsebin:
a) optimizacija proizvodnih procesov ali tehnologij,
b) uvajanje novih tehnologij ali proizvodov,
c) tradicionalna znanja,
d) podjetništvo,
e) soočanje z novimi izzivi,
f) informacijsko-komunikacijska znanja v povezavi s kmetijskim, gozdarskim in živilskim sektorjem,
g) seznanjanje z zakonodajnimi področji ali
h) varnost in zdravje pri delu.
(3) Usposabljanja so namenjena proizvajalcem, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov iz Priloge 1 k Pogodbi ter lastnikom zasebnih gozdov.

(1) Upravičeni stroški so stroški organizacije in izvedbe usposabljanja. Upravičeni stroški se natančneje določijo z javnim razpisom.
(2) Upravičeni stroški so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.

Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. predloži program usposabljanja;
2. usposabljanje se izvaja v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, tečajev, praktičnega prikaza na terenu, modulov ali programov;
3. udeleženci usposabljanja so fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v skladu s 1. točko 3. člena ZKme-1, gozdarstvom in živilsko predelovalno dejavnostjo ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, morajo biti vpisane v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),
b) lastniki zasebnih gozdov,
c) če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti ta podjetja vpisana v RKG,
d) če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z gozdarstvom ali živilskopredelovalno dejavnostjo, morajo biti ta podjetja registrirana za opravljanje teh dejavnosti;
4. eno usposabljanje mora trajati najmanj osem šolskih ur, dolžina šolske ure traja 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb.
(2) Podrobnejši pogoji glede vsebine programa, vlagateljev, oblik izvajanja, časovnih omejitev in posameznih tematskih sklopov se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Obveznosti upravičenca so:
1. udeleženci usposabljanja morajo prejeti potrdilo o uspešno zaključenem usposabljanju;
2. udeležba slušateljev na posameznem usposabljanju mora biti brezplačna;
3. udeležba slušatelja na posameznem usposabljanju mora biti najmanj 80 odstotna;
4. upravičenec mora na ARSKTRP predložiti poročilo o opravljenem usposabljanju.
(4) Podpore se ne dodelijo za projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/06/ES).

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a) vsebina programa usposabljanja,
b) reference izvajalca,
c)zmogljivosti izvajalca za izvajanje programa usposabljanja,
d) regionalni vidik.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Najnižji znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša 10.000 eurov, najvišji pa do vključno 500.000 eurov.
(3) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 5.000.000 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik) za prvi lastniški prevzem kmetije (v nadaljnjem besedilu: prevzem kmetije).

Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis:
a) mora biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG;
b) mora postati lastnik kmetije, ki obsega najmanj tri ha primerljivih kmetijskih površin, kamor spada tudi gozd, ali lastnik kmetije, ki ima v reji ali lasti najmanj:
– 1 000 pitancev perutnine, 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
– 50 plemenskih samic ali 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso,
– 6 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za vzrejo istovrstnih živali,
– 40 čebeljih družin ali
– vlagatelj, ki ima del svojih zemljišč izven območja Republike Slovenije in zaradi tega ne izpolnjuje kriterija tri ha primerljivih kmetijskih površin, mora v vlogi na javni razpis izkazati primeren bruto prihodek iz kmetijske, gozdarske ali dopolnilne dejavnosti. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v letu pred objavo javnega razpisa. Vlagatelj mora postati nosilec in lastnik kmetije, ki obsega kmetijska in gozdna zemljišča v Republiki Sloveniji. Na prevzeti kmetiji mora imeti stalno ali začasno prebivališče;
2. za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin na podlagi podatkov iz grafične evidence rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK) na dan oddaje vloge na javni razpis. V primeru rabe gozdnih površin se upošteva raba iz zemljiškega katastra. Za en ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:
a) 1 ha njiv ali vrtov,
b) 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov,
c) 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
d) 8 ha gozdov;
3. kot prevzem kmetije se za namen izvedbe tega ukrepa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunaj zakonskega partnerja;
4. kot prvi prevzem kmetije se šteje vpis v zemljiško knjigo;
5. kot prvi prevzem kmetije se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj in iz naslova tega ukrepa še ni prejel sredstev;
6. prvi prevzem kmetije mora biti izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis;
7. najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis mora biti prevzeta kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi:
a) stanovanjsko enoto,
b) zemljišča v skupni velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter
c) objekte, ki so namenjeni, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar so pogoj za gospodarsko vitalnost kmetije;
8. vlagatelj mora imeti na dan oddaje vloge na javni razpis ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske in s kmetijstvom povezane dejavnosti. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora vlagatelj imeti:
a) najmanj dokončano osnovno šolo in najmanj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti ali
b) najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetiji;
9. če vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prejšnje točke glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti iz opravljanja kmetijske dejavnosti, mora te pogoje izpolniti najpozneje v 36 mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in v roku 30 dni od izpolnitve pogoja o tem obvestiti ARSKTRP. V tem primeru mora biti načrt izobraževanja prikazan v poslovnem načrtu;
10. vlagatelj mora pripraviti poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in ga priložiti k vlogi na javni razpis in
11. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti ni predmet podpore po tem ukrepu.
(3) Poleg obveznosti iz 121. člena te uredbe mora končni prejemnik sredstev iz naslova tega ukrepa izpolniti še naslednje obveznosti:
1. končni prejemnik sredstev se obvezuje, da bo še najmanj pet let po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev:
a) ostal nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik kmetije,
b) opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom ter
c) ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma obseg staleža rejnih živali, najmanj v obsegu, kot ga je imel ob vstopu v ta ukrep;
2. končni prejemnik sredstev se obvezuje, da bo pred iztekom petih let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev izpolnil naložbene cilje najmanj v višini prejetih sredstev, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu;
3. če končni prejemnik sredstev ob kontroli, ki se opravi pred iztekom petih let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa, ne izpolni naložbenih ciljev v višini prejetih sredstev ali krši določila iz 1. točke tega odstavka ali 9. točke prvega odstavka tega člena mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva, ki jih je prejel iz naslova tega ukrepa, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila;
4. če končnemu prejemniku sredstev na podlagi vsebine predloženega poslovnega načrta na javnih razpisih iz drugih ukrepov po tej uredbi ni uspelo pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, kot je to opredelil v poslovnem načrtu, se šteje, da ni kršil določil poslovnega načrta;
5. če končni prejemnik sredstev zmanjša obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, na podlagi katerih je pridobil pomoč iz naslova tega ukrepa in jih najkasneje do datuma oddaje naslednje zbirne vloge, ne nadomesti v najmanj enakem obsegu, mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila;
6. če končni prejemnik sredstev zmanjša obseg staleža rejnih živali, na podlagi katerega je pridobil pomoč iz naslova tega ukrepa in ga do datuma oddaje naslednje zbirne vloge ne nadomesti najmanj v enakem obsegu, mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila;
7. končni prejemnik sredstev mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKGP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja.

(1) Do podpore so upravičeni vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril. Upoštevajo se naslednja merila:
a) tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
b) družbeno-socialni vidik,
c) območno-regionalni vidik,
d) naravovarstveni vidik.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Podpora je enkratna finančna pomoč.
(2) Višina podpore se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi popolnih vlog na javni razpis in znaša do vključno 70.000 eurov na upravičenca.
(3) Gozdne površine se ne upošteva pri določanju višine podpore.
(4) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(5) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 46.421.330 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki rente upravičencu, ki je nepreklicno prenehal opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost in kmetijo lastniško prenesel na mladega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenos kmetije).

Vlagatelji so fizične osebe, ki nepreklicno prenehajo opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter kmetijo prenesejo na mladega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosnik), in mladi prevzemniki, ki lastniško prevzamejo kmetijo (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik).

(1) Prenosnik mora na dan oddaje vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je starejši od 57 let in hkrati ne dosega zgornje upokojitvene starosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2. je bil najmanj zadnjih sedem let, vključno na dan oddaje vloge na javni razpis neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3. v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni upokojen;
4. je na kmetiji, ki je predmet prenosa, neprekinjeno kmetoval najmanj zadnjih deset let;
5. kmetija, ki je predmet prenosa, mora imeti na dan oddaje vloge na javni razpis v lasti najmanj pet ha primerljivih kmetijskih površin, kamor se lahko šteje tudi gozd, razen kmetij, ki imajo v reji ali lasti najmanj:
a) 1 000 pitancev perutnine, 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b) 50 plemenskih samic ali 200 pitancev v turnusu, če se kunci redijo za meso,
c) 10 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d) 40 čebeljih družin;
6. za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin na podlagi podatkov iz evidence GERK na dan oddaje vloge na javni razpis. V primeru rabe gozdnih površin se upošteva raba iz zemljiškega katastra. Za en ha primerljivih kmetijskih površin se za namen tega ukrepa šteje:
a) 1 ha njiv ali vrtov,
b) 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov,
c) 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod in jagodičja, pridelavi gob ali
d) 8 ha gozdov;
7. mora nepreklicno prenehati opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost;
8. mora najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis prenesti kmetijo na prevzemnika. Iz prenosa lahko izključi:
a) stanovanjsko enoto,
b) zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter
c) objekte, ki so namenjeni, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
9. kot prenos kmetije se šteje vpis v zemljiško knjigo;
10. prenos kmetije ne sme biti izveden več kot 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis;
11. prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti ni predmet podpore po tem ukrepu. Prevzemnik kmetije po tem ukrepu ne sme biti zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika;
12. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Prevzemnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na dan notarske overitve podpisa pogodbe o prevzemu kmetije ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a) 40 let ob prvem prevzemu ali
b) 50 let, če se njegova kmetija poveča;
2. najpozneje na dan oddaje vloge na javni razpis mora postati lastnik kmetije in nosilec kmetijskega gospodarstva in biti vpisan v RKG;
3. k vlogi na javni razpis mora priložiti podpisano in notarsko overjeno izjavo, da se strinja s pogoji prevzema kmetije po tem ukrepu;
4. kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega izmed njiju, ki izpolnjuje vse pogoje po tej uredbi, določene za prevzemnika;
5. prevzemnik mora pripraviti poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti kmetije v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in ga priložiti k vlogi na javni razpis;
6. prevzemnik mora imeti na dan oddaje vloge na javni razpis ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Za izpolnjevanje navedenih pogojev mora:
a) v primeru prevzemnika iz 1. točke pod a) drugega odstavka tega člena izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 8. točki prvega odstavka 13. člena te uredbe,
b) v primeru prevzemnika iz 1. točke pod b) drugega odstavka tega člena mora imeti:
– najmanj pet let delovnih izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali
– najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti;
7. če na dan oddaje vloge na javni razpis prevzemnik ne izpolnjuje pogojev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti za opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, mora te pogoje izpolniti najpozneje v 36 mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in odločbe o prevzetih obveznostih iz naslova tega ukrepa in v roku 30 dni od izpolnitve pogoja o tem obvestiti ARSKTRP. V tem primeru mora biti načrt izobraževanja naveden v poslovnem načrtu.
(3) Če je več solastnikov kmetije, ki je predmet prenosa in vsi izpolnjujejo pogoje za vstop v ta ukrep, si lahko glede na delež lastništva rento delijo. Če je več solastnikov kmetije in le eden izpolnjuje pogoje za vstop v ta ukrep, ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetiji, ob pogoju, da je kmetija v celoti prenesena na enega prevzemnika.
(4) Obveznosti prevzemnika:
1. prevzemnik se obvezuje, da bo:
a) pripravil poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in izpolnil njegovo vsebino najkasneje pred iztekom petih let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih oziroma odločbe o pravici do sredstev,
b) ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma obseg staleža rejnih živali, najmanj v obsegu kot ga je imela kmetija na dan oddaje vloge na javni razpis,
c) nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik kmetije še najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih in odločbe o pravici do sredstev;
2. mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih oziroma odločbe o pravici do sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKGP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo rezultate gospodarjenja že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih oziroma odločbe o pravici do sredstev. Poročilo mora poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja.
(5) V času, ko je prenosnik upravičen do prejemanja rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najmanj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine.
(6) O zaključku izplačevanja rente se prenosnika obvesti z obvestilom.

(1) Poleg določb o nepravilnostih, sankcijah in vrnitvi sredstev iz 122. in 123. člena te uredbe so za prenosnika in prevzemnika iz naslova tega ukrepa predvidene še naslednje sankcije:
1. za prenosnika:
a) če se prenosnik še vedno ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo oziroma se veljavne komercialne pogodbe o prenosu živali glasijo na prenosnika, se mu ob prvi ugotovljeni nepravilnosti izplačevanje rente prekine za šest mesecev, ob drugi nepravilnosti se prenosnika izključi iz ukrepa,
b) če prenosnik med prejemanjem rente do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se mu izplačevanje rente prekine do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2. za prevzemnika:
a) če krši določbe 7. točke drugega odstavka in 1. točke četrtega odstavka prejšnjega člena, plača sankcijo v višini šest mesečnih rent za vsako leto kršitve,
b) če zmanjša obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, katerega je imela kmetija na dan oddaje vloge na javni razpis in jih najkasneje do datuma oddaje naslednje zbirne vloge ne nadomesti v najmanj enakem obsegu, plača sankcijo v višini šest mesečnih rent za vsako leto kršitve,
c) če zmanjša obseg staleža rejnih živali, katerega je imela kmetija na dan oddaje vloge na javni razpis in ga do datuma oddaje naslednje zbirne vloge ne nadomesti najmanj v enakem obsegu, plača sankcijo v višini šest mesečnih rent za vsako leto kršitve.
(2) Vsako prenehanje izplačevanja rente iz 1. točke pod b) prejšnjega odstavka se šteje v čas prejemanja rente.
(3) Za prevzemnika, ki je prejel odločbo o pravici do sredstev iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112 na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), Uredbe o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) ali na podlagi te uredbe veljajo obveznosti iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.

(1) Celotno obdobje prejemanja rente je do vključno deset let. Renta se lahko prejema do dopolnjene starosti 70 let.
(2) Ko prenosnik pridobi pokojnino v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine.
(3) Finančna pomoč se zagotavlja v obliki rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Renta je sestavljena iz:
a) fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijo na leto, razen za tiste kmetije, ki imajo v reji ali lasti število živali določeno v 5. točki prvega odstavka 18. člena te uredbe, kjer pripada prenosniku renta, ki ustreza prevzemu kmetije v velikosti pet ha primerljivih kmetijskih površin, kar znaša 6.500 eurov na leto. Renta je enaka ne glede na to, ali ima prenosnik večje število živali, kot je določeno v 5. točki prvega odstavka 18. člena te uredbe, in
b) variabilnega dela, ki je odvisen od velikosti prenesene kmetije in se izračuna na podlagi prenesenih primerljivih kmetijskih površin v letu vstopa v ta ukrep. Za vsak ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ za vključno 20 ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu. Če je prenesena kmetija po tem izračunu večja, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča.
(4) Gozd se ne upošteva pri izračunu variabilnega dela rente.
(5) Renta se usklajuje v skladu s predpisi, ki urejajo usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom.
(6) Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge na javni razpis in se začne izplačevati po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(7) Skupni znesek prejete rente v celotnem obdobju izplačevanja ne sme preseči 110.000 eurov.
(8) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 32.000.000 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini do 14.500.000 eurov iz izvajanja ukrepa zgodnje upokojevanje iz PRP 2004–2006.
(9) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.

(1) Z ukrepom se podpirajo naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenju kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe). Podpore se dodelijo naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo.
(2) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali;
2. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmetijskih proizvodov, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
4. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike;
5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajočo opremo;
7. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za lastno primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo;
8. nakup kmetijskih zemljišč;
9. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja;
13. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba in naložbe v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
14. naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
15. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, pri kateri skupna vrednost vseh načrtovanih stroškov ob prijavi na javni razpis ne presega 50.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost vseh načrtovanih stroškov naložbe ob prijavi na javni razpis presega 50.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.
(4) Podpore se dodelijo tudi za naslednje vrste aktivnosti:
1. naložbe, ki so namenjene izboljšanju učinkovitosti rabe dušikovega gnojila;
2. proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
3. naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih razmer;
4. naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode;
5. naložbe, ki so povezane z mlečno proizvodnjo.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa, novogradnje ali obnove gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, nakup IKT opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5. nakup kmetijskih zemljišč ne sme presegati deset odstotkov vrednosti celotne naložbe;
6. stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mreže proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (zemeljska dela), postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada;
7. nakup in postavitev rastlinjakov (steklenjaki, plastenjaki in tuneli);
8. nakup in postavitev mrež proti toči;
9. stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10. stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12. nakup namakalne opreme; pri posodobitvi namakalne opreme se mora poraba vode zmanjšati za najmanj 25 odstotkov glede na prejšnjo opremo, kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore;
13. stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14. prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES;
15. stroški, ki so povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva ter nakupom IKT in strojne opreme;
16. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije, upravnih dovoljenj ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko strošek nakupa sadilnega materiala večletnih rastlin nastane pred zaprtjem javnega razpisa, vendar ne več kot eno leto pred objavo javnega razpisa.
(4) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6) Vlagatelj lahko kandidira na več naložb v okviru ene vloge na javni razpis. Kot ista vrsta naložbe se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(7) Do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi prevzemniki iz drugega odstavka 23. člena te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek do višine ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
(8) Naložba mora biti zaključena pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1. uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo, kadar v skladu s predpisi o gradnji objektov uporabno dovoljenje ni potrebno;
2. vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces;
3. vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč in čebeljih družin v predpisane registre;
4. vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(9) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije in
5. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(10) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
2. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev;
3. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali.

(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma opravljajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Za namen izvajanja tega ukrepa se kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) ali na podlagi te uredbe.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v RKG;
2. v skladu s točko (a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a) podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge na javni razpis ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Enota vloženega dela pomeni obseg dela, ki ga opravi ena zaposlena oseba za polni delovni čas v obdobju enega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1 800 ur letno (v nadaljnjem besedilu: polna delovna moč). Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred objavo javnega razpisa,
b) kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v RKG manj kot eno leto od dneva objave javnega razpisa, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti (velja za pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike) oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na eno polno delovno moč, najpozneje do dokončanja naložbe,
c) če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge na javni razpis še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v RKG po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora vlagatelj ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na eno polno delovno moč najpozneje do dokončanja naložbe, v katerem je bila zaključena naložba,
d) izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca,
e) pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom izkazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni denarni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev,
f) kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge na javni razpis najmanj eno osebo v delovnem razmerju za polni delovni čas (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike),
g) kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali fizična oseba, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti najmanj v višini ene polne delovne moči, od tega najmanj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca;
3. v skladu s točko (b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Evropske unije;
4. pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Evropske unije, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenih minimalnih standardov Evropske unije. Vsebina podpore po tej uredbi so novo uvedeni standardi, ki se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Mladim prevzemnikom iz drugega odstavka 23. člena te uredbe se podpora dodeli tudi za naložbe za posodobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Evropske unije;
5. kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo, ki je predmet podpore, prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Evropske unije, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c) stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
6. prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge na javni razpis (pri enostavnih naložbah) oziroma iz poslovnega načrta (pri zahtevnih naložbah);
7. upoštevajo se omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Evropske unije po skupni ureditvi kmetijskih trgov;
8. če vlagatelj (razen kmetije, kjer so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije) kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,
b) vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi in
c) vlagatelj mora izkazati pravico graditi;
9. končni prejemnik sredstev mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKGP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja;
10. vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
11. dodaten pogoj za nosilca kmetije, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, je, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a) ekonomski vidik naložbe,
b) družbeno-socialni vidik,
c) območno-regionalni vidik naložbe,
d) tehnološki vidik naložbe,
e) naravovarstveni vidik naložbe,
f) vrsta naložbe.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
1. kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo, mladi prevzemnik iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, znaša delež sofinanciranja:
a) do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih,
b) do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih;
2. kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo, ni mladi prevzemnik iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, znaša delež sofinanciranja:
a) do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na OMD, območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih,
b) do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(2) Če je naložba namenjena aktivnostim iz četrtega odstavka 21. člena te uredbe, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka poveča za deset odstotnih točk.
(3) Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
a) do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKGP,
b) do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva.
(4) Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka lahko poveča za deset odstotnih točk.
(5) Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene pomoči je do vključno 1.500.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do vključno 3.000.000 eurov podpore.
(6) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7) Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(8) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, ki ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe in se objavijo v javnem razpisu ter razpisni dokumentaciji.
(9) Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(10) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 103.006.275 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi:
– obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz izvajanja ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva iz EPD 2004–2006,
– sredstva v višini 8.537.778 eurov, ki so namenjena izvajanju aktivnosti iz četrtega odstavka 21. člena te uredbe.

Predmet podpore so naložbe v:
1. gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak;
2. nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz predmeta podpore iz 1. točke prejšnjega člena so:
1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake;
3. prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz predmeta podpore iz 2. točke prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2. stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, ki je predmet podpore;
3. stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na naložbo;
4. splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta;
5. seznam mehanizacije in druge opreme ter njihove najvišje priznane vrednosti se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(4) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se lahko v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6) Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015. Kot dokončanje naložbe se šteje:
1. za predmet podpore iz 1. točke prejšnjega člena: opravljen strokovni pregled gozdne ceste oziroma strokovni prevzem gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2. za predmet podpore iz 2. točke prejšnjega člena: plačani vsi računi za mehanizacijo oziroma opremo za sečnjo in spravilo lesa.
(7) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije,
5. nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma rabljene opreme za sečnjo in spravilo,
6. naložbe v dejavnost trgovine in
7. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vlagatelji so gozdarska gospodarstva.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a) proizvodni vidik naložbe,
b) ekonomski vidik naložbe,
c) regionalni vidik naložbe.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge na javni razpis:
a) uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b) večja varnost pri delu v gozdu,
c) večja izraba proizvodnega potenciala gozdov;
2. če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;
3. vlagatelj, ki kandidira na oba predmeta podpore, mora vložiti dve ločeni vlogi na javni razpis;
4. vlagatelj lahko kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe le z enim kosom ene vrste mehanizacije oziroma ene vrste opreme;
5. ob nakupu mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec te mehanizacije ali opreme za sečnjo in spravilo lesa ob oddaji vloge na javni razpis predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela ali druga ustrezna dokazila, ki se nanašajo na usposobljenost za varno delo v gozdu, določena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
6. gozdna posest vlagatelja, ki kandidira na predmet podpore iz 1. točke 27. člena te uredbe ne sme biti manjša od 0,5 ha, razen če je vlagatelj združenje lastnikov gozdov. Kadar je vlagatelj samostojni podjetnik posameznik, mora biti nosilec gozdarske dejavnosti in lastnik najmanj 0,5 ha gozda;
7. če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, njegova gozdna posest ob predložitvi vloge na javni razpis ne sme biti manjša od deset ha oziroma njegova gozdna posest ob predložitvi vloge na javni razpis ne sme biti manjša od 0,5 ha in je v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekal ali spravil najmanj 300 m3 lesa;
8. če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, samostojni podjetnik posameznik, mora biti ob predložitvi vloge na javni razpis nosilec gozdarske dejavnosti lastnik najmanj 0,5 ha gozda ter v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1 000 m3 lesa;
9. če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, pravna oseba, mora biti ob predložitvi vloge na javni razpis lastnik najmanj 0,5 ha gozda ter v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1 000 m3 lesa;
10. sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države in gozdove v lasti pravnih oseb, ki so 50 ali v večjem deležu v lasti države.
(2) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz predmeta podpore iz 1. točke 27. člena te uredbe:
1. možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;
2. gozdna cesta omogoča letno prevoz najmanj 10 m³ lesa na 100 m gozdne ceste;
3. gozdna vlaka omogoča letno spravilo najmanj 3 m³ lesa na 100 m gozdne vlake;
4. pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake ter pripravo gozdne vlake, ki se gradi, rekonstruira ali pripravlja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, gradnjo gozdnih prometnic, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
5. izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3) Obveznosti upravičenca do podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe:
1. za fizične osebe razen samostojnih podjetnikov posameznikov:
a) pri nakupu opreme za sečnjo in spravilo, kadar upravičenec ob predložitvi vloge na javni razpis ni imel v lasti najmanj tri ha gozda, mora v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1500 m³ lesa v obdobju pet let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši ob 150 m3,
b) pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora upravičenec posekati ali spraviti najmanj 2500 m³ lesa v obdobju petih let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši od 150 m3,
c) pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 2 500 m³ lesa letno,
d) če zahtevanih pogojev ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za sečnjo in spravilo ali da ju opravlja v strojnem krožku;
2. za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe:
a) pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 7500 m³ v obdobju petih let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši ob 150 m3,
b) pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 2 500 m³ lesa letno.
(4) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev za posamezen predmet podpore se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(5) Končni prejemnik sredstev mora o izpolnjenih pogojih na ARSKTRP poročati pet let po izplačilu sredstev. Prvo poročilo končni prejemnik sredstev pošlje za naslednje leto po izplačilu sredstev, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Poročilo je potrebno poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(1) Za predmet podpore iz 1. in 2. točke 27. člena te uredbe:
1. stopnja sofinanciranja za OMD in območja Natura 2000 znaša do vključno 60 odstotkov upravičenih stroškov, kadar ima vlagatelj v navedenih območjih v lasti več kot 50 odstotkov gozdne posesti;
2. stopnja sofinanciranja za ostala območja (izven OMD in območij Natura 2000) znaša do vključno 50 odstotkov upravičenih stroškov;
3. najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene pomoči pa do vključno 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi do vključno 500.000 eurov pomoči.
(2) Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 25.939.252 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore so naložbe, ki se nanašajo na:
1. predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I k Pogodbi, razen proizvodov iz rib (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2. predelavo živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3. kombinirana predelava proizvodov iz 1. in 2. točke;
4. trženje kmetijskih proizvodov, kamor uvrščamo naložbe, namenjene skladiščenju primarnih kmetijskih proizvodov, pripravi kmetijskih proizvodov za trg, ureditvi razstavnih in degustacijskih prostorov, ureditvi prodajnih prostorov in nakupu namenskih aparatov za prodajo;
5. prvo stopnjo predelave lesa.
(2) Proizvodi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, na katere se nanaša naložba, so namenjeni za prehrano ljudi in živali.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, katere skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 100.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 100.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.

(1) Upravičeni stroški so:
1. nakup nepremičnin, ko se naložba nanaša na kmetijske proizvode iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
2. gradnja in obnova nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. stroški nakupa novih strojev, opreme in naprav, kamor spada tudi nakup laboratorijske in IKT opreme ter naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije;
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene ali tehnične dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Zgornja višina posameznih upravičenih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Upravičeni stroški naložbe so:
a) v primeru predmeta podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015,
b) v primeru predmeta podpore iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(4) Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(5) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. rabljeno opremo,
3. naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
4. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
5. bančne stroške,
6. stroške promocije,
7. stroške nakupa dostavnih in servisnih vozil ter gradbene mehanizacije,
8. šotore in kontejnerje,
9. splošne upravne stroške in
10. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
2. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom in ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov;
3. naložbe, ki niso zaključena celota oziroma pri katerih se po zaključku naložbe predelovalni proces ne more začeti odvijati, kot je to prikazano v poslovnem načrtu ter bodo za to potrebna še dodatna vlaganja;
4. naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in živil, ko se predelovalni obrat nahaja v sklopu gostinskega lokala, za namen katerega se predelava tudi izvaja;
5. naložbe v nakup laboratorijske in IKT opreme, ki se ne uporablja izključno za namen lastne predelave in trženja.
(8) Do podpore niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.

(1) Vlagatelji so:
1. gospodarske družbe,
2. zadruge in zavodi,
3. samostojni podjetniki posamezniki,
4. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo,
5. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali
6. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka.
(2) Za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge na javni razpis zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3) Za predmet podpore iz 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki imajo manj kot deset zaposlenih in letni prihodek ali letna bilančna vsota ne presega dva milijona eurov.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. v primeru zahtevne naložbe mora predložiti poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP. Poslovni načrt mora biti izdelan za obdobje izvajanja naložbe in najmanj pet let od zadnjega izplačila sredstev, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
2. v vlogi na javni razpis mora prikazati prispevek naložbe k izboljšanju splošne učinkovitosti podjetja. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti podjetja, so opredeljena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
3. v vlogi na javni razpis mora predstaviti dva modela izračuna: enega, ki upošteva pridobljeno pomoč iz naslova tega ukrepa, in drugega, ki te pomoči ne upošteva. Iz primerjave teh dveh izračunov mora biti razvidno, da bo dodeljena pomoč prispevala k:
a) dejanskemu povečanju velikosti oziroma obsega naložbe, v stvarni ali denarni obliki,
b) skrajšanju dejanskega časa, ki ga bo vlagatelj porabil za dokončanje naložbe, ali
c) izvedljivosti naložbe;
4. z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c) stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
d) uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
5. biti mora lastnik, solastnik ali dolgoročni najemnik oziroma mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o stavbni pravici za obdobje najmanj desetih let po zaključku naložbe. Če je vlagatelj solastnik, mora predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe;
6. končni prejemnik sredstev, mora poročati o rezultatih poslovanja še najmanj pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev, in sicer mora poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja;
7. ne glede na prejšnji odstavek, če je končni prejemnik sredstev kmetija, mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKGP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja;
8. ob gradbeno-obrtniških delih in nakupu opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov se kot upravičen strošek priznajo stroški v sorazmernem deležu glede na pridobljeno količino energije za lastne potrebe predelovalnega obrata. Iz priložene dokumentacije morajo biti razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) izračun sorazmernega deleža, ki se nanaša na upravičeni del naložbe;
9. dokazati mora, da je naložba skladna z minimalnimi standardi Evropske unije, ki veljajo za takšno naložbo. Pri naložbah, katerih namen je uskladitev s standardi Evropske unije, se pomoč lahko dodeli samo tistim naložbam, ki so jih izvedla mikro podjetja in so bila izvedena z namenom izpolnjevanja na novo uvedenih standardov Evropske unije, v obdobju 36 mesecev od datuma, s katerim je standard za podjetje postal obvezen;
10. do sofinanciranja nakupa nepremičnin so upravičena mikro, mala in srednja podjetja, katerih naložba se nanaša na predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe. V okviru tega upravičenega stroška je upravičen strošek tudi nakup zemljišč v višini do vključno deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe. Nakup nepremičnine je upravičen ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
a) nakup mora omogočiti tehnološko zaključeno proizvodno celoto,
b) kupljeni objekt se mora v celoti uporabljati za namene predelave kmetijskih proizvodov,
c) sedanji in bodoči lastnik ne smeta imeti sorodstvene povezave (do drugega kolena),
d) prodajalec in kupec nepremičnine sta lahko imela v zadnjih dveh letih (od podpisa kupoprodajne pogodbe) največ petodstotni lastniški delež v enem ali drugem podjetju,
e) sofinanciranje nakupa nepremičnine ni možno, ko gre za prenos:
– od fizične osebe na pravno osebo, v kateri ima le-ta več kot petodstotni lastniški delež ali
– od samostojnega podjetnika posameznika na pravno osebo,
f) nepremičnina ni smela biti sofinancirana z javnimi sredstvi Republike Slovenije ali sredstvi Evropske unije v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na ta javni razpis;
11. tehnološko zaključeno proizvodno celoto vlagatelj izkaže z izpolnjevanjem naslednjih pogojev:
a) da je v primeru naložbe, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izveden tehnični prevzem in priloženo uporabno dovoljenje za proizvodni objekt ter zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 30 dni. Navedena dokazila mora vlagatelj predložiti ARSKTRP najkasneje ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev,
b) da je v primeru nakupa objekta upravičen strošek nakup proizvodnega objekta. Če so v proizvodnem objektu tudi skladiščne površine, se kot upravičen strošek štejejo površine v obsegu proizvodnega objekta,
c) da je prenova objekta s stroji in opremo po nakupu celovita, kar pomeni, da dosežejo stroški prenove proizvodnega objekta oziroma novih strojev in opreme v proizvodnem objektu najmanj 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov naložbe,
d) da vlagatelj predloži cenitveno poročilo, ki ga izdela pooblaščen cenilec vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke ali cenilec nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij. Iz priložene dokumentacije mora biti ločeno razvidna neto kvadratura in cenitev za proizvodne prostore in skladišča ter za prostore, ki niso upravičeni do sofinanciranja v okviru tega javnega razpisa. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se bo upoštevala nižja cena (cena iz cenitvenega poročila ali nakupna cena).
(2) Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji glede na vrsto registracije:
1. vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena:
a) mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore,
b) ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES;
2. vlagatelj iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti vpisan v RKG,
b) izkazovati minimalno pridelavo oziroma uporabo zemljišč pri pridelavi oljk ter pridelavi grozdja in vina, ki se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
3. vlagatelj iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti nosilec ali član kmetijskega gospodarstva in registriran za opravljanje dopolnilnih dejavnosti za prvo stopnjo predelave lesa, predelavo živil ali kmetijskih proizvodov ter klanje in predelavo živil v okviru dopolnilne turistične dejavnosti,
4. vlagatelj iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti vpisan v RKG kot planina,
b) izpolnjevati pogoje o minimalnem staležu molznih živali na paši, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev za naložbo. V primeru zahtevnih naložb, ko vlagatelj predvideva vlaganje več kot enega zahtevka za izplačilo sredstev, je obvezno priložiti izjavo banke, iz katere je razvidna finančna konstrukcija prijavljene naložbe.
(4) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe in posamezne upravičence se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a) ekonomski vidik naložbe,
b) družbeno-socialni vidik naložbe,
c) naravovarstveni vidik naložbe,
d) tehnološki vidik naložbe,
e) regionalni vidik naložbe.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Podpora za predmete podpore znaša:
1. za mikro podjetja:
a) do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe,
b) do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
2. za mala podjetja do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
3. za srednja podjetja:
a) do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe,
b) do vključno 35 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmete podpore iz 2. in 3. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
4. za velika podjetja iz drugega odstavka 35. člena te uredbe do vključno 25 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe.
(2) Za izračun velikosti podjetja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo merila iz Uredbe 800/2008/ES.
(3) Če vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja podporo za predmet podpore iz 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe za naložbo, ki vključuje tudi proizvodnjo proizvodov, ki ima certifikat »ekološki«, pridobi pet odstotnih točk višji delež podpore.
(4) Za predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe se stopnja intenzivnosti pomoči v skladu z drugim odstavkom člena 16.a Uredbe 1698/2005/ES poveča za deset odstotnih točk glede na intenzivnost pomoči, določene v Prilogi I Uredbe 1698/2005/ES. Do večje intenzivnosti pomoči so upravičene naložbe, ki prispevajo k:
a) izboljšanju energetske učinkovitosti,
b) predelavi kmetijske, gozdne biomase za obnovljive vire energije,
c) uvedbi proizvodnih tehnik za varčevanje z vodo,
d) uvedbi naprav za obdelavo odpadnih voda pri predelavi,
e) izboljšanju predelave in trženja mlečnih proizvodov.
(5) V primeru izpolnjevanja določbe prejšnjega odstavka podpore znašajo:
1. za mikro, mala in srednja podjetja do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe;
2. za velika podjetja iz drugega odstavka 35. člena te uredbe do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(6) Najnižji znesek pomoči znaša 3.500 eurov na vlogo, najvišji znesek pa do vključno 2.500.000 eurov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi do vključno 6.000.000 eurov pomoči.
(7) Pri uveljavljanju stroškov iz 4. točke prvega odstavka 34. člena te uredbe za predmet podpore iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe se upoštevajo pravila »de minimis« v skladu z Uredbo 1998/2006/ES. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu podjetju na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. V primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.
(8) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(9) Pri uveljavljanju stroškov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 34. člena te uredbe se za predmet podpore iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe upošteva predpis, ki določa dodeljevanje regionalnih državnih pomoči. Regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, obsega celotno ozemlje Republike Slovenije. Naložbeni projekt mora ostati v regiji najmanj pet let po končani naložbi.
(10) Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(11) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 93.171.965 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 1.600.936 eurov iz naslova izvajanja ukrepa Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz EPD 2004–2006.

(1) Podpore pri tem ukrepu se dodelijo za:
1. komasacije;
2. agromelioracije na komasacijskih območjih;
3. izgradnjo velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov in izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov.
(2) Pri predmetu podpore iz 1. točke prejšnjega odstavka se podpirajo aktivnosti komasacij, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. V komasacijsko območje v skladu z občinskimi prostorskimi akti ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov nekmetijskih zemljišč.
(3) Pri predmetu podpore iz 2. točke prvega odstavka tega člena se podpirajo aktivnosti agromelioracij na komasacijskih območjih, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Podpirajo se samo tiste agromelioracije, ki se izvajajo na komasacijskih območjih in se z njimi dosega cilj celovitega urejanja kmetijskega prostora. Predmet podpore so naložbe v ureditev poljskih poti (nekategorizirane občinske poti), odstranitev kamnitih osamelcev, spreminjanje konfiguracije zemljišč, izboljšanje dostopa na kmetijska zemljišča in krčenje grmičevja. Agromelioracijska dela, ki so se ali se izvajajo na komasacijskih območjih in so bila financirana iz drugega ukrepa PRP 2007–2013 ali iz proračuna lokalne skupnosti, niso upravičena. Infrastruktura, ki se izgradi v okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ni upravičena do podpor v okviru tega ukrepa.
(4) Pri predmetu podpore iz 3. točke prvega odstavka tega člena se sofinancirajo aktivnosti:
1. izgradnje in dograditve velikih namakalnih sistemov, vključno z izgradnjo vodnih zbiralnikov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez terciarnega omrežja;
2. tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez terciarnega omrežja. Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov so posodobitve obstoječih namakalnih sistemov, ki vključujejo vodni vir;
3. ureditev in nakup pripadajoče opreme demonstracijskih namakalnih centrov, namenjenih za izobraževanje in certificiranje uporabnikov namakalnih sistemov, s poudarkom na tehnologijah za zmanjšanje porabe vode ter zmanjšanje vnosa nitratov in pesticidov v tla.

(1) Upravičeni stroški pri predmetu podpore iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. stroški izvedbe komasacije – geodetska dela;
2. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, do vključno 20 odstotkov upravičenih stroškov geodetskih del. Splošni stroški so zlasti:
– honorarji inženirjem in svetovalcem,
– študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti,
– priprava idejne zasnove ureditve komasacijskega območja,
– priprava ostale dokumentacije, ki je potrebna za uvedbo komasacije,
– priprava idejnih projektov,
– stroški strokovnih sodelavcev pri pripravi in izvedbi komasacije,
– stroški, nastali v zvezi s pripravo projektantskega predračuna komasacije opredeljenega v razpisni dokumentaciji,
– stroški za pripravo druge tehnične dokumentacije opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji,
– stroški projektne in investicijske dokumentacije,
– stroški izvedbe javnega razpisa za izvedbo komasacije v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje in
– stroški inženiringa.
(2) Upravičeni stroški pri predmetu podpore iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. stroški izvedbe agromelioracije (pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela, geodetska dela in zaključna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, do vključno 20 odstotkov upravičenih stroškov iz prejšnje točke. Splošni stroški so zlasti:
– honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem,
– študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti,
– priprava ostale dokumentacije, ki je potrebna za uvedbo agromelioracije,
– priprava idejnih projektov,
– stroški strokovnih sodelavcev pri pripravi in izvedbi komasacije,
– stroški, nastali v zvezi s pripravo popisa del s predizmerami in ovrednotenjem agromelioracije, opredeljene v razpisni dokumentaciji,
– stroški za pripravo druge tehnične dokumentacije, opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji,
– stroški projektne in investicijske dokumentacije,
– stroški priprave ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije,
– stroški izvedbe javnega razpisa za izvedbo agromelioracije v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje,
– stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji,
– stroški strokovnih mnenj o načrtovanih in izvedenih agromelioracijskih delih.
(3) Upravičeni stroški pri predmetu podpore iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo izgradnje, geodetska dela ter izvedbo izgradnje namakalnega sistema, stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov, stroški odkupa zemljišč za skupne objekte oziroma infrastrukturo (črpališča, transformatorske postaje, vodni zbiralniki, ureditve ekoremediacije, odkup zemljišč za zaščitne vetrne pasove). Stroški odkupa zemljišč so omejeni do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov;
2. stroški materiala in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev hidromelioracijskih sistemov in naložbe v namakalno infrastrukturo ter tehnično in materialno opremo namakalnih centrov skupaj s stroški dobave in montaže, za katere se zgornja višina določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
3. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov iz 1. in 2. točke tega odstavka. Splošni stroški so zlasti:
– stroški izvedbe študij, meritev in poskusnih črpanj, potrebnih za pridobitev vodne pravice,
– stroški za pripravo projektne, investicijske in druge tehnične dokumentacije, opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji (dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za druga potrebna soglasja in dovoljenja določena z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo),
– stroški izvedbe javnega razpisa za izgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in
– stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji.
(4) Stroški naložbe iz 1. točke prvega odstavka in 1. točke drugega odstavka tega člena ter 1. in 2. točke prejšnjega odstavka so stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški iz 2. točke prvega odstavka, 2. točke drugega odstavka in 3. točke tretjega odstavka tega člena, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije,
5. nakup rabljene opreme,
6. stroške arheoloških izkopavanj,
7. stroške strokovnih mnenj za ureditev poljskih poti na podlagi izjave gradbenega nadzora in
8. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7) Zgornja višina posameznih upravičenih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vlagatelji:
1. za predmet podpore iz 1. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe so občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije;
2. za predmet podpore iz 2. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe so občine, v katerih se izvaja večinski del agromelioracije in jih lastniki zemljišč pooblastijo za vodenje investicije;
3. za predmet podpore iz 3. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe, razen za izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov, so pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega melioracijskega sistema pooblastijo za vodenje naložbe. Izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov lahko izvajajo le ustrezno registrirane in usposobljene pravne osebe, ki so izbrane na predhodnem javnem razpisu za ugotavljanje usposobljenosti, ki ga izvede MKGP v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje in v katerem se določijo podrobnejši pogoji in dokazila za ugotavljanje usposobljenosti glede izvajanja tehnološkega dela in opremljenosti na področju namakanja. Pravne osebe, ki bodo tem javnem razpisu prejele odločbo o usposobljenosti, lahko kandidirajo na sredstva za predmet podpore iz 3. točke četrtega odstavka 39. člena te uredbe.

(1) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru drugega odstavka 39. člena te uredbe so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo komasacije;
2. finančno ovrednotenje komasacije;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe komasacije, ki mora biti zaključena najpozneje do 30. junija 2015. Kot dokazilo o zaključku projekta se šteje predajni zapisnik upravne enote o zaključku komasacije oziroma izdelavi elaborata komasacije;
4. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov komasacije;
5. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz naložbe komasacije;
6. do podpor so upravičena tista komasacijska območja, pri katerih je povprečno število parcel na ha višje od dveh parcel na ha.
(2) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru tretjega odstavka 39. člena te uredbe so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo agromelioracije;
2. ustrezna projektna, investicijska in tehnična dokumentacija ter vsa dovoljenja za izvedbo agromelioracije na komasacijskem območju;
3. pravnomočno dovoljenje o operativni izvedbi komasacije;
4. finančno ovrednotenje projekta;
5. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najpozneje do 30. junija 2015. Kot dokazilo o zaključku projekta se šteje pravnomočno uporabno dovoljenje in poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec, oziroma izjava gradbenega nadzora, da so dela zaključena in poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec, kadar v skladu s predpisi o gradnji objektov uporabno dovoljenje ni potrebno;
6. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta;
7. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz naložbe agromelioracije;
8. komasacijski postopek mora biti najmanj v fazi potrditve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja.
(3) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru 1. točke četrtega odstavka 39. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna in investicijska dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture;
2. finančno ovrednotenje projekta;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končan najpozneje do 30. junija 2015. Kot dokazilo o zaključku projekta se šteje pravnomočno uporabno dovoljenje;
4. za območje namakalnega sistema mora biti priložen program trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov;
5. ciljna vrednost je 80-odstotni delež kmetijskih zemljišč s predvidenega melioracijskega območja v lasti lastnikov kmetijskih zemljišč, ki se strinjajo z uvedbo melioracijskega sistema. Dovoljeno je odstopanje do 20 odstotnih točk od ciljne vrednosti projekta v roku petih let po zadnjem izplačilu sredstev;
6. pri naložbah v izgradnjo namakalnih sistemov mora biti izkazana interna stopnja donosnosti najmanj 6,5 odstotkov.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti iz 2. in 3. točke četrtega odstavka 39. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna in investicijska dokumentacija ter vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev objektov in infrastrukture;
2. finančno ovrednotenje projekta;
3. pri naložbah v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov morajo posodobitve izkazovati najmanj 25 odstotno racionalnejšo porabo vode in električne energije po specifikaciji opreme;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najpozneje do 30. junija 2015. Kot dokazilo o zaključku projekta se šteje pravnomočno uporabno dovoljenje ali izjava gradbenega nadzornika, da so dela zaključena in poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec, kadar v skladu s predpisi o gradnji objektov uporabno dovoljenje ni potrebno ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
5. ciljna vrednost je 80-odstotni delež kmetijskih zemljišč s predvidenega melioracijskega območja v lasti lastnikov kmetijskih zemljišč, ki se strinjajo z uvedbo melioracijskega sistema. Dovoljeno je odstopanje do 20-odstotnih točk od ciljne vrednosti projekta v roku petih let po zadnjem izplačilu sredstev pri naložbah v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov;
6. pri naložbah v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov mora biti za območje namakalnega sistema priložen program trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov.
(5) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
(6) Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji za pridobitev podpor za aktivnosti, se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a) zemljiško-strukturni vidik,
b) ekonomski vidik,
c) okoljski prostorski vidik in
d) regionalni vidik.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(4) V primeru, da javni razpis vsebuje predmeta podpore iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 39. člena, pridobijo vloge za predmet podpore iz 2. točke četrtega odstavka 39. člena ne glede na ostala merila za izbor še dodatnih deset odstotkov možnih točk.

(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov;
2. najnižji znesek pomoči znaša 20.000 eurov na vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči pa do vključno 3.000.000 eurov na vlogo, ki velja tudi pri namakalnih sistemih, ki vključujejo izvedbo vodnega vira samo za namen namakanja iz 3. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe;
3. občine lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev pošljejo na ARSKTRP zahtevek za izplačilo predplačila do vključno 20 odstotkov odobrene pomoči, ki mu priložijo bančno garancijo v višini 110 odstotkov zneska predplačila.
(2) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 38.000.000 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemi kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi sodelovanja v shemah kakovosti. Upravičene sheme kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost),
3. integrirana pridelava,
4. višja kakovost.
(2) Predmet podpore je delno pokritje stalnih stroškov, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti hrane in s sodelovanjem v njih ter ima obliko letnega plačila. Vlagatelji lahko na letni ravni uveljavljajo delno pokritje stalnih stroškov. Podpora se upravičencu dodeli za največ pet let. Stopnja podpore se natančneje določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in sicer glede na shemo kakovosti in vrsto proizvoda. Podpora se dodeli za kmetijske proizvode iz Priloge I Pogodbe in prilog Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2006, str. 1), Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2006, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2008 z dne 8. maja 2008 o spremembi prilog I in II Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L št. 125, z dne 9. 5. 2008, str. 27), in Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 967/2008 z dne 29. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L št. 264, z dne 3. 10. 2008, str. 1), razen za proizvode iz rib.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz tega poglavja so stalni stroški, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti in sodelovanjem v njih ter zajemajo:
1. za ekološko pridelavo in predelavo:
a) stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi s tega področja (letna kontrola pridelave na kmetijskem gospodarstvu, letna kontrola predelovalnega obrata na kmetijskem gospodarstvu, kontrola skupine proizvajalcev),
b) stroške analiz preiskav živil rastlinskega in živalskega izvora, krme in tal,
c) administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja materiala za označevanje simbolov kakovosti);
2. za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila in višjo kakovost:
a) stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost z zahtevami iz specifikacij (certificiranje, letna zunanja kontrola, nenapovedana zunanja kontrola, kontrola skupine proizvajalcev, notranja kontrola),
b) stroške analiz preiskav vzorcev kmetijskih proizvodov oziroma surovin, zahtevanih v specifikacijah proizvodov,
c) administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja materiala za označevanje simbolov kakovosti);
3. za integrirano pridelavo:
a) stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi iz tega področja (letna kontrola pridelave),
b) administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja materiala za označevanje simbolov kakovosti).
(2) Do podpore so upravičeni stalni stroški, ki so nastali od 1. januarja 2011 do 30. junija 2015.
(3) Vlagatelj vloži vlogo na javni razpis za nastale stalne stroške iz prvega odstavka tega člena v tekočem letu. Vloga na javni razpis se vlaga po nastanku stroškov. Podpora se upravičencu dodeli za največ pet let.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. kmetijska gospodarstva, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES;
2. projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3);
3. sheme, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Evropske unije ali nacionalne zakonodaje, in
4. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije in so vključeni v eno od shem kakovosti Evropske unije ali nacionalno shemo kakovosti.
(2) Do podpore so upravičeni samo proizvajalci kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v RKG;
2. kmetijsko gospodarstvo mora predložiti kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli, ki dokazuje vključitev v upravičeno shemo kakovosti;
3. če vlagatelj uveljavlja podporo za kmetijske proizvode z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo, mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis ta kmetijski proizvod vpisan v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb oziroma evropski register zajamčenih tradicionalnih posebnosti;
4. če vlagatelj uveljavlja podporo za višjo kakovost, mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis ta kmetijski proizvod vpisan v nacionalni register, in
5. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
(3) Končni prejemnik sredstev mora biti vključen v shemo kakovosti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(1) Finančna pomoč se dodeli v obliki letnega izplačila.
(2) Vlagatelji, ki so vključeni v sheme kakovosti, so upravičeni do letne podpore v višini:
a) do vključno 1.500 eurov za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila (sheme Evropske unije) in za proizvode višje kakovosti (nacionalna shema),
b) do vključno 3.000 eurov za ekološko pridelavo in predelavo (sheme Evropske unije),
c) do vključno 1.000 eurov za integrirano pridelavo (nacionalna shema).
(3) Najvišji znesek dodeljene finančne pomoči na vlagatelja znaša do vključno 3.000 eurov.
(4) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(5) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 9.569.003 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore je delno sofinanciranje izvajanja aktivnosti informiranja potrošnikov, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Evropske unije oziroma Republike Slovenije.
(2) Upravičene sheme kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije pri tem ukrepu so:
1. ekološka pridelava in predelava;
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost);
3. vina z označbo porekla (kakovostno vino zaščiteno geografsko poreklo (v nadaljnjem besedilu: ZGP), vrhunsko vino ZGP in vino priznano tradicionalno poimenovanje (v nadaljnjem besedilu: PTP);
4. integrirana pridelava in
5. višja kakovost.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz tega poglavja so stroški, nastali pri informiranju in pospeševanju prodaje za proizvode, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti hrane, in sicer:
1. stroški organizacije, priprave in sodelovanja na javnih nastopih, sejmih, tržnicah, razstavah, oddajah, delavnicah in drugih oblikah javnih nastopov oziroma dogodkov;
2. stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih komunikacijskih poteh;
3. stroški priprave, izdaje in razdeljevanja informacijskega in promocijskega gradiva zaradi obveščanja potrošnikov in javnosti ter pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti;
4. stroški organizacije in vodenja drugih ustreznih oblik oglaševanja zaradi informiranja in pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti.
(2) Podpore se, poleg dejavnosti, ki niso upravičene po 23. členu Uredbe 1974/2006/ES in neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES, ne dodelijo za:
1. iste aktivnosti, ki so podprte z Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 153/2009 z dne 19. februarja 2009 (UL L št. 51 z dne 24. 2. 2009, str. 1);
2. projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov iz I. stebra kmetijske politike, navedenimi v Uredbi 1974/2006/ES;
3. iste aktivnosti, ki se podpirajo znotraj ukrepa podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142;
4. iste upravičene stroške, za katere so bili vloženi zahtevki za podpore na podlagi predpisa, ki ureja trg z vinom, in
5. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z aktivnostmi, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(4) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo projekta, kot so priprava vloge na javni razpis ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev v višini do vključno pet odstotkov upravičenih stroškov projekta iz naslova tega ukrepa.

Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake in:
1. so zaščitile svoje proizvode na ravni Evropske unije oziroma so njihovi proizvodi že zaščiteni na nacionalni ravni in so v postopku pridobivanja evropske zaščite za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ter zajamčeno tradicionalno posebnost;
2. združujejo proizvajalce ekološko pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z oznako ekološke pridelave;
3. združujejo proizvajalce integrirano pridelanih pridelkov oziroma živil z oznako integrirane pridelave;
4. so zaščitile svoje proizvode na nacionalni ravni z oznako višja kakovost;
5. združujejo proizvajalce vin z označbo porekla (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP).

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. skupina proizvajalcev oziroma člani skupine proizvajalcev morajo uporabljati simbol kakovosti oziroma zaščitni znak pripadajoče sheme kakovosti;
2. proizvodi iz shem kakovosti morajo biti prisotni na trgu;
3. izdelan program pospeševanja prodaje skupine proizvajalcev, ki vsebuje dva dela, in sicer:
a) vizijo razvoja pospeševanja prodaje, oglaševanja in informiranja za petletno obdobje, razdeljeno po letih in s pričakovanimi učinki, ter
b) natančen načrt aktivnosti oziroma projekt informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje, za katerega se skupina proizvajalcev prijavi na javni razpis, in
4. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pri izvajanju aktivnosti je obvezujoče, da se na gradivu, namenjenem za informiranje, oglaševanje in pospeševanje prodaje, pojavijo v ospredju ime proizvodov iz shem kakovosti, naziv sheme kakovosti in zaščitni znak oziroma simbol kakovosti proizvoda, in sicer:
1. za ekološke proizvode: navedba imen ekoloških proizvodov oziroma vrste ekoloških proizvodov, naziv sheme kakovosti, pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti Evropske unije in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
2. za proizvode, ki so zaščiteni po evropski zakonodaji kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost): navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti ter pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti Evropske unije in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
3. za proizvode, ki so zaščiteni po nacionalni zakonodaji kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost) in so v postopku pridobivanja evropske zaščite: navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
4. za proizvode, ki so integrirani in za proizvode, zaščitene kot višja kakovost: navedba imena oziroma vrsta proizvodov, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
5. za kakovostna vina ZGP, vrhunska vina ZGP in vino PTP navedba kakovosti, območja in imena.
(3) Dejavnosti, v zvezi s promocijo blagovnih znamk, kot glavno sporočilo promocije, niso upravičene do podpore.
(4) Na podlagi 6. točke 23. člena Uredbe 1974/2006/ES morajo biti osnutki informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv skladni s predpisi Evropske unije. Pred izvedbo aktivnosti mora osnutke potrditi ARSKTRP.
(5) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
(6) Končni prejemnik sredstev mora biti vključen v shemo kakovosti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
1. strokovna ocena:
a) vrsta sheme kakovosti,
b) usposobljenost skupine proizvajalcev;
2. ekonomska ocena:
a) izvedljivost projekta in pričakovani učinki,
b) ekonomska storilnost,
c) tržna proizvodnja.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 70 odstotkov upravičenih stroškov projekta.
(2) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 5.619.268 eurov javnih sredstev.
(4) Za sheme kakovosti Evropske unije (ekološka pridelava in predelava, zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila in kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju) in nacionalne sheme kakovosti (integrirana pridelava in višja kakovost) znaša najvišji znesek podpore na projekt do vključno 200.000 eurov.

(1) Podpora pri tem ukrepu se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov ter je namenjena za razbremenitev njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja.
(2) Podpora se dodeli za:
1. povečanje obsega proizvodnje članov skupin proizvajalcev;
2. povečanje skupnega trženja kmetijskih proizvodov;
3. izvajanje skupnih projektov glede informiranja in promocije.
(3) Predmet podpore so naslednje upravičene aktivnosti:
1. administrativno delovanje skupine proizvajalcev, ki vključuje registracijo skupine proizvajalcev, ureditev prostorov in nakup pripadajoče opreme za opravljanje dejavnosti, nakup IKT, pisarniški material ter material za pospeševanje prodaje;
2. stalna zaposlitev za najmanj polovični delovni čas za namene delovanja skupine proizvajalcev za najmanj dobo upravičenosti podpore;
3. nabava in vgradnja opreme za namene skupnega trženja;
4. delovanje in oblikovanje skupnih pravil v skladu s prvim odstavkom 35. člena Uredbe 1698/2005/ES;
5. priprava operativnega programa.

(1) Upravičeni stroški so stroški, nastali pri izvajanju upravičenih aktivnostih administrativnega delovanja prvih pet let po datumu registracije skupine proizvajalcev ter zajemajo:
1. stroške administrativnega delovanja skupine proizvajalcev, kot so usposobitev prostorov, registracija skupine proizvajalcev, nakup IKT in druge opreme ter pospeševanja prodaje;
2. stroške stalne zaposlitve ene osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev za najmanj dobo upravičenosti podpore;
3. stroške priprave skupnih pravil o proizvodnji;
4. stroške priprave operativnega programa;
5. stroške nabave primerne opreme, ki je nujno potrebna za skupno trženje kmetijskih pridelkov oziroma živil skupine proizvajalcev.
(2) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev za tekoče leto, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(4) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani z ustanavljanjem skupine proizvajalcev ter pripravo in izvedbo projekta, kot so priprava vloge na javni razpis ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno pet odstotkov upravičenih stroškov projekta iz naslova tega ukrepa.
(6) Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. projekte, ki jih vložijo poklicne oziroma panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev na področju sadja, zelenjave, poljedelstva, oljčnega olja in medu ter se znotraj tega ukrepa ne priznajo kot skupine proizvajalcev;
2. projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES, in
3. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in so priznane na podlagi drugega odstavka 89. člena ZKme-1 za sheme kakovosti ekološke proizvodnje oziroma zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev sredstev:
1. imajo člane, ki v določenem deležu tržijo svoje proizvode tudi preko skupine proizvajalcev;
2. skupina proizvajalcev oziroma člani skupine proizvajalcev uporabljajo simbol kakovosti oziroma zaščitni znak pripadajoče sheme kakovosti;
3. imajo izdelan operativni program dejavnosti za obdobje najmanj pet let, ki vsebuje:
a) petletno vizijo, ki opredeljuje idejni načrt usklajevanja pridelave s povpraševanjem, idejni načrt pospeševanja koncentracije ponudbe in skupnega trženja pridelkov svojih članov ter idejni načrt priprave pravil glede skupnega trženja, informiranja in promocije,
b) projekt za povračilo stroškov,
c) načrt za dosego skupnega trženja proizvodov preko skupine proizvajalcev;
4. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Končni prejemnik sredstev mora po zaključenem projektu doseči namene določene v prvem odstavku 35. člena Uredbe 1698/2005/ES.
(3) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
(4) Končni prejemnik sredstev mora biti vključen v shemo kakovosti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a) strokovna ocena, ki zajema vrsto sheme kakovosti in usposobljenost skupine proizvajalcev, in
b) ocena tržne proizvodnje.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Sredstva se upravičencu dodelijo za prvih pet let od priznanja skupine proizvajalcev.
(2) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno pet odstotkov obsega lastne tržne proizvodnje vseh članov, ki svoje proizvode tržijo. Delež podpore z leti pada. Višina podpore se izračuna na podlagi letne tržne proizvodnje posamezne skupine proizvajalcev.
(3) Najvišja višina podpore pri obsegu lastne tržne proizvodnje do en milijon eurov znaša za prvo in drugo leto pet odstotkov od tržne proizvodnje, tretje leto štiri odstotke od tržne proizvodnje, četrto leto tri odstotke od tržne proizvodnje in peto leto dva odstotka od tržne proizvodnje.
(4) Najvišja višina podpore pri obsegu lastne tržne proizvodnje nad en milijon eurov znaša za prvo in drugo leto 2,5 odstotka od tržne proizvodnje, tretje leto dva odstotka od tržne proizvodnje, četrto leto 1,5 odstotka od tržne proizvodnje in peto leto 1,5 odstotka od tržne proizvodnje.
(5) Podpora za prvo in drugo leto ne sme presegati 100.000 eurov, za tretje leto 80.000 eurov, za četrto četo 60.000 eurov in za peto leto 50.000 eurov.
(6) Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(7) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 1.471.537 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem na kmetiji;
2. proizvodne dejavnosti za predelavo proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji;
3. podpore se dodelijo tudi za naslednje vrste aktivnosti:
a) proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov,
b) predelava biomase za obnovljive vire energije,
c) infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije;
4. prodajne dejavnosti na kmetiji (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in z okoliških kmetij ter trgovina na drobno, pretežno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ali kot dopolnilna dejavnost na kmetiji);
5. storitvene dejavnosti na kmetijah.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. stroški pridobivanja ustreznih znanj za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za predmet podpore iz tega ukrepa, vključno z IKT opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije, nakup patentiranih pravic, strokovnega znanja in izkušenj, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja, ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(4) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
2. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
3. prevozna in transportna sredstva, razen delovnih strojev,
4. stroške poslovanja,
5. bančne stroške in stroške garancij,
6. nakup rabljene opreme,
7. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
8. nakup gradbene mehanizacije,
9. naložbe v prostore za zasebno rabo,
10. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi, in
11. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Vlagatelji so:
1. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
2. samostojni podjetnik posameznik,
3. zavod,
4. gospodarska družba ali
5. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetnik posameznik ali zakoniti zastopnik zavoda, gospodarske družbe ali zadruge in mora biti član kmetijskega gospodinjstva.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo, ki kandidira na predmete podpore iz 62. člena te uredbe, mora biti vpisano v RKG;
2. imeti mora sedež in opravljati dejavnost, ki je predmet podpore, na naslovu kmetijskega gospodarstva, izven naselij, ki imajo v skladu s Sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: Sklep DZ) in Sklepom o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05; v nadaljnjem besedilu: Sklep Vlade), status mesta;
3. za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore, mora biti registriran v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena;
4. zagotoviti mora ustrezno projektno dokumentacijo v skladu z zakonodajo in s podrobnim stroškovno ovrednotenim popisom del, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo;
5. vlagatelj ali odgovorna oseba se mora ob oddaji vloge na javni razpis ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;
6. odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva;
7. izdelan mora imeti poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ki mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Kot ekonomska upravičenost naložbe se šteje, da je kumulativen denarni tok pozitiven;
8. lokacija naložbe se mora nahajati na kmetijskem gospodarstvu zunaj naselij, ki imajo v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade status mesta;
9. iz vloge na javni razpis mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena v Uredbi 800/2008/ES, in
10. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pri izvedbi se upošteva Uredba 1998/2006/ES.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, katerih skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 50.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 50.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.
(4) Pri naložbah v obnovljive vire energije za prodajo, predračunska vrednost naložbe, v primeru pridobivanja električne energije, ob prijavi na javni razpis, ne sme preseči 1.000.000 eurov (brez DDV) oziroma v primeru pridobivanja toplotne energije ne sme preseči 400.000 eurov (brez DDV).
(5) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja na ministrstvu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(7) Obveznosti upravičenca so:
1. po končani naložbi mora imeti kmetija z dopolnilno dejavnostjo najmanj eno polno delovno moč iz kmetijske, gozdarske ali dopolnilne dejavnosti. Izračun normativa, ki določa polno delovno moč, se opredeli v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Ostali upravičenci morajo ohraniti ali povečati število zaposlenih, v primeru, da upravičenec pred naložbo ni imel zaposlenih, mora imeti ob zaključku naložbe najmanj eno zaposlitev. Ta obveznost ne velja v primeru pridobivanja energije iz obnovljivih virov;
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti.
(8) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a) razvojna ogroženost na ravni regije Standardne klasifikacije teritorialnih enot 3 (v nadaljnjem besedilu: SKTE-3), v kateri se izvaja naložba,
b) ekonomski vidik,
c) družbeno-socialni vidik upravičenca.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Končni prejemnik sredstev lahko pridobi največ 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pa se za naložbe iz 3. točke 62. člena te uredbe stopnja intenzivnosti pomoči poveča za deset odstotnih točk.
(5) Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca.
(6) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(7) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 31.551.000 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v registrirana mikropodjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva za dejavnosti, določene v sedmem odstavku 69. člena te uredbe.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. stroški pridobivanja ustreznih znanj za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za predmet podpore iz tega ukrepa, vključno z IKT opremo. Priznavajo se tudi stroški povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije, nakup patentiranih pravic, strokovnega znanja in izkušenj, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
2. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
3. prevozna in transportna sredstva, razen delovnih strojev,
4. stroške poslovanja,
5. bančne stroške in stroške garancij,
6. nakup rabljene opreme,
7. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
8. nakup gradbene mehanizacije in opreme,
9. naložbe v prostore za zasebno rabo,
10. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi, in
11. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(4) Do sredstev niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.
(5) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(6) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(7) Do sredstev so upravičene naložbe za opravljanje naslednjih dejavnosti, razvrščenih v naslednja področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) Statističnega urada Republike Slovenije:
1. oddelek 08 – pridobivanje rudnin in kamnin (razen 08.91 – pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila, 08.99 – drugo pridobivanje rudnin in kamnin);
2. področje C – predelovalne dejavnosti (razen 10 – proizvodnja živil, 11 – proizvodnja pijač, 12 – proizvodnja tobačnih izdelkov, 16.10 – predelava lesa (znotraj te kategorije se ne podpira izdelkov, ki so navedeni kot priloga k javnemu razpisu), 19 – proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 24 – proizvodnja kovin);
3. področje D – oskrba z električno energijo, plinom in paro;
4. področje E – oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki: saniranje okolja;
5. pododdelek 47.2 – trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki;
6. oddelek 55 – gostinske nastanitvene dejavnosti;
7. oddelek 75 – veterinarstvo;
8. področje P – izobraževanje;
9. področje Q – zdravstvo in socialno varstvo;
10. podrazred 96.090 – čuvanje, oskrba in nega hišnih živali.
(8) Podpore se dodelijo tudi za naslednje vrste aktivnosti:
1. proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
2. predelava biomase za obnovljive vire energije;
3. infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije.

(1) Vlagatelji so:
1. samostojni podjetnik posameznik,
2. zavod,
3. gospodarska družba ali
4. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je samostojni podjetnik posameznik ali zakoniti zastopnik zavoda, gospodarske družbe ali zadruge.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. sedež dejavnosti, ki je predmet podpore po tem ukrepu, ne sme biti na naslovu kmetijskega gospodarstva;
2. mora imeti sedež dejavnosti zunaj naselij, ki imajo v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade, status mesta;
3. mora zagotoviti ustrezno projektno dokumentacijo v skladu z zakonodajo in s podrobnim stroškovno ovrednotenim popisom del, ki jo pripravi odgovorni projektant ter vsa dovoljenja za naložbo;
4. mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena;
5. mora imeti izdelan poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ki mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Kot ekonomska upravičenost naložbe se šteje, da je kumulativen denarni tok pozitiven;
6. lokacija naložbe se mora nahajati zunaj naselij, ki imajo v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade, status mesta;
7. iz vloge na javni razpis mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena v Uredbi 800/2008/ES, in
8. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pri izvedbi se upošteva Uredba 1998/2006/ES.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, katerih skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 50.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 50.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.
(4) Pri naložbah v obnovljive vire energije za prodajo, predračunska vrednost naložbe, v primeru pridobivanja električne energije, ob prijavi na javni razpis ne sme preseči 1.000.000 eurov (brez DDV) oziroma v primeru pridobivanja toplotne energije pa ne sme preseči 400.000 eurov (brez DDV).
(5) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja na ministrstvu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora izpolnjevati naslednje:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(7) Obveznosti upravičenca so:
1. po končani naložbi morajo upravičenci ohraniti ali povečati število zaposlenih, v primeru, da upravičenec pred naložbo ni imel zaposlenih, mora imeti ob zaključku naložbe najmanj eno zaposlitev. Ta obveznost ne velja v primeru pridobivanja energije iz obnovljivih virov;
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti.
(8) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a) razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri se izvaja naložba,
b) ekonomski vidik,
c) družbeno-socialni vidik.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Končni prejemnik sredstev lahko pridobi največ 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pa se za naložbe iz osmega odstavka 69. člena te uredbe se stopnja intenzivnosti pomoči poveča za deset odstotnih točk.
(5) Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca.
(6) Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(7) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 55.520.136 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na podeželju. Naložbe se izvajajo na območjih iz 2. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) brez dostopa do širokopasovnega interneta (v nadaljnjem besedilu: območja belih lis) in omogočajo enake možnosti dostopa do informacij ter storitev. Veljaven seznam belih lis se določi v javnem razpisu, na podlagi seznama določenega na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški izvedbe naložbe (pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela, geodetska dela in zaključna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. stroški opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo naložbe;
3. stroški izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do končnih uporabnikov;
4. stroški vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav;
5. stroški opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo;
6. stroški aktivne opreme.
(2) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(3) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške poslovanja,
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. nakup rabljene opreme,
5. nepremičnine, na katerih se opravlja izvršba v skladu s predpisom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in
6. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.

Vlagatelji so občine.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. naložba se mora izvesti izključno na območju belih lis;
2. predložiti mora poslovni načrt za izvedbo naložbe;
3. lokacija naložbe se mora nahajati zunaj naselij, ki imajo, v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade, status mesta;
4. izkazati mora, da za območje, ki je opredeljeno v projektu, ne obstaja komercialni interes;
5. predložiti mora finančni načrt projekta;
6. predložiti mora časovno opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najpozneje v roku 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015;
7. izbrati mora izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje;
8. predložiti mora projekt;
9. predložiti mora Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v občini ali drug primerljiv strateški dokument občine s področja elektronskih komunikacij, iz katerega so vidne zahteve za projekt ter razvojni cilji občine, povezani s tem projektom;
10. iz dokumentacije morajo biti razvidni podatki o številu gospodinjstev na področju belih lis za celo občino ter za vsak del omrežja posebej. Za naselje, ki je uvrščeno na seznam belih lis, se za število gospodinjstev upoštevajo le tista gospodinjstva, ki v naselju dejansko nimajo možnosti do dostopa do širokopasovnih priključkov;
11. zagotoviti mora ustrezen strokoven nadzor nad gradnjo omrežja, kar mora biti razvidno iz posredovane dokumentacije, in
12. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičenca ter pogoji glede upravljanja z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij se določi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a) območje izvajanja naložbe (razvojne regije, koeficient razvitosti občin),
b) družbeno-socialni vidik.
(3) Podrobnejša merila za izbor projektov se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov;
2. najvišji znesek podpore na posamezno gospodinjstvo v programskem obdobju znaša do vključno 3.000 eurov;
3. najnižji znesek podpore je 200.000 eurov.
(2) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 4.268.889 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v:
1. ureditev površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih;
2. ureditev vaških jeder;
3. ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naseljih;
4. obnovo in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju;
5. preselitev kmetij iz vaških središč z namenom njihove celostne ureditve.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena so:
1. novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in investicijsko-vzdrževalna dela;
2. gradbena in obrtniška dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. stroški nakupa zemljišč do vključno deset odstotkov priznane vrednosti naložbe;
4. stroški ureditve površin za skupne namene in potrebe;
5. celostno urejanje vaških jeder, ki vključuje ureditev okolice in postavitev urbane opreme;
6. izgradnja komunalne in prometne infrastrukture;
7. nakup nove opreme;
8. nakup IKT opreme.
(2) Upravičeni stroški za predmet podpore iz 5. točke prejšnjega člena so stroški odkupa zemljišč in nepremičnin kmetije, ki je predmet preselitve, na podlagi ocene neodvisnega pooblaščenega cenilca ali organa z ustreznimi pooblastili.
(3) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis, stroški pridobitve projektne in investicijske dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičen strošek nakupa zemljišč, ki je nastal pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred 1. januarjem 2007.
(6) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(7) Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(8) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. nakup patentiranih pravic, strokovnega znanja in izkušenj, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
2. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
3. stroške poslovanja,
4. bančne stroške in stroške garancij,
5. nakup rabljene opreme,
6. verske objekte,
7. objekte za izvajanje izključno šolske in vzgojno-varstvene dejavnosti,
8. izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem,
9. splošne upravne stroške in
10. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vlagatelji so občine.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. izkazati mora sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
2. zagotoviti mora ustrezno projektno dokumentacijo v skladu z zakonodajo in s podrobnim stroškovno ovrednotenim popisom del, ki jo pripravi odgovorni projektant, in vsa dovoljenja za naložbo;
3. izdelan mora imeti investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ter načrt upravljanja;
4. lokacija naložbe se mora nahajati zunaj naselij, ki imajo, v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade, status mesta;
5. naložba mora biti del občinskega razvojnega programa, ki ga potrdi občinski svet;
6. skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis ne sme preseči 500.000 eurov (brez DDV);
7. stroški nakupa zemljišč so upravičen strošek v primeru, ko je nakup zemljišča potreben za uresničitev naložbe;
8. površine iz predmeta podpore iz 1. točke 80. člena te uredbe morajo biti prosto dostopne in namenjene prostočasni dejavnosti;
9. prostor, ki je predmet podpore iz 2. točke 80. člena te uredbe mora biti z naložbo celostno urejen in skladen z lokalnim okoljem;
10. v večnamenskem objektu, ki je predmet podpore iz 4. točke 80. člena te uredbe, se mora opravljati nepridobitna dejavnost;
11. v primeru kandidiranja na predmet podpore iz 5. točke 80. člena te uredbe mora vlagatelj izkazati javni interes in predložiti dokaze, da gre za preselitev kmetijske dejavnosti iz vaškega središča na drugo lokacijo,
12. v primeru, ko vlagatelj ni lastnik oziroma edini lastnik predmeta podpore, je lahko drugi lastnik ali solastnik samo krajevna skupnost ali društvo. V tem primeru mora ob vlogi na javni razpis priložiti overjena soglasja lastnikov oziroma solastnikov in
13. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pri naložbah v obnovo in izgradnjo večnamenskih objektov, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(3) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, šteje pridobljeno uporabno dovoljenje, če gre za nakup opreme, vključitev opreme v opravljanje dejavnosti oziroma, če gre za naložbe v spomenik, spomeniško območje, nepremično in naselbinsko dediščino oziroma njihovo vplivno območje pa tudi kulturnovarstveno soglasje organizacije, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine, da je naložba izvedena v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
(4) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a) razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
b) velikost naselja, v katerem bo izvedena naložba;
c) stopnja brezposelnosti v občini, v kateri bo izvedena naložba;
d) lokacija naložbe glede na varstveni režim (območje nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine);
e) pričakovani razvojni družbeno-ekonomski učinki naložbe;
f) naložba bo izvedena na območju, ki ima delujočo lokalno akcijsko skupino (v nadaljnjem besedilu: LAS) iz petega odstavka 92. člena te uredbe in je vlagatelj član LAS.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 85 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(2) Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 10.000 eurov.
(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do vključno 750.000 eurov pomoči.
(4) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(5) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 30.259.000 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v:
1. nepremično kulturno dediščino na podeželju, ki je spomenik, spomeniško območje ali registrirana nepremična kulturna dediščina;
2. muzeje na prostem in prostore za postavitev razstav stalnih zbirk etnološke dediščine;
3. ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in nepremično kulturno dediščino določenega območja.

(1) Upravičeni stroški za predmete podpore iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. nakup nove opreme;
3. nakup IKT opreme;
4. konservatorsko restavratorska dela v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa;
5. postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih za potrebe varovanja, hranjenja in predstavljanja zbirk etnološke dediščine v primeru kandidiranja na predmet podpore iz 2. in 3. točke prejšnjega člena, če to ni v nasprotju z varovanimi vrednotami območja;
6. ureditev lokacije naravne vrednote ali nepremične kulturne dediščine in njene okolice ob poti, v primeru kandidiranja na predmet podpore iz 3. točke prejšnjega člena;
7. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis, stroški pridobitve projektne in investicijske dokumentacije, vključno s konservatorskim načrtom, kadar ga je v skladu s predpisi potrebno izdelati, stroški dokumentacije za konservatorsko-restavratorske posege ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(3) Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. nakup patentiranih pravic, strokovnega znanja in izkušenj, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
2. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
3. prevozna sredstva in kmetijsko mehanizacijo,
4. stroške poslovanja,
5. bančne stroške in stroške garancij,
6. splošne upravne stroške,
7. izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,
8. premično in živo dediščino,
9. sakralne objekte, razen znamenj,
10. nakup sadilnega materiala enoletnih rastlin,
11. novogradnje, razen v primeru 5. točke prvega odstavka tega člena, in
12. druge podrobnejše stroške, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Vlagatelji so fizične in pravne osebe, ki so lastniki, solastniki, koncesionarji ali najemniki predmeta podpore. Vlagatelji so lahko tudi občine. Za predmet podpore iz 3. točke 86. člena te uredbe so lahko vlagatelji tudi pooblaščeni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore.
(2) Organizacija, ki je po predpisu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine in organizacija, ki je po predpisu, ki ureja ohranjanje narave, pristojna za ohranjanje narave, ne more biti vlagatelj.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. zagotoviti mora ustrezno projektno dokumentacijo in dovoljenja za naložbo;
2. lokacija naložbe se mora nahajati zunaj naselij, ki imajo, v skladu s Sklepom DZ in Sklepom Vlade, status mesta;
3. za naložbe in posege v prostor mora ob vlogi na javni razpis glede na predmet podpore predložiti soglasje organizacije, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine ali organizacije, ki je po zakonu, ki ureja ohranjanje narave, pristojna za ohranjanja narave;
4. skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis ne sme preseči 300.000 eurov (brez DDV);
5. objekti, ki so stanovanjske enote, morajo biti razglašeni za spomenik lokalnega ali državnega pomena;
6. objekti ali območja iz 1. točke 86. člena te uredbe morajo biti ob oddaji vloge na javni razpis vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
7. pri predmetu podpore iz 2. točke 86. člena te uredbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) muzeji na prostem morajo prikazovati premično in živo dediščino podeželja oziroma način življenja podeželskega prebivalstva v primarnem okolju in morajo biti prosto dostopni za javnost,
b) razstave stalnih zbirk etnološke dediščine morajo prikazovati vsakdanje življenje podeželskega prebivalstva in biti dostopne za javnost,
c) sodelovanje z organizacijo, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine, in organizacijo, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo premične in žive dediščine;
8. pri predmetu podpore iz 3. točke 86. člena te uredbe mora tematska pot vključevati najmanj eno točkovno lokacijo naravne vrednote ali nepremične kulturne dediščine lokalnega okolja, ki je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma Register naravnih vrednot, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor;
9. do podpore so upravičeni gradovi, graščine, dvorci in samostani, če je vlagatelj kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v RKG, in se na naslovu gradu, graščine, dvorca oziroma samostana opravlja dejavnost, povezana s kmetijsko pridelavo in predelavo;
10. v primeru, ko vlagatelj ni edini lastnik predmeta podpore, mora ob vlogi na javni razpis priložiti overjena soglasja solastnikov;
11. v primeru, ko vlagatelj ni lastnik predmeta podpore, mora ob vlogi na javni razpis predložiti overjeno pogodbo o najemu. Pogodba mora biti sklenjena najmanj za obdobje desetih let in mora biti veljavna še najmanj pet let po izplačilu sredstev. Ob vlogi na javni razpis je potrebno priložiti overjeno soglasje lastnika;
12. v primeru, ko je vlagatelj koncesionar, mora biti koncesijska pogodba veljavna še najmanj pet let po izplačilu sredstev in
13. druge podrobnejše pogoje, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Pri izvedbi se pri upravičencih, za katere veljajo pravila državnih pomoči, upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
(3) Če je vlagatelj občina, mora izpolnjevati naslednje dodatne pogoje:
1. predložiti mora izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
2. izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(4) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, šteje pridobljeno uporabno dovoljenje, če gre za nakup opreme, vključitev opreme v opravljanje dejavnosti oziroma ko gre za naložbe v spomenik, spomeniško območje, nepremično in naselbinsko dediščino ali njihovo vplivno območje pa tudi kulturnovarstveno soglasje organizacije, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine, da je naložba izvedena v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
(5) Končni prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Poročilo mora poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Upoštevajo se naslednja merila:
1. za predmeta podpore iz 1. in 2. točke 86. člena te uredbe:
a) razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba,
b) lokacija naložbe glede na varstveni režim (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave),
c) predmet podpore,
d) status dediščine,
e) naložba se bo izvajala na območju, ki ima delujočo LAS in vlagatelj je član LAS,
f) pričakovani razvojni družbeno-ekonomski učinki naložbe;
2. za predmet podpore iz 3. točke 86. člena te uredbe:
a) razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba,
b) lokacija naložbe glede na varstveni režim (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave) in povezovanje lokacij,
c) naložba se bo izvajala na območju, ki ima delujočo LAS in vlagatelj je član LAS,
d) pričakovani razvojni družbeno-ekonomski učinki naložbe,
e) število enot, ki jih povezuje tematska pot.
(3) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči po tem poglavju znaša do vključno 85 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(2) Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.000 eurov.
(3) Sredstva za fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Skupna pomoč de minimis ne sme presegati 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, lahko pridobijo največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(4) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(5) Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(6) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 14.709.000 eurov javnih sredstev.

(1) Pristop LEADER se izvaja v skladu z 61. členom Uredbe 1698/2005/ES.
(2) Pristop LEADER se izvaja na območjih, na katerih so ustanovljene LAS, v skladu z 62. členom Uredbe 1698/2005/ES.
(3) LAS se lahko priključijo nova območja, ki doslej še niso bila vključena v nobeno izmed LAS, pri čemer mora LAS ostati geografsko zaključena celota. V tem primeru mora LAS najkasneje do prve predložitve načrta izvedbenih projektov (v nadaljnjem besedilu: NIP) predložiti dokazilo o priključitvi novih partnerjev v LAS, dopolnjeno lokalno razvojno strategijo in osebno izkaznico, ki mora vsebovati osnovne podatke o LAS, opis nastanka LAS, naloge in sestavo organov LAS in metodologijo za izbiro izvedbenih projektov.
(4) Priključitev novega območja pomeni zgolj širitev območja izvajanja pristopa LEADER, nima pa posledic na izračun višine pravic porabe.
(5) Seznam delujočih LAS in območja, ki jih posamezna LAS pokriva, so objavljena na spletni strani MKGP.

V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi (LEADER):
1. Izvajanje lokalnih razvojnih strategij – ukrep 41 (411, 412, 413),
2. Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja – ukrep 421,
3. Vodenje LAS, pridobivanje strokovnih znanj in animacija območja (v nadaljnjem besedilu: Vodenje LAS) – ukrep 431.

(1) Za ukrep Izvajanje lokalnih razvojnih strategij je predmet podpore izvedba projektov za uresničevanje ciljev lokalne razvojne strategije preko projektov predvidenih v NIP.
(2) Za ukrep Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja je predmet podpore izvedba projektov za uresničevanje ciljev lokalne razvojne strategije preko projektov sodelovanja predvidenih v NIP, ki jih izvajata dve ali več LAS oziroma najmanj ena LAS skupaj z eno ali več primerljivimi skupinami v skladu z 39. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(3) Za ukrep Vodenje LAS so predmeti podpore:
1. upravljanje in delovanje LAS;
2. animacija podeželskega prebivalstva za izvajanje ukrepov LEADER;
3. pridobivanje strokovnih znanj za uspešno uresničevanje lokalnih razvojnih strategij;
4. izmenjava izkušenj, prenos dobrih praks in pretok informacij med LAS.

(1) Upravičeni stroški za izvajanje ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij in ukrepa Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja so:
1. stroški koordinacije in vodenja projekta ter stroški dela za izvajanje projektnih aktivnosti;
2. stroški materiala, opreme in storitev, nastalih z izvedbo projekta;
3. prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES;
4. stroški promocije in obveščanja javnosti o projektu;
5. splošni stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, kot so študije izvedljivosti in strategije, v primeru izvedbe naložb pa tudi honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem ter stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj.
(2) Upravičeni stroški za izvajanje ukrepa Vodenje LAS, ki zajema aktivnosti vodenja, upravljanja, usposabljanja, animacije, informiranja in obveščanja javnosti, so:
1. stroški dela;
2. stroški materiala in storitev;
3. stroški opreme.
(3) Upravičeni stroški pri izvedbi ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij in ukrepa Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja so stroški, ki nastanejo od datuma oddaje NIP na MKGP do zaključka projekta, ki ne sme biti zaključen pred izdajo odločbe o potrditvi NIP.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek so do podpore upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(5) Upravičeni stroški pri izvajanju ukrepa Vodenje LAS so stroški, nastali od izdaje odločbe o potrditvi statusa LAS do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. nakup patentiranih pravic, strokovnega znanja in izkušenj, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
2. stroške materiala, opreme in storitev, namenjenih za zasebno rabo,
3. plačilo taks in drugih dajatev v upravnih postopkih,
4. plačilo zavarovalnih premij,
5. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
6. bančne stroške in stroške garancij,
7. stroške opominov in zamudne obresti,
8. nakup rabljene opreme,
9. stroške materiala in storitev, vezanih na aktivnosti v ribištvu in ribogojstvu,
10. štipendije in nagrade,
11. prevozna sredstva, ki so namenjena zasebni rabi,
12. članarine za članstvo v organizacijah, ki niso neposredno povezane s pristopom LEADER,
13. nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme,
14. nakup IKT opreme za namen izvedbe delavnic, izobraževanj, seminarjev in enodnevnih dogodkov,
15. naročnine na časopise in drugo periodiko, ki ni neposredno povezana s pristopom LEADER,
16. izobraževanja in usposabljanja, ki niso neposredno povezana z izvajanjem pristopa LEADER,
17. ogledi dobrih praks, ki niso neposredno povezani s pristopom LEADER,
18. študije, strategije, ocene, priprava projektnih dokumentacij in druge podobne raziskave, razen v primeru, kadar predstavljajo del splošnih stroškov v projektu.

(1) Upravičenci do sredstev za izvajanje ukrepov LEADER so LAS.
(2) Končni prejemniki sredstev v primeru izvajanja ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij so nosilec projekta in partnerji v projektu.
(3) Končni prejemniki sredstev v primeru izvajanja ukrepa Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja so LAS.
(4) Končni prejemnik sredstev v primeru izvajanja ukrepa Vodenje LAS so LAS.

(1) Za izvajanje ukrepa Vodenje LAS lahko posamezna LAS v celotnem programskem obdobju uveljavlja do vključno 20 odstotkov vrednosti izplačanih sredstev.
(2) Upoštevanje predpisanega razmerja iz prejšnjega odstavka MKGP preverja enkrat letno, in sicer v času med 6. oktobrom in 5. decembrom tekočega leta. Pri preverjanju se upošteva tudi podatke o izplačanih in vloženih zahtevkih za izplačilo sredstev do vključno 5. oktobra tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: letno preverjanje).
(3) Če MKGP v postopku letnega preverjanja ugotovi, da je delež zaprošenih sredstev za Vodenje LAS presegel razmerje iz prvega odstavka tega člena, se za še neizplačane zahtevke za izplačilo sredstev za Vodenje LAS, postopek s sklepom ustavi. Postopek se nadaljuje, ko je predpisano razmerje ponovno vzpostavljeno.

(1) LAS uresničuje cilje lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov, opredeljenih v NIP. NIP nadomešča letni izvedbeni načrt iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10), (v nadaljnjem besedilu: LIN).
(2) LAS vlaga NIP največ dvakrat letno. Če je LAS za leto 2011 že predložila LIN, je v letu 2011 upravičena do vlaganja samo enega NIP. Zadnji NIP mora LAS predložiti do 31. oktobra 2012.
(3) Projekti, opredeljeni v NIP, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. so skladni z lokalno razvojno strategijo iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07) in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09);
2. izbrani morajo biti na transparenten način na podlagi jasnih meril, določenih v postopkih nabora projektov, pri čemer mora LAS zagotoviti, da pri izbiri projektov ne pride do konflikta interesov;
3. pred oddajo NIP na MKGP morajo NIP potrditi organ odločanja in nadzorni organ LAS, pri čemer mora LAS zagotoviti, da ne pride do konflikta interesov.
(4) LAS so upravičeni do črpanja sredstev za posamezen projekt po potrditvi projektov iz NIP, s strani MKGP.
(5) Posamezen projekt ima lahko največ dve fazi. Projekti do skupne vrednosti vključno do 20.000 eurov (brez DDV) imajo lahko največ eno fazo, projekti s skupno vrednostjo nad 20.000 eurov (brez DDV) pa največ dve fazi.
(6) LAS lahko v skladu s 54. členom ZKme-1 po izdaji odločbe o potrditvi NIP in pred potekom rokov za vložitev zahtevkov, vloži največ tri obrazložene zahtevke za spremembo časovnih, vsebinskih in finančnih obveznosti, opredeljenih v odločbi o potrditvi NIP. Prenašanje sredstev med projekti znotraj NIP, po izdani odločbi o potrditvi NIP, ni možno.
(7) V primeru, da LAS v roku 30 dni od prejema odločbe o potrditvi NIP odstopi od izvedbe projekta, potrjenega z odločbo o potrditvi NIP, se mu izda nadomestna odločba, s katero se ustrezno zniža tudi pravica do koriščenja sredstev. Če LAS na MKGP posreduje obvestilo o odstopu od projekta po preteku 30 dni od prejema odločbe o potrditvi NIP, se smatra, da končni prejemnik sredstev iz 96. člena te uredbe ni izpolnil obveznosti iz odločbe o potrditvi NIP.

Poleg pogojev iz tretjega odstavka prejšnjega člena morajo biti za uresničevanje ciljev lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
1. sofinancirane aktivnosti projekta, opredeljene v NIP, morajo biti v celoti izvedene;
2. projekti iz NIP se morajo izvesti na območju LAS in biti namenjeni razvoju ekonomskih, človeških, kulturnih in okoljskih potencialov območij LAS v Republiki Sloveniji, razen aktivnosti informiranja in obveščanja javnosti, promocije LAS, ogledov primerov dobrih praks, ki so del projekta in se lahko izvedejo izven območja tiste LAS, ki je projekt opredelila v NIP;
3. lokacija naložbe se ne sme nahajati v naseljih, katerih število presega 10 000 prebivalcev;
4. če je v NIP vključen projekt, ki bi ga bilo možno sofinancirati preko drugih ukrepov iz 1., 2. in 3. osi PRP 2007–2013, mora nosilec projekta izpolnjevati pogoje, kot jih za posamezen ukrep določa Uredba 1698/2005/ES, PRP 2007–2013 in v času oddaje NIP na MKGP veljavne določbe, ki določajo pogoje za pridobitev sredstev, upravičene stroške in finančne določbe za posamezen ukrep, iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.

Poleg pogojev iz prejšnjega člena morajo biti za uresničevanje ciljev lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
1. projekt sodelovanja mora biti sestavni del NIP vseh sodelujočih LAS;
2. projekt sodelovanja mora vključevati najmanj dve delujoči LAS oziroma najmanj eno delujočo LAS pri sodelovanju s primerljivimi skupinami v skladu z 39. členom Uredbe 1974/2006/ES;
3. za prijavo projekta sodelovanja je treba predložiti originalni sporazum o sodelovanju vseh sodelujočih LAS oziroma primerljivih skupin v skladu z 39. členom Uredbe 1974/2006/ES;
4. sofinancirane aktivnosti projekta opredeljene v NIP morajo biti v celoti izvedene;
5. ne glede na sedmi odstavek 98. člena te uredbe se ukrepa v skladu z Uredbo 65/2011/EU samo do tistega partnerja v projektu, ki je od projekta odstopil;
6. pri projektih spodbujanja čezmejnega sodelovanja se lahko sofinancira samo izdatke, ki se nanašajo na projektne aktivnosti, izvedene na območju Evropske unije. Vsaka sodelujoča LAS lahko uveljavlja podporo samo za svoje izdatke.

Stroški iz drugega odstavka 95. člena te uredbe morajo nastati v povezavi z izvajanjem pristopa LEADER in administrativnim in finančnim upravljanjem LAS.

(1) Sredstva se upravičencu izplačajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek za izplačilo sredstev LAS pripravi na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani MKGP.
(2) Pred vložitvijo posameznega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti projekt, na katerega se zahtevek za izplačilo sredstev nanaša oziroma njegova faza, zaključena in vsi računi plačani. Zahtevku za izplačilo sredstev mora LAS priložiti:
1. originalne izvode računov ali overjene fotokopije računov, ki se LAS ne vračajo ali originalne izvode računov skupaj z njihovimi fotokopijami. V tem primeru MKGP fotokopije zadrži, originalne izvode računov pa po opravljenih kontrolah vrne LAS,
2. dokazila o plačilih, ki morajo biti v primeru, da niso originalna potrjena s strani nosilca projekta in odgovorne osebe LAS,
3. poročilo o opravljenem delu, ki ga podpišeta nosilec projekta in odgovorna oseba LAS,
4. fotokopije vseh veljavnih pogodb ter aneksov k pogodbam, ki se nanašajo na uveljavljene stroške,
5. pri gradbenih delih fotokopijo gradbene situacije, ki jo potrdijo pooblaščeni nadzorni organ, nosilec projekta in LAS,
6. dokazil pod 2., 3., 4. in 5. točko se upravičencu ne vrača.
(3) LAS za vsako posamezno fazo projekta opredeljeno v NIP lahko vloži največ en zahtevek za izplačilo sredstev; za namen ukrepa Vodenje LAS pa lahko vlaga zahtevke za izplačilo sredstev največ trikrat letno.
(4) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Zahtevki za izplačilo sredstev se vlagajo v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o potrditvi NIP. Zahtevki za izplačilo sredstev se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra tekočega leta. Zahtevki za izplačilo sredstev, poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom, se s sklepom zavržejo. MKGP opravi kontrolo in nadzor iz 126. člena te uredbe ter po opravljenih kontrolah odobri zahtevke za izplačilo sredstev. MKGP pošlje ustrezne podatke za pripravo naloga za plačilo na ARSKTRP, ta pa sredstva izplača na transakcijski račun LAS.
(5) Če razlika med upravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev, in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, presega tri odstotke, se za razliko uporabi znižanje zneska v skladu s 30. členom Uredbe 65/2011/EU.
(6) LAS mora pri ukrepu Izvajanje lokalnih razvojnih strategij izplačana sredstva v roku dveh delovnih dni prenakazati na račun nosilca projekta oziroma parterjem v projektu, opredeljenih v pogodbi med nosilcem projekta oziroma partnerji v projektu in LAS.
(7) Za porabljena sredstva LAS se šteje tista sredstva, za katera je LAS vložil zahtevek za izplačilo sredstev. Neporabljena sredstva lahko LAS porabi pri naslednjem NIP.
(8) Sredstva, ki LAS na podlagi vloženih zahtevkov za izplačilo sredstev niso izplačana, se prištejejo nerazdeljenim sredstvom, namenjenih ukrepom LEADER. Ta sredstva se z odločbo o dodelitvi dodatnih sredstev razdeli med deset najuspešnejših LAS. Uspešnost LAS se določi glede na delež z zahtevki za izplačilo sredstev zaprošenih sredstev, na dan 30. april 2012.
(9) Za izvajanje ukrepov iz 93. člena te uredbe je v celotnem programskem obdobju namenjenih 33.760.006 eurov, in sicer za:
1. Izvajanje lokalnih razvojnih strategij 26.164.005 eurov;
2. Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja 844.000 eurov;
3. Vodenje LAS 6.752.001 eurov.
(10) Stopnja pomoči po posameznih ukrepih znaša za:
1. projekte v okviru ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij do vključno 85 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta;
2. projekte v okviru ukrepa Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja do vključno 85 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov;
3. Vodenje LAS do vključno 85 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov, razen upravičenih stroškov nastalih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi statusa LAS do vključno 30. aprila 2011, ki se sofinancirajo do vključno 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov.
(11) Omejitve pri posameznih vrstah stroškov:
1. stroški dela za namen koordinacije in vodenja izvedbe projekta se priznajo kot upravičeni, kadar predstavljajo do vključno deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov projekta;
2. stroški promocije in obveščanja javnosti o projektu se priznajo kot upravičeni, kadar predstavljajo do vključno 20 odstotkov skupnih upravičenih stroškov projekta;
3. prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES se prizna kot upravičen strošek, kadar predstavlja do vključno 15 odstotkov skupnih upravičenih stroškov projekta;
4. splošni stroški, kot so študije izvedljivosti in strategije, ter stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo naložbe, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj, se priznajo kot upravičeni, kadar predstavljajo do vključno deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov projekta.
(12) Najnižji dodeljeni znesek podpore za posamezen projekt v okviru ukrepa Izvajanje lokalnih razvojnih strategij znaša 2.000 eurov, najvišji dodeljeni znesek podpore pa do vključno 200.000 eurov.
(13) V okviru ukrepa Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja najnižji znesek podpore za posamezno LAS znaša 2.000 eurov, najvišji znesek podpore pa do vključno 50.000 eurov.
(14) Pri projektih, ki bi jih bilo možno sofinancirati preko drugih ukrepov PRP 2007–2013 se sredstva iz osmega odstavka tega člena dodelijo v skladu s pravili shem pomoči, ki veljajo za posamezen ukrep. Za projekte, ki jih ni možno sofinancirati preko drugih ukrepov PRP 2007–2013 ali končni prejemnik sredstev ni občina in izpolnjujejo pogoje za državne pomoči, se pomoč dodeli na podlagi pravila de minimis. Končni prejemnik sredstev lahko na podlagi pravila de minimis pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(15) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.

NIP je treba poslati priporočeno po pošti na naslov MKGP ali oddati na vložišču MKGP. NIP se vlaga na predpisanem obrazcu, ki je v elektronski obliki objavljen na spletni strani MKGP. Iz ovojnice mora biti razviden datum oddaje NIP, ki ga označi pošta oziroma vložišče MKGP.

Sredstva za ukrepe LEADER se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

(1) Upravičenec, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije, do sofinanciranja teh stroškov ni upravičen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevek občin, ki so partnerice v LAS, v primeru Vodenja LAS v skladu s predpisi Evropske unije ne šteje kot prejeta javna sredstva Republike Slovenije. Prav tako se kot prejeta javna sredstva Republike Slovenije v skladu s predpisi Evropske unije ne šteje prispevek občin, v kolikor je občina nosilka ali partnerica v projektu, ampak se šteje kot lastni prispevek upravičenca.

(1) Končni prejemnik sredstev, ki prejme sredstva za določen projekt, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe, naložbe pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 107. členom te uredbe.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
1. bistveno vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
2. so posledica spremembe v naravi lastništva objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(3) LAS mora na poziv MKGP poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti še pet let od prejema sredstev.
(4) Opis aktivnosti oziroma naložbe, znesek odobrenih javnih sredstev in ime LAS, ki so ji bila izplačana sredstva, se objavijo na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP.
(5) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja ob višji sili, kakor je določeno s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(6) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora LAS pisno obvestiti MKGP in predložiti ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je LAS to zmožna storiti.
(7) LAS mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji ter imeti ločen računovodski sistem ali ustrezne računovodske kode za vse transakcije, ki so povezane z dejavnostjo.
(8) LAS mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem MKGP, ARSKTRP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
(9) LAS mora zagotoviti sledljivost in preglednost javnih sredstev.

(1) Namerna vložitev napačne prijave se sankcionira v skladu z Uredbo 65/2011/EU, neizpolnjevanje obveznosti iz odločbe o potrditvi NIP pa se sankcionira v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka MKGP izda LAS odločbo, s katero zahteva vračilo že izplačanih sredstev v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je LAS obveščen o obveznosti povračila.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če končni prejemnik sredstev iz 96. člena te uredbe zaradi višje sile ali izrednih okoliščin zamudi obveznosti iz odločbe o potrditvi NIP glede rokov in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je to zmožen storiti. MKGP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena ZKme-1.
(4) MKGP in ARSKTRP lahko kadar koli ugotavljata dejansko stanje LAS in končnega prejemnika glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe LEADER po tej uredbi.

LAS, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev.

(1) Sredstva za ukrepe 1. in 3. osi se po tej uredbi dodelijo z odprtim ali zaprtim javnim razpisom.
(2) Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(3) MKGP pripravi javne razpise in razpisno dokumentacijo. V javnih razpisih in razpisni dokumentaciji so podrobneje opredeljeni zlasti pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni in neupravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev.
(4) Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Z javnim razpisom za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev. Vloge na javni razpis po posameznih namenih se ločeno uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog na javni razpis. V kolikor je na posameznem namenu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se lahko preostanek sredstev prerazporedi na drug namen.
(6) Skupna višina razpisanih sredstev v posameznem letu za posamezen ukrep se ustrezno zniža glede na prevzete obveznosti iz preteklega programskega obdobja.
(7) Če se sredstva dodeljujejo z odprtim javnim razpisom, zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.

V odprtem javnem razpisu se vloge na javni razpis odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog na javni razpis. Sredstva za posamezni javni razpis se dodeljujejo do višine razpisanih sredstev po vrstnem redu prejema popolnih vlog na javni razpis, ki izpolnjujejo predpisana merila.

(1) Vloge na javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti, na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali oddati v vložišču ARSKTRP ali vložiti v skladu z določbo prvega odstavka 117. člena te uredbe.
(2) Vloge na javni razpis se vlagajo od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga na javni razpis iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. Sestavni deli vloge na javni razpis morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se vlagatelj prijavlja.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge na javni razpis ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog na javni razpis oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog na javni razpis, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen javni razpis. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog na javni razpis. Žrebu lahko prisostvujejo tudi vlagatelji. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.
(5) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog na javni razpis se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog na javni razpis se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge na javni razpis ter izžrebani listek takoj odda komisiji.
(6) O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so navzoči.

(1) Odpiranje vlog na javni razpis ni javno. Prispele vloge na javni razpis obravnava ARSKTRP in jih, če posamezen javni razpis to določa, tudi oceni na podlagi meril, določenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Po odprtju vloge na javni razpis se preveri njena popolnost v skladu z 52. členom ZKme-1.
(3) Rok za dopolnitev vloge na javni razpis je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na javni razpis na ARSKTRP se dopolnjena vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(4) Popolna vloga na javni razpis se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog na javni razpis in dobi zaporedno številko.
(5) Popolne vloge na javni razpis, ki so vsebinsko nerazumljive, se v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge na javni razpis pozove na razjasnitev. Rok za razjasnitev vloge na javni razpis je 15 dni od dneva vročitve poziva k razjasnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu razjasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(6) Izpolnjevanje pogojev vloge na javni razpis se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog na javni razpis. Odobrijo se le tiste vloge na javni razpis, ki izpolnjujejo vstopne pogoje, kot to določa javni razpis, do porabe razpisanih sredstev za posamezni javni razpis.
(7) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Vlagatelj mora v roku osmih dni od vročitve obvestila na ARSKTRP poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.
(8) Vse vloge na javni razpis, ki so popolne in izpolnjujejo vstopne pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev, se zavrne z odločbo.

V zaprtem javnem razpisu se vloge na javni razpis odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti ob sočasni obravnavi vlog na javni razpis. Sredstva za posamezni ukrep se dodeljujejo do porabe razpisanih sredstev na podlagi ponderiranja popolnih vlog na javni razpis, ki izpolnjujejo predpisana merila.

(1) Vloge na javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali oddati v vložišču ARSKTRP ali vložiti v skladu z določbo prvega odstavka 117. člena te uredbe.
(2) Vloge na javni razpis se vlagajo od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do roka zaprtja, določenega v javnem razpisu.
(3) Vloga na javni razpis iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. Sestavni deli vloge na javni razpis morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge na javni razpis ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti sočasno.

(1) Odpiranje vlog na javni razpis ni javno. Prispele vloge na javni razpis obravnava ARSKTRP in jih oceni na podlagi meril določenih s to uredbo, v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Po odprtju vloge na javni razpis se preveri njena popolnost v skladu z 52. členom ZKme-1.
(3) Rok za dopolnitev vloge na javni razpis je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na javni razpis na ARSKTRP se dopolnjena vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(4) Popolne vloge na javni razpis, ki so vsebinsko nerazumljive, se v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge na javni razpis pozove na razjasnitev. Rok za razjasnitev vloge na javni razpis je 15 dni od dneva vročitve poziva k razjasnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu razjasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(5) Vloge na javni razpis, ki so popolne, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo vlogam na javni razpis, ki presežejo z javnim razpisom postavljeni prag minimalnega števila točk, in sicer po vrstnem redu višine prejetih točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis.
(6) V primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis isto število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo po vrstnem redu prejetja popolnih vlog na javni razpis, glede na datum in čas (ura, minuta) označen na ovojnici vloge na javni razpis s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, oddaje popolne vloge na javni razpis. Če imata kljub temu na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis isto število prejetih točk in so bile vloge na javni razpis vložene istočasno, se vloge na javni razpis odobrijo po rangiranju prioritet točkovanja, ki se določi z javnim razpisom.
(7) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Vlagatelj mora v roku osmih dni od vročitve obvestila na ARSKTRP poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.

(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo ARSKTRP o pravici do sredstev. V primeru ukrepa Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 pa se poleg odločbe o pravici do sredstev prenosniku, prevzemniku izda odločba o prevzetih obveznostih.
(2) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljeni kontroli in nadzoru iz 126. člena te uredbe.
(3) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
(4) Sprememba vloge na javni razpis je dopustna do objave obvestila o zaprtju odprtega javnega razpisa oziroma do roka zaprtja, določenega v zaprtem javnem razpisu, vendar se pri tem glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga ponovno vložena.

(1) Z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo se lahko določi, da se mora prijavni obrazec izpolniti v elektronski sistem ARSKTRP in natisniti z izpisom identifikacijske kode. Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjen prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija, ki ga vlagatelj vloži v skladu s prvim odstavkom 111. ali 114. člena te uredbe.
(2) Podrobnejša navodila o izpolnjevanju prijavnega obrazca v elektronski sistem se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.
(3) Zahtevek za izplačilo sredstev se lahko vlaga v obliki obrazca v elektronski sistem ARSKTRP in natisne z izpisom identifikacijske kode. Elektronski obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za zahtevek za izplačilo sredstev. Za zahtevek za izplačilo sredstev se šteje natisnjen obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami, ki jih določa javni razpis, odločba o odobritvi sredstev in razpisna dokumentacija, ki ga vlagatelj vloži v skladu s prvim odstavkom 111. ali prvim odstavkom 114. člena te uredbe.

(1) Če je lokacija naložbe na območju občin Pomurske regije za izvajanje 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), pridobijo vloge na javni razpis iz drugega in tretjega odstavka tega člena na javnih razpisih, ne glede na ostala merila za izbor, dodatnih deset odstotkov možnih točk.
(2) Dodatno število točk za namen izvajanja 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) je možno pridobiti pri naslednjih ukrepih:
– Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
– Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
– Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
– Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(3) Vloge na javni razpis za ukrepe Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121, Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123 in Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311 morajo za pridobitev dodatnih deset odstotkov možnih točk izpolnjevati najmanj enega od naslednjih pogojev, in sicer za ukrep:
1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121, če je predmet podpore naložba:
a) v nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo,
b) v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov,
c) v nakup in postavitev mrež proti toči,
d) v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov ali
e) v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
2. Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123:
a) v kolikor je predmet sofinanciranja naložba v obnovljive vire energije za potrebe predelovalnega obrata,
b) ohranjanje obstoječih delovnih mest oziroma na vsakih 200.000 eurov upravičenih stroškov, odprtje enega novega delovnega mesta za najmanj obdobje 24 mesecev od zadnjega izplačila sredstev,
c) vlagatelj ima sklenjene pogodbe z lokalnimi primarnimi pridelovalci za najmanj 40 odstotkov vhodne surovine ali
d) vlagatelj ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino oziroma je raziskovalna skupina organizacijska enota znotraj vlagatelja;
3. Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311, če je predmet podpore naložba:
a) v pridobivanje energentov in energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,
b) v proizvodne dejavnosti, za predelavo proizvodov izven Priloge I k Pogodbi in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji,
c) v prodajne dejavnosti na kmetiji ali
d) v turizem.
(4) Če je lokacija naložbe na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 56/10), pridobijo te vloge na javni razpis iz petega odstavka tega člena na javnih razpisih, ne glede na ostala merila za izbor, dodatnih deset odstotkov možnih točk.
(5) Dodatno število točk za namen izvajanja 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 56/10) je možno pridobiti pri naslednjih ukrepih:
– Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121,
– Povečanje gospodarske vrednosti gozdov – ukrep 122,
– Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123, ko so vlagatelji kmetije ali agrarne in pašne skupnosti,
– Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
– Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
– Obnova in razvoj vasi – ukrep 322,
– Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(6) Če je lokacija naložbe na območju iz 24. in 25. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11), pridobijo te vloge na javni razpis iz sedmega odstavka tega člena na javnih razpisih, ne glede na ostala merila za izbor, dodatnih deset odstotkov možnih točk.
(7) Dodatno število točk za namen izvajanja 24. in 25. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11) je možno pridobiti pri naslednjih ukrepih:
– Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
– Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312.
(8) Vloga na javni razpis lahko pridobi samo dodatnih deset odstotkov možnih točk na podlagi prvega, četrtega ali šestega odstavka tega člena.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe na podlagi posamezne vloge na javni razpis samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko za namen izvajanja ukrepov Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121, Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim – ukrep 123, Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – 125, Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311 in Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij – 312 upravičenci pridobijo druga javna sredstva v Republiki Sloveniji, vendar seštevek podpor ne sme presegati zgornje vrednosti pomoči iz Priloge 1 k Uredbi 1698/2005/ES. Med druga javna sredstva se šteje tudi višina državne pomoči iz naslova ugodnejše oziroma subvencionirane obrestne mere.
(4) Če je upravičenec po tej uredbi občina, se lastna sredstva sofinanciranja z vidika Evropske unije ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(5) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.

(1) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del; zbiranje ponudb se ne šteje kot prevzem obveznosti, s tem da dobavitelj oziroma izvajalec ne sme biti izbran pred začetkom datuma upravičenosti). Kot začetek stroška se šteje prevzem katerekoli obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
(2) Vlagatelj mora imeti poravnane vse obveznosti do države.
(3) Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
(4) Če je vlagatelj fizična oseba, ne sme biti v osebnem stečaju.
(5) Iz dokumentacije vlagateljev, ki kandidirajo za pridobitev sredstev za naložbe, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene projektne dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na javni razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo.
(8) Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun za nakazilo sredstev v Republiki Sloveniji v skladu s 35. členom ZKme-1.
(9) Vlagatelj, ki je fizična oseba, mora imeti stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije.
(10) Vlagatelj, ki je pravna oseba, mora imeti dejavnost registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
(11) Nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tej uredbi.
(12) Nepremičnina, ki je predmet podpore po tej uredbi v času odločanja ne sme biti v postopku denacionalizacije.
(13) Za ukrepe Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112, Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121 in Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123 morajo kmetijska gospodarstva za pridobitev sredstev po tej uredbi oddati zbirno vlogo po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike. Izjeme od te določbe se za te ukrepe določijo z javnim razpisom.
(14) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za čebelarje, kadar se kot vstopni kriterij uporablja samo število čebeljih družin.

(1) Gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.
(2) Predmet podpore po tej uredbi se mora uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva po tej uredbi dodeljena.
(3) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer jih mora vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila.
(4) Končni prejemnik sredstev mora v skladu s to uredbo na ARSKTRP poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti še pet let od zadnjega izplačila sredstev. Pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 pa mora poročati v skladu z 2. točko četrtega odstavka 18. člena te uredbe. Obrazci za pripravo poročila se objavijo na spletni strani ARSKTRP.
(5) Kmetijsko gospodarstvo, ki pridobi sredstva iz naslova ukrepov Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121 in Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123 z izjemo čebelarjev, je dolžno še pet let po zadnjem izplačilu sredstev v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP zbirno vlogo po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.
(6) Končni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Končni prejemnik sredstev se obvezuje, da bo še najmanj pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, najmanj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi na javni razpis oziroma s poslovnim načrtom.
(7) Končni prejemnik sredstev mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
(8) Končni prejemniki sredstev, ki so pravne osebe, opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni ARSKTRP in MKGP.
(9) Če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca izveden v skladu z navedenimi predpisi.
(10) Naložba mora biti zaključena pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, vendar najkasneje do 30. junija 2015.
(11) Vsi predračuni, računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca.
(12) Vsi računi in vsa dokazila morajo biti predložena v slovenskem jeziku.

(1) Namerna vložitev napačne prijave se sankcionira v skladu z Uredbo 65/2011/EU, neizpolnjevanje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev pa se sankcionira v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka ARSKTRP v roku 90 dni od dneva ugotovitve nepravilnosti izda odločbo, s katero zahteva vračilo že izplačanih sredstev v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja:
1. če upravičenec zaradi višje sile ali izrednih okoliščin po četrtem odstavku tega člena zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je to zmožna storiti. ARSKTRP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena ZKme-1;
2. če upravičenec v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZKme-1 po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev na ARSKTRP posreduje utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti (vključno podaljšanje rokov), določenih v odločbi o pravici do sredstev in ARSKTRP z odločbo ugotovi, da bodo ne glede na spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev;
3. če upravičenec dokaže, da zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere ni mogel vplivati ni mogel izpolniti obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.
(4) Končnemu prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že izplačanih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin. Kot višja sila se štejejo zlasti naslednji primeri: smrt upravičenca, dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva (v primeru, da tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti), uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu, zaradi nesreče, kužna živalska bolezen in bolezni oziroma škodljivci v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti.
(5) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec (pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 pa prenosnik in prevzemnik) ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti ARSKTRP in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(6) Pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 se primeri višje sile iz prejšnjega odstavka upoštevajo, če oseba, ki je stopila v ukrep, ne izpolnjuje več pogojev oziroma jih ne more izpolnjevati. Pri tem se smrt upravičenca iz točke (a) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES nanaša na smrt prenosnika ali prevzemnika. Dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo iz točke (b) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES se nanaša le na prevzemnika.
(7) Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost iz odločbe o pravici do sredstev kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo, upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost iz odločbe o pravici do sredstev za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.
(8) Če upravičenec (pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 pa prevzemnik) iz neutemeljenih razlogov ne dovoli kontrole na kraju samem, se šteje, da ni izpolnil pogojev, ki jih določa javni razpis in obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. V tem primeru mora v proračun Republike Slovenije vrniti že izplačana sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je končni prejemnik sredstev obveščen o obveznosti povračila.

(1) Z globo 200 eurov se kaznuje končni prejemnik sredstev, ki ne posreduje poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena te uredbe.
(2) Pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje prevzemnik.
(3) V kolikor v roku 30 dni od vročitve odločbe inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, o plačilu globe končni prejemnik sredstev ne posreduje letnega poročila, mora v proračun Republike Slovenije vrniti deset odstotkov izplačanih sredstev. Pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 mora prevzemnik v proračun Republike Slovenije vrniti deset odstotkov celotne rente, kot je določena v odločbi prenosniku.

Končni prejemniki sredstev, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti vlogi na javni razpis in zahtevku za izplačilo sredstev kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o vlogi na javni razpis vlagatelja oziroma zahtevku za izplačilo sredstev upravičenca.

(1) Nadzor nad izvajanjem ukrepov se izvaja v skladu z Uredbo 65/2011/EU.
(2) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 1698/2005/ES nadzira izvajanje ukrepov iz te uredbe.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo kmetijski inšpektorji.
(4) ARSKTRP mora o ugotovljenih kršitvah, ki so s to uredbo ali zakonom, ki ureja kmetijstvo, opredeljene kot prekršek, obvestiti pristojni inšpekcijski organ.

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Pri ukrepih Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112, Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 in Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane – ukrep 132 se vloga na javni razpis šteje kot zahtevek izplačilo sredstev.
(2) Pred vložitvijo posameznega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba/aktivnost, na katero se zahtevek za izplačilo sredstev nanaša, zaključena in vsi računi plačani. Upravičenec mora k zahtevku za izplačilo sredstev obvezno priložiti:
1. originalne račune ali overjene fotokopije računov, ki se upravičencu ne vračajo ali originalne izvode računov skupaj z njihovimi fotokopijami. V tem primeru bo ARSKTRP fotokopije zadržal, originalne izvode računov pa po opravljenih kontrolah vrnil upravičencu,
2. dokazila o plačilih,
3. poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec,
4. pri gradbenih delih gradbeno situacijo, ki jo potrdijo pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec ter
5. druga dokazila, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija,
6. dokazil pod 2., 3. in 4. točko se upravičencu ne vrača.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek za ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112 in Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 velja, da se znesek enkratne pomoči oziroma višina rente, določi na podlagi meril, določenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev pri ukrepu Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu – ukrep 111, priloži poročilo o opravljenem delu, ki vključuje tudi kopije potrdil o uspešno zaključenem usposabljanju in druga dokazila, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija. Višina podpore se določi na podlagi normiranih stroškov, opredeljenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(5) Za izplačila sredstev v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev poslati na ARSKTRP, na naslov v skladu s prvim odstavkom 111. člena oziroma prvim odstavkom 114. člena te uredbe. Upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo sredstev v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevki za izplačilo sredstev se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra tekočega leta. Zahtevki za izplačilo sredstev, poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom, se s sklepom zavržejo.
(6) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca, po opravljeni kontroli in nadzoru iz 126. člena te uredbe.
(7) Če razlika med upravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev, in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, presega 3 odstotke, se za razliko uporabi znižanje zneska v skladu s 30. členom Uredbe 65/2011/EU.
(8) Sredstva, ki so v programskem obdobju 2007–2013 namenjena izvedbi posameznih ukrepov iz te uredbe, se v letih 2011–2013 znižajo za obveznosti iz naslova izvajanja posameznih ukrepov in pritožb, katerim je bilo ugodeno, iz predpisov, ki urejajo plačila iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, za obveznosti iz naslova izvajanja posameznih ukrepov in pritožb, katerim je bilo ugodeno, iz predpisov, ki urejajo plačila iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006 ter iz predpisov PRP 2007–2013 za 1., 3. in 4. os ter pritožb, katerim je bilo ugodeno.

(1) Postopki, začeti na podlagi javnih razpisov, objavljenih na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10), se dokončajo, v skladu z uredbo, ki je bila pravna podlaga za javni razpis.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za ukrepe 4. osi – LEADER postopki, začeti na podlagi javnih razpisov, objavljenih na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10), dokončajo v skladu z določbami te uredbe.
(3) Če mora upravičenec (pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 pa prevzemnik) v skladu z določbami javnih razpisov, predpisov ali odločb na podlagi nacionalnih shem državnih pomoči, Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) še določeno obdobje po prejemu odločbe o pravici do sredstev imeti ali ohranjati določeno velikost kmetijskih površin v uporabi, pa je pri kontroli ugotovljeno, da se je le-ta glede na podatke RKG zmanjšala oziroma spremenila, se zaradi te spremembe ne uporabijo določbe o sankcioniranju, v kolikor ta sprememba oziroma več takšnih sprememb v celotnem obdobju, ki je lahko predmet kontrole, ne presega odstopanj določenih z javnim razpisom.

Tretji odstavek 97. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2012.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.