Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in spr.), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 in spr.), 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07) sta Občinski svet Občine Jesenice na 6. redni seji dne 31. 3. 2011 in Občinski svet Občine Kranjska Gora na 5. redni seji dne 30. 3. 2011 sprejela

S tem odlokom Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora usklajujeta delovanje javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (v nadaljnjem besedilu: javni zavod), urejata njegov status, razmerja med občinama soustanoviteljicama in javnim zavodom ter urejata temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja javnega zavoda.
Soustanoviteljici javnega zavoda sta Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora. Javni zavod opravlja dejavnost za območje Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora.
Javni zavod lahko opravlja dejavnost tudi za območje drugih občin, če se občini soustanoviteljici in javni zavod tako dogovorijo in sklenejo z zainteresiranimi občinami oziroma z drugimi osebami javnega prava ustrezne pogodbe.

Javni zavod je pravni naslednik Gornjesavskega muzeja Jesenice, s sedežem na Cesti Franceta Prešerna 45, Jesenice.
Muzej je bil ustanovljen 3. 7. 1951. Muzej je 20. 1. 1953 prešel v sestav železarne in se preimenoval v Tehniški muzej Železarne Jesenice. Sedež muzeja je od leta 1954 v Ruardovi graščini na Stari Savi na Jesenicah.
S sklepom skupščine Občine Jesenice št. 617-3/91 je bil ustanovljen Muzej Jesenice – Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 94/91).
S poslovanjem je kot občinski javni zavod pričel dne 1. 7. 1992 in priključil še od leta 1984 organizirano muzejsko-galerijsko dejavnost pri Gledališču Toneta Čufarja.
V letu 1984 je bila ustanovljena Triglavska muzejska zbirka, leta 2010 pa je bil v okviru notranje organizacijske enote (v nadaljevanju NOE) Kranjska Gora ustanovljen Slovenski planinski muzej v Mojstrani.
Z Odlokom o ustanovitvi (Uradni list RS, št. 42/97) je bilo usklajeno delovanje javnega zavoda Muzej Jesenice za območje Občine Kranjska Gora. Uvedena je bila NOE Kranjska Gora.
Z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 64/00) so kot soustanoviteljice javnega zavoda nastopile Občina Jesenice, Občina Žirovnica in Občina Kranjska Gora. Javni zavod je bil preimenovan v Gornjesavski muzej Jesenice. Z dnem uveljavitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 3/04) Občina Žirovnica ni več soustanoviteljica javnega zavoda.

Poslanstvo javnega zavoda je skrb za prepoznavanje, ohranjanje in predstavljanje premične kulturne, žive in naravne dediščine ter planinske in železarske dediščine širšega slovenskega prostora.
Svoje poslanstvo opravlja na podlagi zbirk z naslednjih področij:
– zgodovina železarstva in rudarstva s tehniško dediščino in s tem povezanih dejavnosti (železarska in rudarska zbirka, zbirka tehniške dediščine, zbirka – arhivsko gradivo fond KID, arhiv fotografij KID na Stari Savi),
– zgodovina slovenskega planinstva in s tem povezanih dejavnosti (Slovenski planinski muzej v Mojstrani – področje planinstva, alpinizma, gorskega reševanja ter ostale planinske in gorniške dejavnosti),
– mestna in krajevna kulturna zgodovina celotne gornjesavske regije (zbirka novejše zgodovine v Kosovi graščini na Jesenicah, zbirka krajevne zgodovine v Kajžnkovi hiši v Ratečah, zbirka Josipa Vandota v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori),
– etnologija nosilcev omenjenih dejavnosti in prebivalcev gornjesavske regije (zbirka Etnološka dediščina Rateč v Kajžnkovi hiši, zbirka Bivalna kultura železarjev v Kasarni na Stari Savi, etnološka zbirka Liznjekove hiše v Kranjski Gori),
– geologija in paleontologija gornjesavske regije (paleontološka zbirka Jožeta Bediča, zbirka rud in mineralov v Ruardovi graščini na Jesenicah).

Ime javnega zavoda: Gornjesavski muzej Jesenice.
Skrajšano ime: GMJ.
Sedež javnega zavoda: Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice.
Javni zavod je pravna oseba.
Javni zavod je vpisan v sodni register: pri Okrožnem sodišču v Kranju, pod registrsko številko 1/2656/00.
Pečat: zavod ima dva pečata pravokotne oblike (40 x 15 mm). V pečatu je besedilo Gornjesavski muzej Jesenice, pod njim številka 1 oziroma 2. Pečat s številko 1 se uporablja v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov. Pečat s številko 2 se uporablja predvsem za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
Število pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določni direktor z notranjim aktom javnega zavoda.

Glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– varuje premično in živo kulturno dediščino, ohranja materialne in vsebinske lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrbi za njihovo celovitost in neokrnjenost,
– zagotavlja javno dostopnost kulturne dediščine ter omogoča njeno proučevanje in raziskovanje,
– skrbi za uveljavljanje in razvoj kulturne dediščine,
– evidentira, zbira, hrani, dokumentira, raziskuje, inventarizira, predstavlja in popularizira kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva javnega zavoda,
– varuje, konzervira, restavrira in hrani zbirke ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom javnega zavoda,
– aktivno sodeluje na področju znanstvenega in kulturnega sodelovanja z drugimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami,
– razvija vlogo osrednjega muzeja za področje železarstva in planinstva, da bo prevzel ustrezne naloge v sodelovanju z muzejskimi partnerji in uporabniki,
– posreduje podatke o premični kulturni dediščini s področja zgodovine tehnike in železarstva, zgodovine planinstva in naravne, etnološke ter zgodovinske dediščine v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– predstavlja mestno in krajevno kulturno zgodovino celotne gornjesavske regije ter skrbi za njuno zbiranje in raziskovanje,
– pripravlja in izvaja pedagoško andragoške programe in sodeluje z vzgojno izobraževalnimi organizacijami,
– na podlagi zbiralne politike dokumentira in digitalizira premično in nematerialno dediščino,
– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji ter drugimi ustanovami,
– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in po svetu, skrbi za načrtno varovanje in hranjenje kulturne dediščine v skladu s poslanstvom in zbiralno politiko muzeja,
– povezuje se z drugimi muzeji na področju restavratorsko-konservatorske dejavnosti,
– vodi interno strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,
– izvaja arhivsko dejavnost nad gradivom, ki ga hrani, ter zagotavlja javno službo uporabnikom arhivskega gradiva in fotografskega gradiva,
– izvaja galerijsko in razstavno dejavnost,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti javnega zavoda,
– upravlja z nepremičninami, ki tvorijo javno infrastrukturo na področju kulture, v skladu s pogodbo, ki jo sklene z ustanoviteljicama oziroma pristojnim ministrstvom.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge:
– načrtuje in izvaja raziskovalno dejavnost v skladu s poslanstvom muzeja,
– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja,
– organizira in izvaja kongresne, protokolarne, izobraževalne, družabne in druge prireditve,
– organizira in izvaja razne oblike izobraževanja (tečaji, seminarji, umetniške delavnice ipd.) s področja dejavnosti oziroma kulture in umetnosti,
– oddaja prostore in tehnično opremo za izvedbo vseh vrst prireditev, skladno s področno zakonodajo,
– založništvo publikacij vseh vrst, povezanih z dejavnostjo javnega zavoda,
– prodaja publikacij vseh vrst, likovnih del, replik eksponatov, izdelkov domače in umetne obrti, informativno-oglaševalskega gradiva, knjig, nosilcev zvoka in DVD, spominkov ipd., zlasti s tematiko s področja naravne in kulturne dediščine,
– izvaja gostinske storitve za obiskovalce razstav in drugih kulturnih prireditev ter za zaposlene,
– opravlja druge naloge v soglasju z občinama soustanoviteljicama.

Dejavnost zavoda je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
91.020 Dejavnost muzejev
91.030 Varstvo kulturne dediščine
91.011 Dejavnost knjižnic
91.012 Dejavnost arhivov
18.130 Priprava za tisk in objavo
47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki
47.789 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom
47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 Slaščičarne in kavarne
56.300 Strežba pijač
72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
74.200 Fotografska dejavnost
82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti.
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so določene s tem odlokom.
Javni zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju muzejske dejavnosti kot javne službe.

Organa javnega zavoda sta:
1. Direktor
2. Svet zavoda.

Direktor opravlja naloge programskega in poslovnega direktorja, zastopa, predstavlja in vodi poslovanje javnega zavoda, ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda.
Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj.

Naloge direktorja so določene s področnim zakonom. Poleg zakonsko določenih nalog ima direktor še naslednje naloge:
– načrtuje delo in poslovanje javnega zavoda,
– sprejema finančni načrt,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta javnega zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge dodatnih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene javnih kulturnih dobrin in storitev,
– skrbi za promocijo javnega zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja javnost dela,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu s predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druga dela in naloge, ki jih določajo drugi predpisi, ta sklep in splošni akti javnega zavoda.

Direktor zastopa in predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami neomejeno.
Izjemo predstavljajo pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim javni zavod upravlja.
Nepremično premoženje za potrebe delovanja javnega zavoda na območju Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora pridobivata občini soustanoviteljici in ga preneseta javnemu zavodu v upravljanje. Z nepremičnim stvarnim premoženjem v lasti občin soustanoviteljic, s katerim zavod upravlja, razpolagata ustanoviteljici, vsaka na svojem območju.

Ob prijavi na razpis za delovno mesto direktorja je dolžan kandidat predložiti predlog razvoja in dela javnega zavoda za mandatno obdobje.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri s področja delovanja zavoda,
– ima strokovni izpit iz muzejske stroke,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju muzejske dejavnosti in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
– poznavanje dela javnega zavoda.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z direktorjem svet javnega zavoda za določen čas, čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja pet let, po preteku mandata je lahko ponovno imenovan.

V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja zaposlen v javnem zavodu, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih (med drugim: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu),
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov sveta javnega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih javnega zavoda,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen zavod,
– zaradi prenosa ustanoviteljstva.

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti izmed strokovnih zaposlenih v muzeju oziroma izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, vendar največ za eno leto.

Poleg zakonsko določenih nalog ima svet še naslednje naloge:
– daje ustanovitelju pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen, če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– na predlog direktorja imenuje stalne ali občasne komisije za obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– potrjuje poslovno poročilo,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem odlokom in splošnimi akti javnega zavoda.

Svet javnega zavoda sestavlja 7 članov:
– dva predstavnika Občine Jesenice,
– dva predstavnika Občine Kranjska Gora,
– dva predstavnika uporabnikov,
– en predstavnik zaposlenih.
Mandat članov sveta javnega zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Svetu javnega zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Direktor je dolžan o prenehanju mandata obvestiti občini soustanoviteljici 90 dni pred potekom mandata članom sveta javnega zavoda.

Predstavnike občin soustanoviteljic v svetu javnega zavoda imenujeta pristojna organa Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora.

Predstavnika zaposlenih v javnem zavodu izvolijo zaposleni v javnem zavodu na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe.
Volitve vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje direktor za dobo 5 let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Kandidata predlagajo najmanj trije zaposleni. Kandidata lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati javnega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v javnem zavodu.
Izvoljen je kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov zaposlenih v javnem zavodu, ki so se udeležili volitev.
Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnika zaposlenih v zavodu na podlagi poročila volilne komisije.

Predstavnika uporabnikov imenuje direktor javnega zavoda na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.

Članu sveta javnega zavoda preneha mandat oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v svetu zavoda vedoma krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda, po enakem postopku, kot velja za imenovanje,
– če članu sveta zavoda – predstavniku zaposlenih – preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Član sveta javnega zavoda se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen.

V primeru predčasne razrešitve člana sveta javnega zavoda se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta javnega zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat enemu članu in se bo mandat sveta javnega zavoda iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja funkcije po 22. členu tega odloka.

Svet javnega zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, soustanoviteljici ali večina članov sveta javnega zavoda. Če predsednik sveta ne skliče seje, skliče sejo direktor javnega zavoda.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.

Svet javnega zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta javnega zavoda.
Svet javnega zavoda odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. Člani sveta glasujejo javno z dvigovanjem rok, razen, če se odločijo, da o posameznem predlogu odločitve glasujejo tajno.
Podrobnejše delovanje uredi svet javnega zavoda s poslovnikom.

Javni zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobitve oziroma razpolaganja z nepremičninami.

Sredstva za izvajanje javne službe na področju muzejske dejavnosti pridobiva javni zavod:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja in iz drugih javnih sredstev,
– iz sredstev Evropske skupnosti,
– plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz sredstev občin, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti javnemu zavodu,
– lahko pa tudi iz drugih virov (donacije, dotacije, sponzorstvo, kandidatura na javnih natečajih za sredstva iz nejavnih virov idr.).

Finančne obveznosti za izvajanje javne službe pokrivata občini soustanoviteljici in občine, ki sofinancirajo dejavnost javnega zavoda, kot to določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske porabnike, ter v skladu s sklenjenimi pogodbami. Javna sredstva se javnemu zavodu zagotavljajo v skladu z veljavno zakonodajo.

Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarjata občini soustanoviteljici do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna posamezne občine za delovanje javnega zavoda. Občini soustanoviteljici ne odgovarjata za druge obveznosti javnega zavoda.
Občine, ki s pogodbo na podlagi 33. člena tega odloka poverijo opravljanje dejavnosti javnemu zavodu za njihovo območje, odgovarjajo za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu posamezne občine namenjene za delo zavoda. Za druge obveznosti javnega zavoda odgovarjajo samo, če tako določa zakon ali posebna pogodba.

Presežek prihodkov nad odhodki javni zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z občinama soustanoviteljicama (vsaka za svoj delež sofinanciranja).
Izjemoma, če tako določa zakon, je mogoče presežek prihodkov nad odhodki uporabiti tudi v druge namene.

Javni zavod je dolžan obveščati občini soustanoviteljici o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja, ter jima omogočiti vpogled v poslovne knjige.

Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora sta ustanovili skupni organ z Odlokom o ustanovitvi skupnega organa Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu »Gornjesavski muzej Jesenice« (Uradni list RS, št. 68/05), ki ga sestavljata župana obeh občin ustanoviteljic.

Občini soustanoviteljici imata v razmerju do javnega zavoda pravice in obveznosti v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, drugimi predpisi in sklenjenimi pogodbami.

Občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti (ali njenega dela) javnemu zavodu tudi za svoje območje ter tako del dejavnosti zavoda tudi financirajo, imajo v razmerju do javnega zavoda pravice, kot jih določa veljavna zakonodaja in pravice, ki si jih zagotovijo s posebno pogodbo.
Stranke, ki sklepajo pogodbo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, so: občini ustanoviteljici, javni zavod in občina, ki dejavnost zavoda sofinancira.

Premoženje, s katerim javni zavod upravlja, je last občin soustanoviteljic. Vsaka občina soustanoviteljica ima v lasti premoženje, ki leži na njenem območju.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod upravlja s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, so v izključni pristojnosti občin soustanoviteljic. O pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem za potrebe javnega zavoda odločata občini soustanoviteljici, vsaka na svojem območju.
S premičnim premoženjem upravlja javni zavod samostojno, v skladu z veljavnimi predpisi.

Javni zavod upravlja z:
1. Muzejskim kompleksom Stara Sava, kamor spadajo:
a) Ruardova graščina na Jesenicah, kjer je sedež javnega zavoda in železarska ter paleontološka in etnološka zbirka, ki stoji na zemljišču s parc. št. 915, k.o. Jesenice;
b) del poslovnih prostorov v skupni izmeri 238 m2, kar predstavlja 20% celotnega objekta v objektu Kasarna, ki stoji na zemljišču s parc. št. 910/2, k.o. Jesenice, in sicer:
– prostori arhivskega skladišča,
– prostori fototeke,
– prostori stalne etnološke razstave;
c) Kolpern, ki stoji na zemljišču s parc. št. 910/22, k.o. Jesenice;
č) Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na zemljišču s parc. št. 915, k.o. Jesenice;
d) Mlin, ki stoji na zemljišču s parc. št. 906/2, k.o. Jesenice;
e) Pudlovka, ki stoji na zemljišču s parc. št. 910/2, k.o. Jesenice;
f) Plavž, ki stoji na zemljišču s parc. št. 910/2, k.o. Jesenice;
g) Delavnica Plastika, ki stoji na zemljišču s parc. 910/31, k.o. Jesenice;
h) Rake, ki predstavljajo del zemljišča s parc. št. 908/2, k.o. Jesenice;
i) Zunanje površine območja Stara Sava, ki jih sestavljajo Trg 1, Trg 2 in Trg 3, in sicer:
– Trg 1 – zemljišča s parc. št. 902/3, 1458/5, 908/1 in del 908/2, vse k.o. Jesenice;
– Trg 2 – zemljišča s parc. št. 910/2, k.o. Jesenice;
– Trg 3 – zemljišča s parc. št. 910/31, k.o. Jesenice.
2. Kosovo graščino na Jesenicah, kjer so razstavni prostori muzeja in zbirka novejše zgodovine (lastnik: Občina Jesenice), ki stoji na zemljišču s parc. št. 504, k.o. Jesenice.
3. Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, kjer so razstavni prostori in etnološka zbirka (lastnik: Občina Kranjska Gora), ki stoji na zemljišču s parc. št. 56, k.o. Kranjska Gora.
4. Objekt in zbirko Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani (lastnik: Občina Kranjska Gora), ki stoji na zemljišču s parc. št. 1347/1, k.o. Dovje.
5. Kajžnkovo hišo v Ratečah, kjer je etnološka zbirka (lastnik: Občina Kranjska Gora), ki stoji na zemljišču s parc. št. 86/1, k.o. Rateče.
Javni zavod upravlja tudi z vso opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo v zgoraj navedenih prostorih in pripadajočih depojih.
Po pogodbi lahko javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo na območju drugih občin.

Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme direktor javnega zavoda, po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu, k aktu o sistemizaciji delovnih mest poda svoje soglasje svet javnega zavoda ter skupni organ ustanoviteljic oziroma pristojna ustanoviteljica.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji je enoten sklep, ki ga sprejmeta občini soustanoviteljici in občine opredeljene v tretjem odstavku 1. člena tega odloka, ki dejavnost zavoda sofinancirajo, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za vse občine.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji za delovna mesta, ki se nanašajo samo na eno občino, je sklep soustanoviteljice oziroma občine, ki javni zavod sofinancira, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja samo za eno občino.
Zavod ima tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje javnega zavoda.

Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujeta z delom dosedanji direktor in svet zavoda do izteka mandata, za katerega sta bila imenovana.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti usklajena z zakonodajo in tem odlokom najkasneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka.

Soustanoviteljske pravice in dolžnosti do javnega zavoda, razen sprejemanja akta o ustanovitvi, njegovih sprememb, imenovanja članov sveta javnega zavoda in imenovanja direktorja javnega zavoda, ki jih izvršujeta občinska sveta občin soustanoviteljic, izvršujeta župana občin soustanoviteljic oziroma skupni organ ustanoviteljic.

Direktor na podlagi tega odloka poskrbi za vpis v sodni register.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 3/04 in spr.).

Uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.