Na podlagi 7. in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN) ter za izvrševanje 103. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 20., 24., 84. ter 85. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se urejajo oblike, vrste in način podpore z vojaškimi in drugimi obrambnimi zmogljivostmi dejavnosti državnih organov, sodelovanje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, nevladnimi in drugimi organizacijami ter sodelovanje v dogodkih in dejavnostih, ki predstavljajo uresničevanje nacionalnovarnostnih, zlasti obrambnih, interesov ter interesov Slovenske vojske in prispevajo h krepitvi domoljubja, ohranjanju vojaških tradicij ter promociji in krepitvi zaupanja v Slovensko vojsko.
(2) Ta uredba ne ureja virov in aktivnosti, ki podpirajo odnose med poveljniki in civilnimi ter vojaškimi organi oblasti in civilnim prebivalstvom oziroma civilno-vojaškega sodelovanja v območju, kjer delujejo ali bodo delovale enote Slovenske vojske med delovanjem v mednarodnih operacijah in misijah pri izvrševanju obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami.
(3) Ta uredba ne vpliva na sodelovanje Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) z drugimi državnimi ali lokalnimi organi oziroma izvajalci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravstva, prometa oziroma drugih dejavnosti, ki je urejeno s posebnimi predpisi oziroma sodelovanje Slovenske vojske na slovesnostih in drugih aktivnostih, ki je urejeno s Pravili službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09) ter protokolarnimi pravili. Ta uredba ne spreminja nalog Slovenske vojske, določenih z načrti v skladu z Zakonom o obrambi, ki jih izvaja skupaj z drugimi državnimi organi pri zagotavljanju obrambe oziroma varnosti države ter pri izvajanju lastne dejavnosti ministrstva, urejene s posebnimi predpisi.

(1) Slovensko vojsko in vojaške zmogljivosti po tej uredbi je možno uporabiti le v skladu z načeli vojaške organizacije, njeno opremljenostjo in namembnostjo zmogljivosti. Pripadniki Slovenske vojske opravljajo naloge po tej uredbi praviloma v uniformah.
(2) Slovenske vojske, vojaških in drugih obrambnih zmogljivosti se ne sme uporabiti za politično ali strankarsko dejavnost oziroma za aktivnost, ki je politične oziroma strankarske narave in namenjena uresničevanju političnih interesov.
(3) Prepovedana je vsaka oblika uporabe Slovenske vojske, vojaških ali drugih obrambnih zmogljivosti, ki bi komurkoli omogočila neupravičeno obogatitev oziroma neupravičeno pridobitev materialnih, finančnih ali drugih koristi.

(1) Podpora državnim organom obsega sodelovanje ali pomoč Slovenske vojske, vojaških oziroma drugih obrambnih zmogljivosti ministrstva pri organizaciji ali izvedbi pomembnih mednarodnih in drugih dogodkov, ki so z vidika nacionalne varnosti državnega pomena in ki jih organizirajo posamezni državni organi. Vojaške in druge obrambne zmogljivosti se pri tem uporabijo, če se na ta način doseže z vidika države racionalne in učinkovite rešitve in obenem upošteva širše nacionalne, obrambne, varnostne oziroma vojaške interese.
(2) Podpora državnim organom obsega tudi sodelovanje Slovenske vojske oziroma uporabo vojaških ali drugih obrambnih zmogljivosti pri izvedbi posebej zahtevnih nalog, ki jih izvede določen državni organ in jih brez pomoči Slovenske vojske oziroma ministrstva ni mogoče izvesti v potrebnem obsegu, v določenem času ali na določenem kraju. Podporo ali sodelovanje Slovenske vojske, vojaških in drugih zmogljivosti po tem odstavku, se lahko z odločitvijo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) zagotavlja tudi za določene medresorske programe, ki so javnega pomena in ki prispevajo k uresničevanju smotrov iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo ali Slovenska vojska lahko omogoči enkratno ali občasno uporabo infrastrukturnih, nastanitvenih, športnih in drugih vojaških objektov za dejavnosti drugega državnega organa oziroma v dogovoru s pristojnim ministrstvom, za potrebe določenega javnega zavoda ali druge organizacije, ki opravlja dejavnost javnega pomena, pri čemer pa se morajo upoštevati merila za uporabo vojaških objektov, določena s Pravili službe v Slovenski vojski. Podpora po tem odstavku lahko obsega tudi druge oblike pomoči oziroma sodelovanja z obrambnimi zmogljivostmi.
(4) O podpori državnim organom iz tega člena odloča vlada, če gre za sodelovanje pri izvedbi dogodka, ki je državnega pomena ali, če pri njegovi izvedbi sodeluje več ministrstev oziroma minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog predstojnika drugega državnega organa, če gre za pomoč temu državnemu organu. Obseg in način podpore ter pokrivanja stroškov po tem členu se uredi s sklepom vlade oziroma ustreznim dogovorom, ki ga sklene minister oziroma oseba, ki jo pooblasti. Če podpora državnim organom obsega tudi koriščenje storitev ministrstva oziroma Slovenske vojske, ki spadajo v lastno dejavnost ministrstva, se pri pokrivanju stroškov teh storitev upoštevajo predpisi in akti, ki urejajo lastno dejavnost ministrstva, če s sklepom vlade ali ministra ni odločeno drugače.

(1) Ministrstvo oziroma Slovenska vojska lahko sodeluje z vojaškimi ali obrambnimi zmogljivostmi s samoupravno lokalno skupnostjo, praviloma na območju katere so objekti posebnega pomena za obrambo države ali nastanjene vojaške enote in poveljstva oziroma se opravljajo intenzivne vojaške ali druge obrambne aktivnosti, pri organizaciji praznovanj, slovesnosti, športnih, dobrodelnih ali drugih javnih dogodkov, ki so lokalnega pomena in katerih namen ni pridobivanje dohodka. Prednostno se podpirajo prireditve in drugi dogodki, s katerimi se ohranja spomin na dejanja, povezana z nacionalno samobitnostjo, obrambo nacionalnega ozemlja ali samostojnosti, spodbuja ali razvija domoljubje, domovinska zavest, vojaške tradicije in druge vrednote, ki so povezane z nacionalnovarnostnimi interesi oziroma poslanstvi Slovenske vojske.
(2) Načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu z usmeritvami ministra podrobneje uredi sodelovanje Slovenske vojske in uporabo vojaških zmogljivosti iz prejšnjega odstavka.

(1) Ministrstvo se lahko s samoupravno lokalno skupnostjo, na območju katere se izvajajo stalne intenzivne vojaške dejavnosti, kot so vadišča, strelišča, letališča in druge, ki omejevalno vplivajo na življenje in delo na območju takšnih dejavnosti ter samoupravne lokalne skupnosti, dogovori, da sodeluje pri vzdrževanju lokalne infrastrukture sorazmerno s povečano obremenitvijo te infrastrukture, ki jo povzroča vojaška dejavnost. Izjemoma se lahko dogovori tudi sodelovanje pri gradnji namenskih javnih objektov, opremljanju gasilske ali druge javne lokalne službe in dejavnosti, ki zagotavljajo ustrezno, varno in kar najmanj moteče izvajanje vojaških dejavnosti za okolje v samoupravni lokalni skupnosti, na območju katere se izvajajo stalne intenzivne vojaške aktivnosti.
(2) Vlada potrjuje programe sodelovanja ministrstva s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi iz prejšnjega odstavka, če programi obsegajo tudi investicijska vlaganja, sicer pa jih sprejme minister. Pri pripravi programa sodelovanja mora ministrstvo zagotoviti upoštevanje načela vzajemnosti, obojestranske koristi oziroma enakopraven položaj ministrstva s samoupravno lokalno skupnostjo. Programi sodelovanja s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi iz prejšnjega odstavka se praviloma dogovorijo za obdobje več let.
(3) Če obsega sodelovanje s samoupravno lokalno skupnostjo iz prejšnjega oziroma tega člena tudi koriščenje storitev v vojaških objektih in drugih storitev, ki spadajo v lastno dejavnost ministrstva, se pri pokrivanju stroškov teh storitev praviloma upoštevajo predpisi in akti, ki urejajo lastno dejavnost v ministrstvu.

(1) Ministrstvo na predlog Generalštaba Slovenske vojske lahko sklene pogodbe z ustreznimi izobraževalnimi ustanovami, študentsko ali drugo organizacijo in na tej podlagi organizira različne oblike neobveznega usposabljanja državljank in državljanov za vojaško obrambo države na podlagi prostovoljne odločitve udeležencev z namenom, da širi splošna vojaška znanja, spodbuja prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma vključevanje v pogodbeno ali stalno sestavo Slovenske vojske.
(2) Udeleženci usposabljanja iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo v času usposabljanja v breme organizatorja usposabljanja, če s programom usposabljanja ni določeno drugače. Zagotovljena jim mora biti tudi potrebna zdravstvena oskrba. Udeleženci med usposabljanjem ravnajo v skladu s predpisi o vojaški službi. Ministrstvo na predlog Generalštaba Slovenske vojske poleg programa usposabljanja lahko določi tudi splošne zdravstvene in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci, da se lahko vključijo v usposabljanja po tem členu.

(1) Ministrstvo ali Slovenska vojska sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, kot so:
– Zveza slovenskih častnikov in določene območne organizacije;
– Združenje Euroatlantski svet Slovenije;
– zveze veteranskih in domoljubnih organizacij oziroma njihove določene območne organizacije;
– zveza društev generala Maistra in določena društva generala Maistra;
– organizacija upokojencev ministrstva;
– Društvo upokojencev Ministrstva za obrambo;
– druge organizacije, ki opravljajo dejavnost povezano z nacionalno varnostjo in obrambo države ter delujejo v javnem interesu.
(2) Delovanje v javnem interesu na področju obrambe za določene območne organizacije ali društva iz prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo v skladu s predpisi o društvih in o obrambi. Delovanje v javnem interesu na področju obrambe se lahko ugotovi tudi pri delovanju drugih nevladnih organizacij ali njihovih zvez, ki niso navedene v prejšnjem odstavku.
(3) Z nevladnimi organizacijami iz prvega odstavka tega člena, razen z Združenjem Euroatlantski svet Slovenije in Društvom upokojencev Ministrstva za obrambo, Generalštab Slovenske vojske sklene neposredne pogodbe o sodelovanju praviloma za več let. Z Združenjem Euroatlantski svet Slovenije in Društvom upokojencev Ministrstva za obrambo pogodbo o večletnem sodelovanju sklene ministrstvo. S pogodbami se določijo skupne aktivnosti, naloge in delovanje, vključno z uresničevanjem celostne skrbi v Slovenski vojski. Pri tem se upošteva načelo recipročnosti, načrte razvoja in delovanja Slovenske vojske ter uresničevanje vojaških, obrambnih, nacionalno varnostnih oziroma drugih interesov, ki jih uresničuje Slovenska vojska.

(1) Za uveljavljanje športnih panog, ki so vključene v program mednarodnih vojaških športnih iger, na katerih sodeluje Slovenska vojska, ter športnih panog, ki so vključene v redno usposabljanje Slovenske vojske, Slovenska vojska sodeluje s športnimi organizacijami ali njihovimi zvezami, ki delujejo v javnem interesu na področju športa, in sicer:
– v prednostnih športnih panogah kot so strelstvo, borilni športi, biatlon, padalstvo, alpinizem, športno plezanje, orientacijski tek in vojaški peteroboj;
– v drugih športnih panogah kot so atletika, plavanje, triatlon, kolesarstvo, smučarski tek, alpsko smučanje in jadranje.
(2) Generalštab Slovenske vojske lahko sklene s športnimi organizacijami iz prejšnjega odstavka pogodbe o sodelovanju, s katerimi se opredeli zlasti medsebojna pomoč pri vadbi ali treningih, sodelovanje trenerjev in inštruktorjev, morebitna skupna uporaba športnih objektov, vadišč in drugih objektov ter opreme ob upoštevanju potreb, ki jih imajo vojaške enote in poveljstva. S pogodbami se lahko določijo tudi medsebojne obveznosti pri športni dejavnosti vrhunskih športnikov in trenerjev, zaposlenih v Slovenski vojski, ki niso urejene s predpisi o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev.

(1) Slovenska vojska lahko sodeluje ne glede na 7. in prejšnji člen te uredbe tudi z Letalsko zvezo Slovenije in določenimi aeroklubi, Planinsko zvezo Slovenije, Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu v določeni dejavnosti, ki je neposrednega pomena tudi za delovanje Slovenske vojske. Medsebojno sodelovanje se uredi s pogodbami, ki jih sklene Generalštab Slovenske vojske oziroma drugo poveljstvo, ki ga pooblasti. V pogodbah morajo biti določene medsebojne obveznosti in upoštevano načelo recipročnosti oziroma skupni interesi, ki temeljijo na načrtih razvoja in delovanja Slovenske vojske.
(2) Pogodbe o sodelovanju lahko sklene Slovenska vojska ne glede na prejšnji odstavek tudi z gasilskimi organizacijami, na območju katerih je posamezna vojašnica ali drugi objekti, posebnega pomena za obrambo države (strelišča, letališča in podobno), za zagotavljanje potrebne požarne varnosti teh objektov oziroma opravljanje požarne straže in drugih gasilskih nalog v času vojaških dejavnosti.
(3) Načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu z usmeritvami ministra določi po potrebi podrobnejša merila in kriterije za sodelovanje Slovenske vojske in sklepanje pogodb z nevladnimi organizacijami iz prejšnjega in tega člena.

(1) Ministrstvo in Slovenska vojska lahko izjemoma sodelujeta z vojaškimi ali drugimi obrambnimi zmogljivostmi pri organizaciji in izvedbi velikih mednarodnih športnih prireditev, določenih s predpisi o športu, če se na ta način krepi ugled države oziroma zaupanje v Slovensko vojsko, ni pa mogoče ali smotrno nalog, ki naj bi jih izvedli z vojaškimi ali obrambnimi zmogljivostmi, opraviti z drugimi izvajalci. O sodelovanju odloči minister na prošnjo organizatorja velike mednarodne športne prireditve oziroma vlada na predlog ministra.
(2) O sodelovanju pri organizaciji in izvedbi velike mednarodne športne prireditve ministrstvo z organizatorjem sklene pogodbo, s katero se določijo medsebojne obveznosti, vključno z obveznostjo organizatorja, da izvede dogovorjene aktivnosti, povezane s promocijo Slovenske vojske. Če je prireditev organizirana s pridobitnim namenom, mora organizator pokriti stroške storitev, ki se opravijo z vojaškimi ali drugimi obrambnimi zmogljivostmi, po predpisih, ki urejajo lastno dejavnost ministrstva.

(1) Pri vseh vrstah in oblikah uporabe Slovenske vojske, vojaških ali drugih obrambnih zmogljivosti oziroma sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami morajo biti praviloma sklenjene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojne obveznosti. Če gre za večletne ali letne pogodbe, mora biti sestavni del pogodbe tudi načrt nalog in aktivnosti v posameznem letu. Za vsako pogodbo mora biti določen skrbnik pogodbe, ki je odgovoren za izvajanje pogodbe v skladu s prepisi in pogodbenimi obveznostmi, pripravo letnega načrta in letnega poročila o izvajanju pogodbe.
(2) Pri pogodbah, ki so sklenjene v skladu s 5., 7., 8. in 9. členom te uredbe, morajo izvajalci predložiti ministrstvu ali Generalštabu Slovenske vojske oziroma v pogodbi določenem poveljstvu predloge letnih načrtov za izvajanje pogodb najkasneje v oktobru za prihodnje leto, letna poročila o izvrševanju pogodb pa do konca januarja za preteklo leto. Izvajanje pogodbe v tekočem letu se praviloma ne more začeti, če izvajalec ni predložil poročila o izvajanju pogodbe v preteklem letu.

Nadzor nad uporabo vojaških in drugih obrambnih zmogljivosti po tej uredbi izvršuje Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.

Pogodbe o sodelovanju Slovenske vojske, vojaških ali drugih obrambnih zmogljivosti s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami, sklenjene pred uveljavitvijo te uredbe, je s to uredbo treba uskladiti najkasneje do konca leta 2011.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.