Datum: 7. 4. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuhinje človekovih pravic, na seji 7. aprila 2011

Izvrševanje prvega odstavka 46. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10) se, kolikor se nanaša na osebe, odgovorne za javna naročila, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Varuhinja človekovih pravic (v nadaljevanju Varuhinja) izpodbija prvi odstavek 46. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK), kolikor se nanaša na osebe, odgovorne za javna naročila. Izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2., 35. in 38. členom Ustave (varstvo pravic zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, načela pravne države). Zakonska ureditev, ki določa javnost podatkov o premoženju teh oseb, pridobljenem v času izvajanja dejavnosti oziroma delovnih obveznosti, naj ne bi izpolnjevala zahtev, ki jih za dopustnost posega v človekove pravice določa tretji odstavek 15. člena Ustave. Varuhinja meni, da naj bi ta ureditev v nasprotju s splošnim načelom sorazmernosti posegla v zasebnost oseb, odgovornih za javna naročila, ki so po svojem statusu uradniki oziroma javni uslužbenci. Ti naj ne bi bili odgovorni javnosti, ampak svojemu delodajalcu, katerega pravice izvršuje predstojnik. Varuhinja predlaga, naj Ustavno sodišče prvi odstavek 46. člena ZIntPK razveljavi v delu, ki se nanaša na osebe, odgovorne za javna naročila. Ustavnemu sodišču predlaga, naj začasno zadrži izpodbijani del določbe. Škodljive posledice, ki bi nastale, če bi se sporna določba izvrševala, bi po njeni oceni pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se ta določba ne bi izvrševala. Javnost bi se z določenimi osebnimi podatki teh oseb seznanila, protiustavnih posledic te seznanitve pa za nazaj ne bi bilo mogoče več odpraviti.
2. Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije ne podpirata začasnega zadržanja izpodbijane določbe. Ocenjujeta, da bi bile posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijana določba izvrševala. Namen ZIntPK naj bi bil krepitev delovanja pravne države z metodami in ukrepi za krepitev integritete in transparentnosti v javnem življenju ter preprečevanje korupcije, še posebej glede ravnanja z javnimi sredstvi. Osebe, odgovorne za javna naročila, naj bi opravljale pomembne in odgovorne naloge v postopkih javnega naročanja in naj bi bile izpostavljene velikim korupcijskim tveganjem. Glede na to je zakon, poleg funkcionarjev, posegel tudi v informacijsko zasebnost teh oseb. Določbe o nadzoru premoženja naj bi temeljile na pritegnitvi sodelovanja javnosti v nadzorno funkcijo, saj Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) prek javnosti lahko dobi podatke o morebitnih nepravilnostih pri prijavi oziroma povečanju premoženja. Vlada dodatno opozarja, da se na podlagi te določbe objavi samo razlika v obsegu premoženja po posamezni vrsti premoženja. Meni, da bi zadržanje te določbe povzročilo padec zaupanja javnosti v transparentnost ravnanja z javnimi sredstvi in povečalo korupcijska tveganja, s tem pa naj bi dosegli obraten namen od namena zakonodajalca. Navaja, da Varuhinja škodljivih posledic ni natančneje opredelila.

3. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale.
4. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijane določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči njeno začasno zadržanje. Na podlagi izpodbijane določbe bi bili javno objavljeni osebni podatki javnega uslužbenca, skupaj s pridobljenim premoženjem v času članstva v razpisnih komisijah. Če bi Ustavno sodišče zahtevi ugodilo in presodilo, da izpodbijana ureditev protiustavno posega v zasebnost javnih uslužbencev, javne objave njihovih osebnih podatkov za nazaj ne bi bilo mogoče več odpraviti. Delovanje oseb, odgovornih za javna naročila, je protikorupcijsko nadzorovano tudi z 41. členom ZIntPK, po katerem so Komisiji dolžne sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Zato po oceni Ustavnega sodišča začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe nima drugih posledic, kot je ta, da se do končne odločitve podatki o pridobljenem premoženju teh oseb javno ne objavijo. To ne vpliva na izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje korupcije v postopkih javnih naročil. Če bo Ustavno sodišče presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo, se bodo na podlagi podatkov o premoženjskem stanju, ki so jih te osebe dolžne posredovati Komisiji, lahko objavili tudi podatki o premoženju, ki so ga te osebe pridobile v času trajanja članstva v razpisnih komisijah. Glede na to je Ustavno sodišče sklenilo, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje prvega odstavka 46. člena ZIntPK, kolikor se nanaša na osebe, odgovorne za javna naročila.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.