Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi devetega odstavka 83. člena in 2. točke 256. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10, v nadaljevanju ZZavar) izdaja

(1) Ta sklep določa podrobnejšo vsebino tistih določb zavarovalne pogodbe, ki so kot obvezne sestavine zavarovalne pogodbe predpisane v prvem odstavku 83. člena ZZavar.
(2) Ta sklep se ne uporablja za pozavarovalne pogodbe.

(1) Za potrebe tega sklepa polica pomeni dokument, ki dokazuje, da je sklenjena zavarovalna pogodba in vsebuje bistvene sestavine zavarovalne pogodbe.
(2) V primeru, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji že natisnjeni na sami polici, morajo biti določbe tega sklepa, ki se nanašajo na samo polico, zapisane na polici ločeno od splošnih in posebnih zavarovalnih pogojev.

(1) Zavarovalna pogodba mora določiti zavarovalne dogodke, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice, da izpolni pogodbeno obveznost, določeno v zavarovalni pogodbi.
(2) Zavarovalni dogodek v zavarovalni pogodbi je določen z zavarovano stvarjo oziroma zavarovano osebo (predmetom zavarovanja) in nevarnostjo (riziko), ki jo to zavarovanje krije.

(1) Polica mora vsebovati zlasti tiste podatke, s katerimi je mogoče enopomensko določiti zavarovano stvar, oziroma zavarovano osebo na katero se veže nevarnost (riziko), ki jo krije zavarovanje.
(2) Zavarovana oseba je enopomensko določena, če so navedeni zlasti naslednji podatki:
– ime in priimek osebe, na katero se nanaša zavarovanje (zavarovanec),
– datum rojstva zavarovanca oziroma,
– drugi podatki v skladu z zakonom.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora v primeru, ko zavarovana oseba ni navedena na polici, polica vsebovati določbe, iz katerih bo razvidno, kje oziroma s čim je zavarovana oseba enopomensko določena ali določljiva.
(4) Zavarovana stvar je enopomensko določena s podatki, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo zavarovane stvari.

Zavarovalna pogodba mora vsebovati določbe o dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice.

V primeru, da zavarovalna pogodba predvideva izrecno izključitev zavarovalnega kritja, mora zavarovalna pogodba poleg obveznih sestavin, ki morajo biti napisane na polici, obsegati še določbe iz katerih je razvidno, v katerih primerih je obveznost zavarovalnice zaradi posebnih pogodbenih razlogov izključena.

Iz zavarovalne pogodbe mora biti jasno razviden način izpolnitve obveznosti, zlasti ali bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma odškodnino ali storila kaj drugega.

(1) Iz zavarovalne pogodbe mora biti jasno razvidna višina premije.
(2) Če zavarovalna pogodba krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst iz drugega odstavka 2. člena ZZavar, mora biti zavarovalna premija razčlenjena na zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti iz posameznih zavarovalnih vrst iz drugega odstavka 2. člena ZZavar. Šteje se, da pogodba krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst iz drugega odstavka 2. člena ZZavar, če posamezne nevarnosti, ki jih krije pogodba, niso povezane z glavnimi nevarnostmi, kot jih definira drugi odstavek 2. člena ZZavar.
(3) V zavarovalni pogodbi morajo biti navedeni roki, do kdaj mora biti premija plačana in kdaj začne zavarovanje veljati in kakšne so posledice neplačila premije.

(1) Na polici morajo biti navedeni podatki o datumu začetka veljavnosti zavarovanja, oziroma določila, iz katerih se da enopomensko določiti začetek veljavnosti zavarovanja.
(2) V primeru, da je zavarovanje časovno omejeno, mora biti na polici naveden datum, oziroma druga določila, iz katerih se da enopomensko določiti, do kdaj zavarovalna pogodba velja.
(3) Če gre za časovno neomejeno zavarovanje, mora biti to iz police razvidno. V primeru časovno neomejenega zavarovanja mora zavarovalna pogodba obsegati tudi določbe o pogojih in rokih za odpoved zavarovalne pogodbe s strani zavarovalca oziroma zavarovalnice.
(4) V primeru, da je zavarovalno pogodbo mogoče molče podaljšati, mora biti to razvidno iz police. V tem primeru mora zavarovalna pogodba vsebovati določila o molčečem podaljšanju zavarovalne pogodbe in določati opravila, ki jih mora storiti zavarovalnica oziroma zavarovalec, da ne pride do podaljšanja zavarovalne pogodbe. Zavarovalna pogodba mora tudi določati način določitve premije oziroma obveznosti zavarovalnice v primeru, da nastopi molčeče podaljšanje zavarovalne pogodbe.
(5) Zavarovalna pogodba mora vsebovati določbe iz katerih je razvidno, ali ima zavarovalec pravico do preklica oziroma odpovedi zavarovalne pogodbe. V primeru, da ima zavarovalec pravico do preklica oziroma odpovedi zavarovalne pogodbe, mora zavarovalna pogodba vsebovati zlasti naslednja pojasnila:
– kdaj in v katerih primerih je možen preklic oziroma odpoved zavarovalne pogodbe,
– o načinu, s katerim zavarovalec odpove oziroma v celoti oziroma delno razveže zavarovalno pogodbo in
– obveznostih zavarovalnice v takšnih primerih.

Zavarovalna pogodba mora določati, katere postopke bo izpeljala zavarovalnica v primeru, da premija ni plačana in navesti, kdaj zavarovanec izgubi pravico do zahtevka iz zavarovalne pogodbe.

(1) V primeru zavarovanj iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj in zavarovanj s pravico do povračila dela zavarovalne premije, mora zavarovalna pogodba določati pogoje za odobritev in obseg izplačil akontacij in predujmov na zavarovalno polico.
(2) Pogoji za izplačilo akontacij in predujmov na zavarovalno pogodbo določajo, ali je zavarovalno pogodbo mogoče uporabiti za izplačilo akontacije in predujma. V primeru, da je zavarovalno pogodbo mogoče uporabiti za izplačilo akontacije in predujma, mora zavarovalna pogodba določati, kdaj je mogoče pogodbo uporabiti za izplačilo akontacije in predujma in o drugih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko zavarovalec zaprosi za izplačilo akontacije oziroma predujma.
(3) Določila o obsegu izplačil akontacij in predujmov morajo biti napisana na način, ki zavarovancu v času trajanja zavarovanja omogoča, da sam ali ob pomoči zavarovalnice izračuna višino akontacij in predujmov.

(1) Zavarovalne pogodbe s katero so zavarovane nevarnosti iz skupine življenjskih zavarovanj ali zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije, morajo določiti, ali je zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice in pod kakšnimi pogoji.
(2) V primeru, da je zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice, mora zavarovalna pogodba obsegati določbe, ki določajo pogoje za udeležbo na dobičku in merila za izračun udeležbe na dobičku.
(3) Zavarovalna pogodba po kateri je zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice mora tudi določiti, kolikokrat na leto in po katerem stanju se ugotavlja dobiček ter do kdaj se dobiček pripiše zavarovalni pogodbi.
(4) V primeru, da se dobiček ugotavlja samo enkrat letno, mora zavarovalna pogodba določiti, kdaj se ugotavlja in izplača dobiček zadnjega leta.
(5) Zavarovalnica mora najmanj enkrat letno obvestiti zavarovalca o višini dobička in višini zavarovalne vsote po pripisu dobička.

(1) Zavarovalne pogodbe, ki zavarujejo nevarnosti iz skupine življenjskih zavarovanj ali zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije, morajo vsebovati pogoje za izplačilo odkupne vrednosti ter kapitalizacije in način izračuna odkupne vrednosti ter kapitalizacije.
(2) Pogoji za izplačilo odkupne vrednosti ter kapitalizacije obsegajo določila, v katerih primerih in kdaj lahko zavarovalec zahteva izplačilo odkupne vrednosti oziroma kapitalizacijo pogodbe. Pogoji morajo določati tudi minimalno zavarovalno vsoto oziroma minimalno zavarovalno obdobje za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez premij (kapitalizacijo) in o pravicah iz takega zavarovanja.
(3) Zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena morajo imeti tabelo odkupnih vrednosti in tabelo kapitaliziranih vrednosti. Ne glede na določbo prejšnjega stavka tega odstavka zavarovalnica za zavarovanja iz 21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar v zavarovalni pogodbi določi način izračuna odkupne vrednosti in kapitalizirane vrednosti, ki zavarovalcu omogoča, da sam ali ob pomoči zavarovalnice izračuna odkupno vrednost oziroma kapitalizirano vrednost police.
(4) V primeru, da tabela odkupnih vrednosti in tabela kapitaliziranih vrednosti nista preračunani na mesečni nivo, mora pogodba določati, kako se določi odkupna vrednost in kapitalizirana vrednost na mesečnem nivoju.

(1) Zavarovalne pogodbe pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar) in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enot premoženja investicijskih skladov, morajo določati:
– zneske, oziroma način obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti v primeru, da zavarovalna pogodba to vključuje,
– višino vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načina obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
– višino in način obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov in
– znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa, pri najmanj naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 4% na leto in 8% na leto, pri čemer nominalna stopnja donosa odraža rast vrednosti enote premoženja investicijskega sklada in že upošteva vse posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednosti enot premoženja investicijskih skladov.
(2) V primeru, da znesek predvidenih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije, mora biti omenjeni znesek izračunan z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih realnih letnih stopnjah donosa vrednosti enote premoženja investicijskega sklada: 0% na leto, 0,5% na leto in 4,5% na leto.
(3) V primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena zadostuje, da se ločeno razkrije način in obdobje obračunavanja nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti. Premija za dodatne nevarnosti se nanaša na zavarovanja opredeljena v trinajstem odstavku 14. člena ZZavar.
(4) V primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena je lahko vrednost posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na višino premije oziroma znižujejo osnovo za obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, izražena v absolutni vrednosti ali v odstotkih. Metodologija oziroma način obračuna posrednih in neposrednih stroškov mora določati, kdaj se omenjeni stroški obračunajo (obdobje obračunavanja) in od česa se obračunajo (osnova za obračun stroškov), v primeru, da je višina stroškov izražena v odstotkih. Zavarovalnica lahko stroške za katere se uporablja enaka metodologija in način obračuna prikaže kot skupen strošek neodvisno od narave stroška.
(5) V primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena je lahko v zavarovalni pogodbi navedeno, da bo stroške, ki jih zavarovalnica zaračuna kot enkraten strošek pri opravljanju storitev na zahtevo zavarovalca in ne vplivajo na obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, obračunala v skladu z veljavnim cenikom zavarovalnice.
(6) Zavarovalna pogodba zadosti zahtevi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če razkrije posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov s predložitvijo izvlečka prospekta investicijskega sklada k zavarovalni pogodbi oziroma z razkritjem teh stroškov v zavarovalni pogodbi ali objavo mesta, kjer so ti stroški javno objavljeni.
(7) Predvidene prihodnje obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi iz četrte alinee prvega odstavka tega člena so najmanj tiste obveznosti, ki jih mora zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe izpolniti glede na v zavarovalni pogodbi zavarovane nevarnosti. Zavarovalna pogodba mora v primeru zavarovanja z minimalno zajamčeno donosnostjo prikazati predvidene prihodnje obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi z in brez upoštevanja minimalne zajamčene donosnosti in enopomensko pojasniti, katera vrednost se nanaša na obveznost zavarovalnice, ki vključuje minimalno zajamčeno donosnost.

(1) Zavarovalne pogodbe pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar) in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev, oziroma drugo referenčno vrednostjo, morajo določiti:
– zneske, oziroma način obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
– višino vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načina obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
– način izračuna, oziroma določitev vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma druge referenčne vrednosti,
– zneske predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa, pri najmanj naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 4% na leto in 8% na leto, pri čemer nominalna stopnja donosa odraža rast indeksa vrednostnih papirjev, oziroma druge referenčne vrednosti in že upošteva vse posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednost indeksa vrednostnih papirjev, oziroma druge referenčne vrednosti in
– če prikaz zneskov predvidenih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije, mora biti omenjeni znesek izračunan z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih realnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 0,5% na leto in 4,5% na leto.
(2) Za prejšnji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo določbe od tretjega do sedmega odstavka 14. člena tega sklepa.

Zavarovalne pogodbe pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar) in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, morajo določati:
– zneske, oziroma način obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
– višino vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načina obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
– višino in način obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada,
– znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa, pri najmanj naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 4% na leto in 8% na leto, pri čemer nominalna stopnja donosa odraža rast indeksa vrednostnih papirjev, oziroma druge referenčne vrednosti in že upošteva vse posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada in
– če prikaz zneskov predvidenih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije, mora biti omenjeni znesek izračunan z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih realnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 0,5% na leto in 4,5% na leto.
(2) Za prejšnji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo določbe od tretjega do sedmega odstavka 14. člena tega sklepa.

Pogodba o zdravstvenem zavarovanju, pri katerih se oblikujejo rezervacije za starost oziroma matematične rezervacije, mora določati:
– način izračuna matematičnih rezervacij oziroma rezervacij za starost,
– pogoje sprememb premije zaradi staranja zavarovanca v povezavi z načinom izračuna matematičnih rezervacij oziroma rezervacij za starost,
– pravice, ki izhajajo iz oblikovanih rezervacij za starost oziroma matematičnih rezervacij, v primeru prenehanja zavarovanja oziroma v primeru menjave zavarovanja v okviru istega zavarovatelja ali v primeru menjave zavarovatelja in
– vplive drugih dejavnikov na spreminjanje premije.

Zavarovalnice morajo vsebino zavarovalne pogodbe prilagoditi določbam tega sklepa v roku treh mesecev po uveljavitvi tega sklepa.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.