Na podlagi 40. člena Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06) in druge alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja izvajanje ukrepov 1., 2., 3. in 4. osi Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: OP 2007–2013), ki ga je potrdila Komisija z odločbo št. CCI 2007 SI 14 F PO 001 z dne 19. 11. 2008 in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(2) S to uredbo se določajo nekatere vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za upravičenost, vlagatelji, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančne določbe za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L št. 223 z dne 15. 8. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1198/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L št. 120 z dne 10. 5. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1249/2010 z dne 22. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 498/2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L št. 341 z dne 23. 12. 2010, str. 3); (v nadaljnjem besedilu: Uredba 498/2007/ES),
– Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L št. 358 z dne 31. 12. 2002, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2371/2002/ES),
– EFF Vademecuma Komisije, Doc EFFC/10/2007, z dne 26. 3. 2007 – priročnika Komisije za izvajanje Uredbe 1198/2006/ES in Uredbe 498/2007/ES (v nadaljnjem besedilu: priročnik EK).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. OP 2007–2013 je dokument Republike Slovenije, ki ga je potrdila Komisija in določa prednostne naloge v Republiki Sloveniji na področju razvoja ribiškega sektorja;
2. ribiški sektor predstavljajo gospodarske dejavnosti, ki vključujejo aktivnosti pridobivanja, predelave in trženja proizvodov ribištva in ribogojstva;
3. upravičenci so tisti subjekti, ki so jim odobrena sredstva po tej uredbi;
4. prejemnik sredstev je upravičenec, ki za izvedene aktivnosti prejme sredstva po tej uredbi;
5. ribiško plovilo je ribiški čoln ali ribiška ladja v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo in 88/10);
6. glavno ribolovno orodje je ribolovno orodje, ki se najpogosteje uporablja na krovu plovila v ribolovnem obdobju enega leta ali v gospodarskem ribolovnem letu v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 26/2004 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 25), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1799/2006 z dne 6. decembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 26/2004 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L št. 341 z dne 7. 12. 2006, str. 26);
7. ribogojstvo je reja ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja, v fazi reje ali gojenja;
8. ribogojnica je vodna površina, ki je z mrežami ali drugimi napravami ločena od ostalega vodnega okolja, namenjena vzreji rib, ali vodna površina z napravami za gojitev mehkužcev in alg. V sklop ribogojnice sodijo tudi ostali objekti, s katerimi se zagotavlja ribogojska proizvodnja. V njih se z uporabo ribogojskih metod poveča proizvodnja vodnih organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja, kateri se lahko izlovijo oziroma naberejo. Ribogojnica je obrat kontrolirane vzreje vodnih organizmov;
9. metode gojenja, ki imajo v primerjavi z običajno prakso v sektorju znatno manjši negativni oziroma večji pozitivni učinek na okolje, se uporabljajo v ribogojnicah, ki za gojitev rib namenijo najmanj 50 odstotkov iztočne vode za ponovno rabo;
10. tradicionalne ribogojske dejavnosti so skladno s priročnikom EK tiste, ki so pomembne za ohranjanje in razvoj gospodarske in družbene dejavnosti in so vezane na gojitev mehkužcev na morju, in ekstenzivna vzreja krapov v celinskih vodah;
11. nove vrste rib so vrste, katerih ribogojna proizvodnja v Republiki Sloveniji je nizka ali ne obstaja in za katere so tržna pričakovanja dobra;
12. ribiško območje je območje Republike Slovenije, ki zajema vse obalne lokalne skupnosti (Koper, Izolo, Piran);
13. obalna akcijska skupina (v nadaljnjem besedilu: OAS) je javno-zasebno partnerstvo, ki lahko izvaja projekte v okviru osi 4 OP 2007–2013 in je opredeljena v skladu s 45. členom Uredbe 1198/2006/ES ter 21. členom Uredbe 498/2007/ES;
14. lokalna akcijska skupina (v nadaljnjem besedilu: LAS) je javno-zasebno partnerstvo, ki je že bilo izbrano z javnim razpisom na podlagi predpisa, ki ureja izvajanje ukrepov 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;
15. lokalna razvojna strategija (v nadaljnjem besedilu: LRS) je načrt razvoja ribiškega območja, ki ga za določeno območje izdela OAS;
16. skupina za kontrolo sistema upravljanja in nadzora PRP 2007–2013 je organizacijska enota v okviru organa za upravljanje, ki izvaja kontrole na kraju samem za ukrepe 4. osi OP 2007–2013.

(1) Organ za upravljanje OP 2007–2013 v skladu s točko (a) prvega odstavka 58. člena Uredbe 1198/2006/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), ki lahko prenese določene naloge na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(2) Posredniško telo v skladu z drugim odstavkom 58. člena Uredbe 1198/2006/ES je ARSKTRP.
(3) Organ za potrjevanje v skladu s točko (b) prvega odstavka 58. člena Uredbe 1198/2006/ES je ARSKTRP.
(4) Revizijski organ v skladu s točko (c) prvega odstavka 58. člena Uredbe 1198/2006/ES je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: revizijski organ).

(1) V skladu z 21. členom Uredbe 1198/2006/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
– naložbe v ribiška plovila in selektivnost za ribiška plovila, ki ne sodijo v skupino malega priobalnega ribolova, kot je določen v prvem odstavku 26. člena Uredbe 1198/2006/ES in
– naložbe v ribiška plovila in selektivnost za plovila, ki sodijo v skupino malega priobalnega ribolova, kot je določen v prvem odstavku 26. člena Uredbe 1198/2006/ES.
(2) V skladu z 28. in 34. členom Uredbe 1198/2006/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 2. osi:
– produktivne naložbe v ribogojstvo,
– ukrepe za varovanje javnega zdravja in
– predelavo in trženje.
(3) V skladu s 36. členom Uredbe 1198/2006/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
– ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja in
– razvoj novih trgov in promocijske kampanje.
(4) V skladu s 44. členom Uredbe 1198/2006/ES se sredstva namenijo za prednostno os 4: trajnostni razvoj ribiških območij.

(1) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je za izvajanje III. poglavja te uredbe namenjenih skupaj 2.885.372 eurov javnih sredstev, pri čemer je 2.164.029 eurov evropskih sredstev, 721.343 eurov pa slovenskih sredstev.
(2) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je za izvajanje IV., V. in VI. poglavja te uredbe namenjenih skupaj 10.675.876 eurov javnih sredstev, pri čemer je 8.006.907 eurov evropskih sredstev, 2.668.969 eurov pa slovenskih sredstev.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je za izvajanje VII. in VIII. poglavja te uredbe namenjenih skupaj 10.098.796 eurov javnih sredstev, pri čemer je 7.574.097 eurov evropskih sredstev, 2.524.699 pa slovenskih sredstev.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je za izvajanje IX. poglavja te uredbe namenjenih skupaj 2.885.372 eurov javnih sredstev, pri čemer je 2.164.029 eurov evropskih sredstev, 721.343 eurov pa slovenskih sredstev.
(5) Sredstva po tej uredbi se odobrijo v obliki nepovratnih sredstev.
(6) Sredstva za sofinanciranje ukrepov iz posameznih prednostnih osi iz prejšnjega člena se določijo v javnih razpisih, in sicer do višine, opredeljene za posamezno prednostno os iz tega člena.

(1) Predmet podpore so naložbe iz prve in druge alinee prvega odstavka 4. člena te uredbe v posodobitev ribiških plovil, ki morajo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev:
– varovanje in ohranjanje ribolovnih virov,
– izboljšanje delovnih pogojev na krovu,
– boljša kakovost rib.
(2) Do podpore so upravičene naslednje dejavnosti:
1. zamenjava enega motorja v finančnem obdobju 2007–2013 na ribiškem plovilu z novim motorjem z enako ali manjšo močjo za plovila do 24 m celotne dolžine,
2. naložbe za izboljšanje varnosti na krovu, delovnih pogojev, higiene in kakovosti proizvodov.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so naslednji stroški:
1. motorji, ki niso pomožni motorji:
– stroški nakupa enega novega motorja na ribiškem plovilu,
– stroški transporta in montaže novega motorja;
2. higiena:
– stroški posodobitve sanitarij,
– stroški posodobitve vodne napeljave za sladko in morsko vodo,
– stroški posodobitve tal ali naložbe v izboljšanje pogojev za dezinfekcijo;
3. delovni pogoji:
– stroški posodobitve krmarnice,
– stroški posodobitve bivalnih prostorov,
– stroški posodobitve delovnega prostora (npr. zaščita pred vremenskimi vplivi);
4. varnost plovbe in varstvo pri delu:
– stroški nakupa navigacijske opreme,
– stroški nakupa komunikacijske opreme,
– stroški nakupa opreme za reševanje (rešilni jopiči, splavi itd.),
– stroški posodobitve električnih napeljav,
– stroški posodobitve infrastruktur za povečanje varnosti pri delu (npr. nedrseče površine, izolacija vročih delov, odstranitev ostrih in štrlečih delov, zvočna izolacija itd.),
– stroški nakupa bokobranov;
5. izboljšanje kakovosti rib:
– stroški nakupa hladilnih naprav (hlajenje morske vode, izdelava ledu),
– stroški nakupa posod za ohlajanje rib;
6. pripomočki za manipulacijo z ribolovnimi orodji:
– stroški zamenjave in nakupa novih nosilnih elementov,
– stroški zamenjave in nakupa novih mehanskih sklopov (vitli) pod pogojem, da ne povečajo ribolovne zmogljivosti plovila. Vitli so upravičeni do sofinanciranja na plovilih, ki sodijo v skupino malega priobalnega ribolova in uporabljajo pasivna ribolovna orodja;
7. ostali stroški:
– splošni stroški, kot so: honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem dokumentacije za naložbo, študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti ter stroški nadzornikov del, neposredno povezanih z naložbo v obsegu do 12 odstotkov priznane vrednosti naložbe,
– stroški dobave, prevoza, montaže ali stroški izvedbe na kraju samem (npr. stroški materiala, prevoza, opravljenih del ipd.),
– stroški nastavitev, preizkusov investicijske opreme ipd.
(2) Stroški so upravičeni do sofinanciranja pod pogojem, da naložba ne povečuje ribolovne zmogljivosti plovila.
(3) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali po datumu izdaje odločbe o odobritvi sredstev.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene stroške štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 dalje.
(5) Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Naložba je zaključena, ko so vsa dela končana in plačana oziroma je oprema nabavljena, plačana in vključena v uporabo. Zahtevkom se priloži dokumentacija z dokazili o izvedenih aktivnostih.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz petega odstavka 55. člena Uredbe 1198/2006/ES in 26. člena Uredbe 498/2007/ES se podpora ne dodeli za:
1. nakup rabljene opreme ali motorjev,
2. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
3. stroške nakupa in zamenjave pomožnega motorja na ribiškem plovilu,
4. gradnjo in nakup ribiških plovil,
5. stroške tekočega poslovanja (stroške vzdrževanja in najema itd.),
6. bančne stroške in stroške garancij,
7. stroške javne uprave,
8. izdatke pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,
9. plovila, ki so registrirana izven Republike Slovenije,
10. stroške promocije,
11. naložbe v povečanje ribolovnega napora,
12. prenos lastništva podjetja,
13. plačila v naravi,
14. stroške za povečanje prostorov za skladiščenje rib,
15. zamenjavo več kot enega motorja na plovilu,
16. stroške lastnega dela,
17. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 1.000 eurov na posamezno naložbo,
18. druge, z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo podrobneje določene stroške.
(7) Če je vlagatelj za isti projekt že prejel javna sredstva ali sredstva Evropske skupnosti oziroma kakšnega drugega evropskega sklada, ni več upravičen do sredstev, določenih za ta ukrep.

Vlagatelj v okviru ukrepov iz prve in druge alinee prvega odstavka 4. člena te uredbe je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za dejavnost morskega ribištva, ali ribič, ki ima status ribiča fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji. Vlagatelj mora imeti veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov.

(1) Za pridobitev in porabo sredstev mora vlagatelj izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora lastnik ali solastnik ribiškega plovila, na katerem se bo izvajala naložba, z veljavnim dovoljenjem za gospodarski ribolov. Če je vlagatelj solastnik ribiškega plovila, mora predložiti overjeno soglasje solastnika(-ov), da se naložba na plovilu lahko izvede;
– naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti.
(2) Vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah:
– če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
– vlagatelj mora imeti poravnane vse obveznosti do države.
(3) Ribiško plovilo mora biti na dan vložitve vloge iz ukrepov, določenih v prvem odstavku 4. člena te uredbe, starejše od pet let. Starost plovila se izračuna v skladu s 6. členom Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L št. 274 z dne 25. 9. 1986, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 3259/94 z dne 22. decembra 1994 o spremembah Uredbe (EGS) št. 2930/86 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L št. 339 z dne 29. 12. 1994, str. 11), in je enaka razliki med datumom vložitve vloge na razpis in datumom prve izdaje uradnega varnostnega spričevala ali datumom prve vknjižbe v uradno evidenco ribiških plovil, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
(4) Posamezni vlagatelj lahko v obdobju 2007–2013 odda več vlog za različna plovila, pri čemer se mora vsaka posamezna vloga nanašati samo na eno plovilo.
(5) Upravičenec se mora obvezati, da bo ostal lastnik ali solastnik aktivnega ribiškega plovila še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev in se mora obvezati, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva.
(6) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu.

(1) Sredstva so namenjena eni zamenjavi motorja na plovilo v finančnem obdobju 2007–2013 pod pogojem, da je:
a) pri plovilih, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki na gospodarskem dovoljenju nimajo vpisane vlečne mreže z gredjo, pridnene vlečne mreže s širilkami, pridnene vlečne mreže, upravljane z dveh plovil, pelagične vlečne mreže s širilkami, pelagične vlečne mreže, upravljane z dveh plovil, in dvojne vlečne mreže s širilkami, ter ki sodijo v skupino plovil malega priobalnega ribolova na podlagi prvega odstavka 26. člena Uredbe 1198/2006/ES, moč novega motorja enaka ali manjša od moči starega motorja;
b) pri plovilih, ki niso določena v prejšnji točki in katerih skupna dolžina ne presega 24 metrov, moč novega motorja vsaj za 20 odstotkov manjša od moči starega motorja.
(2) Zmanjšanje moči motorja iz prejšnjega odstavka lahko doseže skupina plovil za vsako kategorijo plovil, določenih v točki b) prejšnjega odstavka. Pogoji za to so:
1. vsa plovila, ki spadajo v isto skupino, so opredeljena posamično;
2. vsa plovila, ki spadajo v isto skupino, delujejo v istem območju upravljanja;
3. vsa plovila, ki spadajo v isto skupino, uporabljajo enako glavno ribolovno orodje;
4. število vseh plovil, ki spadajo v isto skupino, ne presega 50 plovil;
5. zmanjšanje za 20 odstotkov zmogljivosti, izražene kot moč motorjev, lahko skupina plovil doseže ali z izstopom enega ali več plovil, ki pripadajo skupini, iz flote, ali z zmanjšanjem zmogljivosti, izražene kot moč motorjev, za posamezna plovila v skupini na način, da je končni rezultat po zamenjavi motorjev zmanjšanje zmogljivosti motorjev za vsaj 20 odstotkov od izhodiščne moči vseh motorjev;
6. izstop ribiške zmogljivosti iz ribiške flote s pridobitvijo sredstev v okviru ukrepa trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti se ne šteje za 20 odstotkov zmanjšanje moči, ki ga lahko doseže skupina plovil.

(1) Najvišji znesek na plovilo ne sme preseči zneska na plovilo, ki bi bil odobren v okviru ukrepa trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti. V kolikor znesek za naložbe na krovu ribiških plovil in selektivnost preseže znesek na plovilo, ki bi bil odobren po ukrepu trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti, je upravičeni strošek v višini predvidene premije na ribiško plovilo.
(2) Za plovila malega priobalnega ribolova v skupni dolžini do 12 metrov skladno s 26. členom Uredbe 1198/2006/ES velja:
– najvišja stopnja pomoči za plovilo znaša do 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev;
– v primeru zamenjave motorja na plovilu znaša najvišja stopnja pomoči do 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev.
(3) Za plovila, katerih skupna dolžina presega 12 metrov in je manjša od 24 metrov, velja:
– najvišja stopnja pomoči za plovilo znaša do 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev;
– v primeru zamenjave motorja na plovilu znaša najvišja stopnja pomoči do 20 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev.
(4) Najnižji znesek dodeljene podpore je 1.000 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 100.000 eurov na posamezno vlogo ob upoštevanju, da pomoč ne sme presegati premije na plovilo, ki bi bila odobrena v okviru ukrepa trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova ukrepa naložbe v plovila nad krovom in selektivnost pridobi največ do 200.000 eurov pomoči. Za ukrep mali priobalni ribolov pa lahko upravičenec v celotnem programskem obdobju 2007–2013 pridobi 100.000 eurov.
(5) Do sofinanciranja so upravičene naložbe, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo določbe iz 6., 7., 8., 9. in 10. člena te uredbe. Popolne vloge se ocenijo in razvrstijo glede na doseženo število točk v skladu s podrobnimi merili, določenimi v javnem razpisu. Upoštevajo se naslednja merila:
– ekonomski vidik naložbe,
– socialni vidik naložbe,
– tehnološki vidik naložbe in
– naravovarstveni vidik naložbe.
(6) Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7) Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu.

(1) Predmet podpore so naložbe iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe in so namenjene vzreji vodnih organizmov, namenjenih za prehrano ljudi, naložbam v nove ribogojnice ter povečevanjem in posodabljanjem obstoječih ribogojnic. Naložbe morajo biti izvedene na območju Republike Slovenije.
(2) Naložba mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od ciljev ukrepa, navedenih v prvem odstavku 29. člena Uredbe 1198/2006/ES.
(3) Predmet podpore so:
1. naložbe v vališča s pripadajočo opremo;
2. naložbe v ribogojnice, ribogojne bazene in ribnike s pripadajočo opremo;
3. naložbe v kletke za vzrejo rib s pripadajočo opremo;
4. naložbe v školjčišča s pripadajočo opremo;
5. naložbe v druge objekte, namenjene ribogojni proizvodnji, s pripadajočo opremo;
6. nakup zemljišč za ribogojnico;
7. naložbe v sisteme za zmanjšanje onesnaževanja iz ribogojnic s pripadajočo opremo;
8. nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport proizvodov ribogojstva;
9. nakup delovnih plovil, ki se uporabljajo izključno v ribogojstvu;
10. nakup in postavitev zaščitnih mrež, nadstreškov proti pticam ter ostalih naprav za odganjanje plenilcev v naravi;
11. naložbe v prodajalne znotraj ribogojnih objektov za prodajo rib iz lastne vzreje s pripadajočo opremo in
12. nakup in postavitev opreme za bogatenje vode s kisikom.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški novogradnje ali obnove nepremičnin, gospodarskih poslopij ter drugih zgradb in objektov (ribogojnih bazenov, ribnikov itd.), za gojitev organizmov, vezanih na ribogojstvo;
2. oprema in naprave za ribogojsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme za računalniško vodenje ribogojske proizvodnje;
3. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so upoštevani stroški nakupa gotovih elementov, prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (npr. stroški materiala, prevoza in opravljenih del itd.);
4. pri nakupu strojne in transportne opreme za prevoz rib se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme, namenjene za ribogojsko proizvodnjo, ter trženje ribogojskih proizvodov, v uporabo;
5. nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport proizvodov ribogojstva;
6. nakup delovnih plovil, ki se uporabljajo izključno v ribogojstvu;
7. nakup zemljišč za ribogojnico v vrednosti do deset odstotkov priznane vrednosti naložbe;
8. nakup in postavitev zaščitnih mrež, nadstreškov ter ostalih naprav za odganjanje plenilcev v naravi;
9. nakup in namestitev opreme za bogatenje vode s kisikom;
10. splošni stroški, neposredno povezani z naložbo v obsegu do 12 odstotkov priznane vrednosti naložbe (npr. honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za naložbo, študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti ter stroški nadzornikov del).
(2) Upravičeni stroški naložbe iz prejšnjega člena so stroški, nastali vključno od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun dodeljenih sredstev (npr. sklenitev pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). Ne glede na navedeno se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški in stroški nakupa zemljišča, nastali pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 dalje.
(3) Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevkom se priloži ustrezna dokumentacija z dokazili o izvedenih aktivnostih. Kot zaključek naložbe se glede na njeno vrsto šteje:
1. uporabno dovoljenje in vključitev naložbe v uporabo, kadar gre za graditev objekta;
2. vključitev ribogojske strojne ali transportne opreme v proizvodni proces, kadar gre za nakup opreme;
3. vpis ali predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, ko gre za nakup nepremičnine;
4. vpis ribogojnice v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, ki ga vodi MKGP;
5. odobritev ribogojnice s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz petega odstavka 55. člena Uredbe 1198/2006/ES in 26. člena Uredbe 498/2007/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2. naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
3. prenos lastništva podjetja;
4. nakup rabljene opreme;
5. nakup nepremičnin, razen zemljišča;
6. stroške tekočega poslovanja (npr. stroški vzdrževanja in najema itd.);
7. bančne stroške in stroške garancij;
8. stroške promocije;
9. splošne upravne stroške;
10. plačila v naravi;
11. stroške pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov;
12. naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena za proizvodnjo, povezano z naložbo;
13. naložbe na ravni trgovine, razen naložbe v prodajalne znotraj ribogojnih objektov za prodajo rib iz lastne vzreje s pripadajočo opremo;
14. naložbe v ribiška plovila, kakor so opredeljena v 3(c) členu Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358 z dne 31. 12. 2002, str. 59), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 865/2007 z dne 10. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L št. 192 z dne 24. 7. 2007, str. 1), tudi če se uporabljajo v ribogojstvu;
15. naložbe, ki niso sklenjena celota oziroma pri katerih se predvidevajo še dodatna vlaganja po njihovem dokončanju;
16. naložbe v mesta za iztovor proizvodov iz marikulture;
17. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom ali za ukrepe za promocijo ribiških proizvodov;
18. naložbe v zdravje živali v smislu izkoreninjenja kužnih bolezni;
19. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo;
20. naložbe, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter iz drugih javnih sredstev;
21. vavčersko svetovanje;
22. nakup patentnih pravic, »know-howa«, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja in
23. zemljišča, ki so predmet izvršbe,
24. druge, z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo podrobneje določene stroške.

(1) Vlagatelj je lahko pravna ali fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje ribogojske dejavnosti, kot:
1. gospodarska družba,
2. zadruga,
3. samostojni podjetnik posameznik,
4. zavod, ki opravlja tržno dejavnost, ali
5. nosilec dopolnilne dejavnosti ribogojstva na kmetijskem gospodarstvu v Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08).
(2) Če je vlagatelj podjetje, je to lahko le mikro ali malo podjetje, kot je opredeljeno v točki (f) 3. člena Uredbe 1198/2006/ES.

(1) Za pridobitev in porabo sredstev mora vlagatelj izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ribogojnica mora biti vpisana v register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, ki ga vodi MKGP, razen novih ribogojnic, ki se morajo v register vpisati po zaključku naložbe, dokaz o vpisu pa se predloži zadnjemu vloženemu zahtevku;
2. za ribogojnico mora biti pridobljena veljavna vodna pravica in v primeru koncesije tudi veljavna koncesijska pogodba ter poravnane vse obveznosti plačila koncesij oziroma plačil za vodna dovoljenja po predpisih o vodah in pridobljeno uporabno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje v primeru novogradenj. Če gre za graditev objektov za namen opravljanja ribogojske dejavnosti, mora biti objekt grajen skladno s predpisi s področja graditve objektov;
3. ribogojnica mora imeti status odobrenega obrata pri Veterinarski upravi Republike Slovenije, razen novogradenj, ki morajo pridobiti status odobrenega obrata pred zaključkom naložbe. Dokazilo o odobritvi obrata se priloži zadnjemu vloženemu zahtevku;
4. vse naložbe morajo biti ekonomsko upravičene, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti;
5. v primeru, da gre za naložbe v vzrejo novih vrst rib, mora vlagatelj predložiti raziskavo o tržnih možnostih teh vrst ter ustrezno dovoljenje za njihovo vzrejo, ki ga izda pristojni organ;
6. za naložbe morajo biti pridobljena vsa predpisana upravna dovoljenja;
7. kadar je ribogojstvo vključeno kot dopolnilna dejavnost kmetijskega gospodarstva, mora biti obseg ribogojske dejavnosti vsaj v višini polovice polnega delovnega časa, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta;
8. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po datumu ob oddaji vloge;
– vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi;
9. če se vlagatelj šteje za naročnika v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, mora biti postopek izbire dobavitelja izveden v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
10. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene dokumentacije razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– ločen popis del in stroškov, s katerimi se vlagatelj prijavlja na razpis,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerimi se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
11. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (npr. skupni prostori, streha, fasada) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo, ali glede na drug transparenten način razdelitve;
12. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev;
13. upravičenec se zavezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
14. vlagatelj ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2), ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije ter mora imeti poravnane davke in prispevke do države.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe v skladu z določbami iz Priloge II Uredbe 1198/2006/ES, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev.
(2) Najnižji znesek podpore znaša 3.500 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek podpore znaša 1.000.000 eurov na posamezno vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 1.000.000 eurov pomoči.
(3) Do sofinanciranja so upravičene naložbe, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in so v skladu z določbami iz 12.,13.,14. in 15. člena te uredbe. Popolne vloge se ocenijo in razvrstijo v skladu s podrobnimi merili, določenimi v javnem razpisu. Upoštevajo se naslednja merila:
– ekonomski,
– tehnološki in
– okoljski vidik naložbe.
(4) Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(5) Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. Pri gradbenih delih, ki se obračunavajo po gradbenih situacijah, priloži začasne oziroma končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.

(1) Predmet podpore je nadomestilo za ukrep za javno zdravje v primeru okuženosti mehkužcev zaradi širjenja planktona, ki proizvaja biotoksine, strupene za ljudi, zaradi česar je začasno prepovedano dajanje mehkužcev v promet.
(2) Nadomestilo za ukrepe za javno zdravje v primeru pojava biotoksinov v mehkužcih se lahko dodeli v skladu z 31. členom Uredbe 1198/2006/ES.

Vlagatelj v okviru ukrepa iz tretje alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje ribogojske dejavnosti, kot:
1. samostojni podjetnik posameznik,
2. gospodarska družba,
3. zadruga.

Pogoji za pridobitev nadomestila sredstev so:
1. vlagatelj mora biti nosilec dejavnosti na ribogojnici, ki je vpisana v centralnem registru objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, ki ga vodi MKGP;
2. vlagatelj mora biti nosilec dejavnosti na ribogojnici, za katero ima pridobljeno vodno pravico za neposredno rabo vode za gojitev morskih organizmov in sklenjeno koncesijsko pogodbo, oziroma mora imeti za ribogojnico sklenjeno najemno pogodbo z nosilcem vodne pravice za neposredno rabo vode za gojitev morskih organizmov, ki ima sklenjeno tudi koncesijsko pogodbo;
3. vlagatelj mora imeti gojitev mehkužcev prijavljeno pri Veterinarski upravi Republike Slovenije;
4. vlagatelj je moral opravljati dejavnost gojenja in prometa mehkužcev na ribogojnici oziroma gojitveni parceli, za katero je bila izdana prepoved prometa z mehkužci, v obdobju 12 mesecev pred prepovedjo prometa z njimi;
5. vlagatelj ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije ter mora imeti poravnane davke in prispevke do države, vključno s koncesijsko dajatvijo in vodnim povračilom za gospodarsko rabo vode za gojitev vodnih organizmov;
6. posamezen vlagatelj lahko v obdobju 2007–2013 odda več vlog, pri čemer se nadomestilo izplača samo za del, ki ustreza največ 12 mesecem prepovedi prometa z mehkužci;
7. v primeru, da so bila vlagatelju v istem letu za določeno proizvodnjo mehkužcev že dodeljena sredstva Evropske unije ali Republike Slovenije za nadomestilo zaradi prepovedi prometa z mehkužci, do sredstev iz tega ukrepa ni upravičen;
8. podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

(1) Nadomestilo zaradi prepovedi prometa z mehkužci se izračuna z upoštevanjem:
– dejanskih izgub mehkužcev na ribogojnici v času dolgotrajne prepovedi prometa z njimi,
– nižjih prodajnih vrednosti mehkužcev v primeru, če so v času prepovedi prometa z njimi dosegli prekomerno velikost za prodajo v ribarnicah in so bili primerni le za predelavo, zaradi česar se doseže nižja prodajna vrednost,
– nižjih prodajnih vrednosti mehkužcev na trgu v času prenehanja prepovedi trgovanja z njimi v primerjavi z višjimi prodajnimi vrednostmi v obdobju prepovedi prometa z njimi,
– finančnih stroškov glede posameznih opravil, povezanih z gojenjem mehkužcev v času prepovedi prometa z njimi.
(2) Posameznemu vlagatelju se prizna nadomestilo v višini do 50 odstotkov zneska, izračunanega na podlagi določene povprečne prodajne cene mehkužcev in pričakovane letne proizvodnje mehkužcev na hektar.
(3) Določena pričakovana letna proizvodnja za slovenska področja gojenja mehkužcev, na podlagi katere se plačuje tudi koncesijska dajatev za gospodarsko rabo vode za gojitev morskih organizmov, je 25 000 kg na hektar. Vrednost proizvodnje se izračuna na podlagi določene povprečne prodajne cene mehkužcev pri gojiteljih, ki je določena s predpisom, s katerim se določi prodajna vrednost za školjke, ki je osnova za določanje višine koncesijske dajatve.
(4) Vlagatelju, ki izpolnjuje vse pogoje iz prejšnjega člena, se izplača nadomestilo za prepoved prometa z mehkužci:
– za vsak dan neprekinjene prepovedi prometa z mehkužci, vendar le v primeru, če je prepoved trajala neprekinjeno več kot štiri mesece, ali
– za vsak dan prepovedi prometa z mehkužci v letu, v katerem je imel vlagatelj izgubo, večjo od 35 odstotkov letnega prometa, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih, vendar le v primeru, če je bila skupna prepoved prometa z mehkužci v tem letu daljša od štirih mesecev.

(1) Za izvedbo ukrepa za javno zdravje je določeno 100-odstotno javno financiranje, od tega delež prispevka Evropske unije v celotnih javnih izdatkih znaša 75 odstotkov, delež prispevka Republike Slovenije v celotnih javnih izdatkih pa znaša 25 odstotkov.
(2) Do financiranja ukrepa za javno zdravje so upravičeni tisti upravičenci, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in so v skladu z določbami iz 17., 18., 19. in 20. člena te uredbe.
(3) Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrene vloge na javni razpis v okviru tega ukrepa, vendar največ za 12 mesecev prepovedi prometa z mehkužci v obdobju 2007–2013.

(1) Predmet podpore so naložbe v predelavo in trženje ribiških in ribogojskih proizvodov iz tretje alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Naložba mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od ciljev, določenih v prvem odstavku 35. člena Uredbe 1198/2006/ES.
(3) Predmet podpore so naložbe v predelavo in trženje za:
1. predelavo rib s pripadajočo opremo,
2. skladiščenje in distribucijo rib s pripadajočo opremo iz lokalnega iztovarjanja ali lokalnega ribogojstva s pripadajočo opremo,
3. nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport ter distribucijo rib in ribjih proizvodov iz predelave.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. gradnja in obnova nepremičnin, pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. nakup zemljišč za predelovalne obrate in objekte za skladiščenje ter distribucijo rib v vrednosti do deset odstotkov priznane vrednosti naložbe;
3. stroški nakupa novih strojev in nove tehnološke opreme, kamor spada tudi nakup laboratorijske in računalniške strojne in programske opreme, ki se uporablja za vodenje proizvodnje predelave rib in
4. splošni stroški, neposredno povezani z naložbo, npr. honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za naložbo, študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti, stroški nadzornikov del in izdelave vloge, in sicer v obsegu do 12 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(2) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev. Ne glede na to se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški in stroški nakupa zemljišča, nastali pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 dalje.
(3) Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevkom se priloži ustrezna dokumentacija z dokazili o izvedenih aktivnostih. Kot zaključek naložbe se glede na njeno vrsto šteje:
1. uporabno dovoljenje in vključitev naložbe v uporabo, kadar gre za graditev objekta,
2. vključitev strojne ali transportne opreme v proizvodni proces, kadar gre za nakup opreme,
3. vpis ali predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, ko gre za nakup nepremičnine.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz petega odstavka 55. člena Uredbe 1198/2006/ES in 26. člena Uredbe 498/2007/ES se podpora ne dodeli za:
1. prenos lastništva podjetja,
2. naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
3. stroške nakupa nepremičnin, razen zemljišč,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. plačila v naravi,
6. stroške tekočega poslovanja (npr. stroški vzdrževanja in najema itd.),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. stroške promocije,
9. splošne upravne stroške,
10. stroške pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,
11. naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena za proizvodnjo, povezano z naložbo,
12. naložbe maloprodajne trgovine,
13. naložbe v nakup rabljene opreme,
14. naložbe, ki niso sklenjena celota oziroma pri katerih se predvidevajo še dodatna vlaganja po njihovem dokončanju,
15. naložbe, ki spadajo med podpore raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo ribiških proizvodov ter ukrepe v ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja,
16. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo,
17. vavčersko svetovanje,
18. nakup patentnih pravic, »know-howa«, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
19. zemljišča, ki so predmet izvršbe, in
20. za druge, z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo podrobneje določene stroške.

(1) Vlagatelj je lahko pravna ali fizična oseba, ki ima ob oddaji vloge v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost trženja ali predelave rib, kot:
1. gospodarska družba,
2. zadruga,
3. samostojni podjetnik posameznik,
4. nosilec dopolnilne dejavnosti ribogojstva na kmetijskem gospodarstvu v Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08).
(2) Vlagatelj je skladno z drugim odstavkom 35. člena Uredbe 1198/2006/ES lahko mikro, malo in srednje veliko podjetje, kot je opredeljeno v točki (f) 3. člena Uredbe 1198/2006/ES. V primeru, da za podjetje ne velja opredelitev iz točke (f) 3. člena Uredbe 1198/2006/ES, velja, da mora imeti manj kot 750 zaposlenih ali prihodke, manjše od 200 milijonov eurov.

(1) Za pridobitev in porabo sredstev mora vlagatelj izpolnjevati naslednje pogoje:
1. za naložbo morajo biti pridobljena vsa predpisana upravna dovoljenja;
2. vse naložbe morajo biti ekonomsko upravičene, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta. Ekonomska upravičenost se preverja z interno stopnjo donosnosti;
3. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,
– vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi;
4. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerimi se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
5. če se vlagatelj šteje za naročnika v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, mora biti postopek izbire dobavitelja izveden v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
6. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev;
7. upravičenec se zavezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
8. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (npr. skupni prostori, streha, fasada …) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo;
9. vlagatelj ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije ter mora imeti poravnane davke in prispevke do države.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v primeru naložb velikih podjetij z manj kot 750 zaposlenimi ali s prihodkom, manjšim od 200 milijonov eurov, znaša podpora 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe, pri čemer je delež EU sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov vrednosti odobrenih nepovratnih sredstev.
(3) Najnižji znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na posamezno vlogo, najvišji znesek dodeljene podpore je 3.500.000 eurov na posamezno vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 3.500.000 eurov pomoči.
(4) Do sofinanciranja so upravičene naložbe, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in so v skladu z določbami iz 22., 23., 24. in 25. člena te uredbe. Popolne vloge se ocenijo in razvrstijo v skladu s podrobnimi meril, določenimi v javnem razpisu. Upoštevajo se naslednja merila:
– ekonomski,
– tehnološki in
– okoljski vidik naložbe.
(5) Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(6) Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. Pri gradbenih delih, ki se obračunavajo po gradbenih situacijah, priloži začasne oziroma končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(7) Če Nadzorni odbor za Operativni program za razvoj ribištva v RS 2007–2013 zaradi izkazanih zahtev sektorja ne odloči drugače, se najmanj polovica sredstev nameni mikro in malim podjetjem, druga polovica sredstev pa se nameni ostalim podjetjem iz drugega odstavka 24. člena te uredbe.

(1) Predmet podpore so naložbe iz prve alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe, in sicer za:
1. že obstoječa javna ribiška pristanišča, ki izboljšujejo ponujene storitve;
2. prestrukturiranje mest iztovarjanja in izboljšanje pogojev za ribiške proizvode, ki jih ribiči iztovorijo na obstoječih mestih iztovarjanja.
(2) Že obstoječa javna ribiška pristanišča so upravičena do podpore le, če so izvedene naložbe:
– v skupnem interesu: ukrepi so v skupnem interesu, kadar prispevajo k interesu splošne javnosti;
– širšega obsega kot operacije, ki jih izvajajo zasebna podjetja;
– usmerjene v izboljšanje ponujenih storitev.

(1) Upravičeni stroški so:
– izboljšanje pogojev za iztovarjanje, predelavo, skladiščenje in prodajo proizvodov ribištva in ribogojstva v pristaniščih;
– oskrba z gorivom, ledom, vodo in elektriko;
– izgradnja, posodobitev in razširitev privezov za večjo varnost med iztovarjanjem ali natovarjanjem;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta, in sicer honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, do višine 12 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, ki so nastali od izdaje odločbe o odobritvi sredstev dalje do dokončanja naložbe oziroma najpozneje v treh letih po izdaji odločbe o odobritvi sredstev. Naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz petega odstavka 55. člena Uredbe 1198/2006/ES in 26. člena Uredbe 498/2007/ES se podpora ne dodeli za:
– gradnjo novih ribiških pristanišč,
– vavčersko svetovanje,
– nakup patentnih pravic, »know-howa«, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najem itd.),
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– stroške javne uprave,
– plačila v naravi,
– stroške pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,
– nakup nepremičnin,
– druge, z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo podrobneje določene stroške.
(5) Sredstev se vlagatelju ne odobri, če je za isti projekt že prejel javna sredstva ali sredstva Evropske skupnosti oziroma kakšnega drugega evropskega sklada.
(6) Vlagatelj lahko za isto naložbo pridobi sredstva samo iz naslova enega ukrepa.

Vlagatelji v okviru ukrepa ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja so lahko obalne občine v Republiki Sloveniji, v katerih se nahajajo ribiška pristanišča.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ribiško pristanišče mora biti določeno z občinskim splošnim aktom, ki je usklajen z občinskim prostorskim načrtom;
2. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
3. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko in tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, in vsa potrebna dovoljenja za naložbo;
4. če je to potrebno v skladu s predpisi o vodah, vlagatelj pridobi spremembo vodne pravice oziroma novo vodno pravico. Pridobljena morajo biti vsa upravna dovoljenja;
5. za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
6. gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo okolja, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
7. vlagatelj mora imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
8. naložba mora biti del občinskega razvojnega programa, ki ga potrdi občinski svet;
9. naložba se mora izvesti na območju Republike Slovenije;
10. naložba se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obvezuje, da vsaj še deset let od zadnjega izplačila sredstev ne bo spreminjal namembnosti naložbe, za katero so mu bila dodeljena sredstva;
11. v primeru naložb za prestrukturiranje mest iztovarjanja in izboljšanje pogojev za ribiške proizvode, ki jih ribiči iztovorijo na obstoječih mestih iztovarjanja, upravičenec zagotovi, da mesta iztovarjanja izpolnjujejo pogoje v skladu z ustreznimi veterinarskimi predpisi in da se izvajajo nadzorni ukrepi (v ribiškem pristanišču je zagotovljeno mesto naključnega veterinarskega pregleda);
12. ob oddaji vloge se morata investicijska dokumentacija in veljavni načrt razvojnih programov finančno ujemati;
13. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
14. za gradnjo ali obnovo objektov pristaniške infrastrukture ali objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, upravičenec pridobi soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe.
(2) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del ali dokončanje naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
– pri fazni gradnji popis že izvedenih del in stroškov, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik, ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis.
(3) Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti, v primeru ribiškega pristanišča pa se poleg vseh naštetih dovoljenj predloži obratovalno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo. Naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu. Zahtevkom se priloži dokumentacija z dokazili o izvedenih aktivnostih.
(4) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (npr. skupni prostori, streha, fasada …) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(5) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in upravičeni stroški se določijo v javnem razpisu.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Viri financiranja so: delež EU predstavlja 75 odstotkov priznane vrednosti naložbe, slovenska udeležba pa 25 odstotkov odobrenih nepovratnih sredstev, pri čemer Republika Slovenija prispeva 15 odstotkov in posamezni upravičenec deset odstotkov sredstev.
(2) Najnižji znesek pomoči znaša 5.000 eurov na posamezno vlogo. Najvišji znesek pomoči znaša 4.000.000 eurov na posamezno vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz tega ukrepa pridobi največ do 4.000.000 eurov pomoči.
(3) Do sofinanciranja so upravičene naložbe, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in so v skladu z določbami iz 27., 28., 29. in 30. člena te uredbe. Popolne vloge se ocenijo in razvrstijo v skladu s podrobnimi merili, določenimi v javnem razpisu. Upoštevajo se naslednja merila:
– skupni interes ribičev in gojiteljev, ki uporabljajo pristanišča,
– usmerjenost v izboljšanje ponujenih storitev,
– ureditev prve prodaje rib.
(4) Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(5) Upravičencu se sredstva izplačajo na podlagi odobrenega zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. Pri gradbenih delih, ki se obračunavajo po gradbenih situacijah, priloži začasne oziroma končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.

(1) Namen tega ukrepa je financiranje izvajanja:
– promocijskih kampanj za proizvode ribištva in ribogojstva oziroma
– promocijskih kampanj za izboljšanje ugleda ribiškega sektorja.
(2) V okviru promocijskih kampanj so do podpore upravičene naslednje aktivnosti:
– izvedba tržne raziskave,
– promocija kakovostnih ribiških in ribogojskih proizvodov,
– informiranje potrošnikov o pomembnosti ribiških in ribogojskih proizvodov v naši prehrani,
– pospeševanje prodaje za povečanje porabe rib in ribjih izdelkov na prebivalca,
– izboljšanje ugleda ribiškega sektorja.

(1) Upravičeni stroški iz prejšnjega člena so stroški, nastali za izvajanje promocijske kampanje za ribiške in ribogojske proizvode ter kampanje za izboljšanje ugleda ribiškega sektorja, in sicer:
– stroški, nastali za izvedbo tržne raziskave,
– stroški oglaševanja in informiranja,
– stroški priprave, izdaje in razdeljevanja informacijskega in promocijskega gradiva,
– stroški organizacije in vodenja drugih ustreznih oblik oglaševanja,
– stroški oglaševalskih agencij in drugih izvajalcev storitev, ki so vključeni v pripravo in izvajanje oglaševalskih kampanj,
– zakup oziroma najem oglaševalskega prostora,
– stroški izdelave sloganov za obdobje oglaševalskih kampanj,
– zakup medijskega prostora.
(2) Poleg neupravičenih stroškov iz petega odstavka 55. člena Uredbe 1198/2006/ES in 26. člena Uredbe 498/2007/ES se podpora ne dodeli:
– za promocije, ki se nanašajo na komercialne oznake ali oznake držav ali geografskih območij, razen v primeru proizvodov, priznanih v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2006, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2008 z dne 8. maja 2008 o spremembi prilog I in II Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L št. 125 z dne 9. 5. 2008, str. 27),
– če je za isti projekt izvajalec promocije (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) že prejel javna sredstva ali sredstva Evropske skupnosti oziroma kakšnega drugega evropskega sklada.

Izvajalec v okviru tega ukrepa je lahko pravna ali fizična oseba.

(1) Izvajalec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– mora biti registriran in imeti veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno,
– zaradi kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ni bil pravnomočno obsojen,
– je oblikoval ali vodil vsaj eno nacionalno ali mednarodno oglaševalsko kampanjo.
(2) V primeru, da ima izvajalec podizvajalca, se izvajalec zaveže, da bo podizvajalec finančno in strokovno usposobljen za izvajanje dejavnosti, ki je predmet naročila.
(3) Podrobnejši pogoji in specifikacija upravičenih stroškov se določijo v javnem naročilu.

(1) V izbor za ocenjevanje in vrednotenje kreativnih in komunikacijskih rešitev promocijske kampanje se uvrstijo tiste ponudbe, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena. V skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja se izbere ekonomsko najugodnejša ponudba. Ponudbe se ocenijo na podlagi naslednjih meril:
– cena,
– oblikovalsko-kreativni del,
– medijsko-komunikacijski del,
– reference.
(2) Podrobnejša razdelitev točk za izbor ponudbe se določi v javnem naročilu. Izbere se ponudba, ki bo na podlagi meril dosegla najvišje število točk.

(1) Izbranemu izvajalcu se sredstva izplačajo na podlagi poročila o izvedeni aktivnosti in izstavljenega originalnega računa.
(2) Podrobnejši pogoji za izplačilo se določijo v javnem naročilu.

Predmet podpore je v skladu s IV. poglavjem iz IV. naslova Uredbe 1198/2006/ES »Prednostna os 4: Trajnostni razvoj ribiških območij«.

(1) V skladu s 13. točko 2. člena te uredbe in za namene izvajanja ukrepov 4. osi OP 2007–2013 je v Republiki Sloveniji opredeljeno eno ribiško območje, ki zajema celoten obalni pas, ki obsega vse obalne lokalne skupnosti (Koper, Izolo, Piran).
(2) Trajnostni razvoj ribiškega območja mora zasledovati naslednje cilje:
– ohranjanje gospodarske in družbene blaginje območja,
– dodajanje vrednosti proizvodom ribištva in ribogojstva,
– ohranjanje in razvoj delovnih mest v ribiškem območju s podporo za diverzifikacijo ali gospodarsko in družbeno prestrukturiranje območja, ki se sooča z družbeno-gospodarskimi težavami zaradi sprememb v ribiškem sektorju,
– spodbujanje kakovosti obalnega okolja in
– spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi in nadnacionalnimi ribiškimi območji.

(1) Trajnostni razvoj ribiških območij izvaja OAS, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– če je le mogoče, temelji na že obstoječih organizacijah z izkušnjami;
– je organizirana kot partnerstvo na opredeljenem ribiškem območju;
– partnerstvo je ustrezno in učinkovito. Zagotovljena mora biti zmožnost partnerjev, da opravljajo naloge, ki so jim dodeljene, ter učinkovitost in odločanje;
– mora imeti pravno organizacijsko obliko, ki zagotavlja finančno in administrativno sposobnost določitve in izvedbe lokalne razvojne strategije za njeno območje ter sposobnost upravljanja javnih sredstev;
– naloge, odgovornosti in postopki sprejemanja odločitev za vsak organ v OAS morajo biti jasno in pregledno opredeljeni v ustanovitvenih aktih ali pogojih delovanja;
– mora imeti svoj bančni račun ali podračun;
– mora biti sestavljena po načelu tripartitnosti iz predstavnikov različnih interesnih skupin in socialno-ekonomskih sektorjev, in sicer:
a) predstavnikov zasebnega ribiškega sektorja,
b) predstavnikov zasebnega neribiškega sektorja (npr. zainteresirani posamezniki, ženske in mladi, društva, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe) ter
c) predstavnikov javnega sektorja.
(2) Upravna zmogljivost OAS je ustrezna, če:
– se iz partnerstva izbere enega partnerja kot administrativnega vodjo, ki zagotavlja zadovoljivo delovanje partnerstva, ali
– se združi v strukturo s splošnim pravnim statusom, ki bo zagotavljala zadovoljivo delovanje partnerstva.
(3) OAS mora za izvajanje trajnostnega razvoja na ribiškem območju pripraviti LRS za to območje, ki vključuje predvidene ukrepe, skladno s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe.
(4) Večino projektov izvede zasebni (ribiški in neribiški) sektor.
(5) Predstavniki zasebnega sektorja (ribiškega in neribiškega) morajo na ravni odločanja v organu(-ih) OAS predstavljati vsaj 50 odstotkov glasov.
(6) OAS se izbere na podlagi javnega razpisa in na podlagi predložene LRS. Na javni razpis za izbor OAS imajo možnost kandidirati tudi s strani MKGP potrjene in delujoče LAS iz obalnega območja, pod pogojem da je skupina sestavljena tako, da je zagotovljeno spoštovanje pogojev in meril iz tega, 41. in 42. člena te uredbe.
(7) Partnerstvo in njegov upravljavec iz tega člena se izbereta na transparenten način.
(8) Podrobnejši pogoji in merila za OAS in LRS se določijo v javnem razpisu.

(1) MKGP z odločbo potrdi kot delujočo OAS v Republiki Sloveniji tisto OAS, katere vloga je popolna, vsebinsko ustrezna in izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in javnega razpisa ter na javnem razpisu doseže ali preseže spodnjo vstopno mejo točk, določeno v javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: delujoča OAS).
(2) Popolne vloge, ki so vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in javnega razpisa, se ocenijo na podlagi naslednjih meril:
1. merila za ocenitev OAS:
– ocena kakovosti partnerstva:
a) jasno izraženo tripartitno partnerstvo in razdelitev nalog med sodelujočimi za izvajanje lokalne razvojne strategije, ki odraža stanje na območju,
b) zagotavljanje sodelovanja vseh članov OAS pri pripravi, upravljanju in izvajanju strategije,
c) partnerstvo sestavljajo, tudi na ravni odločanja, predstavniki ribiškega sektorja in drugih ustreznih lokalnih družbeno-gospodarskih subjektov,
d) načelo enakih možnosti, enakopravna vključenost obrobnih skupin v lokalno partnerstvo in odločanje;
– aministrativna in finančna usposobljenost OAS:
a) izkušnje in uspešnost pristopa »od spodaj navzgor« v razvojnih programih, ki so se izvajali na območju OAS,
b) sposobnost priprave, izdelave in izvajanja razvojne strategije na zadevnem območju in njihova uspešna zaključitev,
c) učinkoviti in pregledni postopki delovanja skupine,
d) zagotovitev sposobnosti upravljanja s finančnimi sredstvi,
e) sposobnost skupine, da sodeluje z zasebnim sektorjem in ga uspešno vključuje v LRS,
f) vodja skupine ima ustrezne vodstvene in komunikacijske veščine in sposobnost komuniciranja v tujem jeziku in
g) zagotovitev ustrezno usposobljenega administrativnega kadra;
2. merila za ocenitev kakovosti LRS:
– analitični del:
a) skladnost razvojne vizije z značilnostmi okolja ter potrebami in priložnostmi območja, ki izhajajo iz analiz, opredeljenih v strategiji,
b) trajnostna naravnanost razvojne strategije,
c) upoštevanje obrobnih skupin prebivalstva pri odločanju in izvajanju strategije,
d) skladnost strategije z regionalnimi razvojnimi programi in ostalimi razvojnimi programi na obravnavanem območju,
e) ustvarjanje novih delovnih mest,
f) zagotavljanje enakosti spolov pri pripravi in izvedbi strategije in
g) izkušnje in uspešnost izvajanja predhodnih razvojnih programov na območju OAS;
– izvedbeni del:
a) inovativnost razvojne strategije,
b) sodelovanje med sektorji, izvajalci in projekti za učinkovito izvajanje strategije,
c) uresničljivost izvedbe LRS in
d) prenosljivost znanja in metod na druga območja.

(1) LRS je načrt razvoja ribiškega območja, ki ga izdela OAS.
(2) LRS mora biti oblikovana skladno s 45. členom Uredbe 1198/2006/ES in 24. členom Uredbe 498/2007/ES. LRS mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je celostna in temelji na vzajemnem delovanju med akterji, sektorji in operacijami in je več kot le zbirka operacij ali sektorskih ukrepov;
2. je skladna s potrebami na ribiških območjih, zlasti v družbeno-gospodarskem smislu, da temelji na lokalnem razvojnem potencialu, izraženih potrebah na tem področju in dokazuje svojo trajnost, vsebuje in upošteva značilnosti ribiškega območja (npr. splošne geografske značilnosti, gospodarski položaj, demografske in sociološke značilnosti, opis dosedanjih aktivnosti na ribiškem območju);
3. je trajnostno naravnana in dopolnjuje druge posege na zadevnem območju in postavlja razvojne smernice za ribiško območje;
4. temelji na pristopu »od spodaj navzgor«;
5. mora vsebovati:
a) analizo SWOT glede razvojnih možnosti območja,
b) razvojno vizijo,
c) strategijo izvedbe,
d) usklajenost z regionalnimi razvojnimi programi ter ostalimi programi in politikami na območju OAS in
e) predstavitev OAS, ki mora vključevati naslednje vsebine: osnovne podatke o OAS, opis nastanka OAS, naloge in sestavo organov OAS ter metodologijo za izbiro izvedbenih projektov.
(3) Podrobnejši pogoji in merila ter način izvajanja 4. prednostne osi: trajnostni razvoj ribiških območij se določijo v javnem razpisu.

(1) Sredstva se namenijo za:
1. krepitev konkurenčnosti ribiških območij;
2. prestrukturiranje in preusmerjanje gospodarskih dejavnosti, zlasti s spodbujanjem ekoturizma, pod pogojem da te dejavnosti nimajo za posledico povečanje ribolovnega napora;
3. diverzifikacijo dejavnosti s spodbujanjem več zaposlitev za ribiče z ustvarjanjem dodatnih delovnih mest zunaj ribiškega sektorja;
4. dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom;
5. podpiranje infrastrukture za mali priobalni ribolov in turizem ter storitev v korist majhnih ribiških skupnost;
6. varovanje okolja na ribiških območjih za ohranitev njegove privlačnosti, obnavljanje in razvijanje obalnih zaselkov in vasi z ribiško dejavnostjo ter varovanje in bogatenje naravne in arhitekturne dediščine;
7. ponovno vzpostavitev proizvodnega potenciala ribiškega sektorja, ki so ga prizadele naravne ali industrijske nesreče;
8. spodbujanje medregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja med posameznimi skupinami na ribiških območjih, zlasti s povezovanjem v mreže in z razširjanjem najboljše prakse;
9. pridobivanje znanj ter pospeševanje priprave in izvajanja lokalne razvojne strategije;
10. prispevanje k tekočim stroškom posamezne skupine.
(2) V kolikor LRS izvaja že potrjena LAS, mora le-ta razviti ločeno LRS za ribiško območje in upravičene ukrepe iz te uredbe. S strani MKGP potrjena LAS mora tudi zagotoviti ločen račun za izvajanje LRS na podlagi te uredbe.
(3) Podrobnejši pogoji in merila se določijo v javnem razpisu.

(1) Za izvajanje LRS s posameznimi projekti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) projekte mora potrditi MKGP na podlagi predloženega letnega načrta dela in letnega finančnega načrta za izvedbo projektov potrjene OAS (v nadaljnjem besedilu: letni izvedbeni načrt);
b) prvi letni izvedbeni načrt mora potrjena OAS za tekoče koledarsko leto na MKGP predložiti najpozneje dva meseca po izdaji odločbe iz prvega odstavka 41. člena te uredbe o potrditvi statusa OAS. Nadaljnje letne izvedbene načrte za naslednje koledarsko leto mora potrjena OAS predložiti na MKGP najpozneje do konca oktobra tekočega leta. Letni izvedbeni načrt se lahko dopolni ali spremeni;
c) letne izvedbene načrte morajo potrditi organi odločanja in odgovorna oseba potrjene OAS;
d) projekti, opredeljeni v letnem izvedbenem načrtu, morajo biti skladni z LRS. OAS izbere v okviru LRS operacije ali projekte, ki so v skladu s prejšnjim členom, pri čemer več kot polovico operacij vodi zasebni ribiški in neribiški sektor;
e) projekti se morajo izvesti na ribiškem območju iz te uredbe, razen pri ukrepu medregijskega in čezmejnega sodelovanja.
(2) Projekti, ki jih OAS izbere za izvajanje, morajo biti izbrani na transparenten način.
(3) Podrobnejši pogoji za izvajanje LRS in vsebina letnega izvedbenega načrta se določijo v javnem razpisu.

(1) Projekti v okviru spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja morajo:
– biti sestavni del načrta dela OAS;
– vključevati OAS, ki je izbrana na podlagi te uredbe in javnega razpisa, ter še vsaj eno obalno ali lokalno akcijsko skupino.
(2) Za izvedbo projektov v okviru tega ukrepa je treba predložiti sporazum o sodelovanju vseh sodelujočih.

(1) Upravičenci do podpore iz naslova ukrepov iz 43. člena te uredbe, ki so sestavni del LRS, so OAS.
(2) V okviru ukrepov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe so prejemniki sredstev lahko le delavci v ribiškem sektorju ali osebe, katerih zaposlitev je povezana s tem sektorjem.

(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški materiala in storitev, ki so nastali z izvedbo projekta,
2. stroški promocije projekta,
3. tekoči stroški do višine, ki je določena v šestem odstavku 48. člena te uredbe,
4. stroški izvedbe programov usposabljanja in animacije ter stroški udeležbe članov OAS na usposabljanjih za izvajanje Trajnostnega razvoja ribiških območij,
5. priprava ustreznega študijskega in promocijskega gradiva za izvajanje Trajnostnega razvoja ribiških območij,
6. drugi splošni stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj, študije izvedljivosti, patenti in licence do višine 12 odstotkov priznane vrednosti projekta.
(2) Upravičeni stroški za aktivnosti in izvedbene projekte so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o potrditvi OAS do 31. 12. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Podrobnejši upravičeni stroški ter višina sofinanciranja upravičenih stroškov se določita v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(4) Poleg neupravičenih stroškov iz 55. člena Uredbe 1198/2006/ES se podpora ne dodeli za:
– stroške materiala in storitev za zasebno rabo,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– naložbe v prostore za zasebno rabo,
– naložbe v kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo,
– prevozna in transportna sredstva za zasebno rabo,
– delo v naravi,
– nakup zemljišč,
– vavčersko svetovanje in
– druge z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo podrobneje določene stroške.

(1) Pravice do porabe finančnih sredstev se potrjeni OAS dodelijo z odločbo, in sicer do višine razpoložljivih sredstev za ta namen.
(2) Finančna sredstva se izplačujejo na podlagi enega ali več odobrenih zahtevkov za izplačilo. Zahtevke za izplačilo OAS preveri in pošlje skupaj z vso projektno dokumentacijo na MGKP. OAS mora zagotoviti, da je projekt skladen z vsemi pogoji in merili iz te uredbe, javnega razpisa in LRS ter upravičen do sofinanciranja. Zahtevku se morajo priložiti originalni računi z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in pri gradnji končna gradbena situacija, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše OAS.
(3) MKGP izvede administrativno kontrolo zahtevka in ga pošlje ARSKTRP, ki izvede plačilo sredstev na račun OAS.
(4) OAS mora prejeti denar izplačati upravičencu v dveh delovnih dneh. OAS pisno obvesti MKGP o opravljeni transakciji.
(5) Javno financiranje lahko obsega od 60 do 100 odstotkov, pri čemer je delež evropskih sredstev 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(6) Tekoči stroški posamezne skupine ne smejo presegati deset odstotkov vseh sredstev, namenjenih ribiškemu območju. Tekoči stroški OAS so stroški OAS, ki nastanejo ob delovanju OAS in izvajanju LRS.
(7) Zagotovljeni morata biti sledljivost in preglednost porabe javnih sredstev.
(8) Sofinancirajo se upravičeni stroški, ki nastanejo po datumu odobritve OAS.
(9) Za ukrepe, kot so spodbujanje in izboljševanje strokovnih znanj, prilagodljivosti delavcev in dostopnosti zaposlovanja, zlasti v korist žensk, pod pogojem da so ti ukrepi sestavni del LRS in da so neposredno povezani z ukrepi iz 43. člena te uredbe, se lahko nameni do 15 odstotkov vseh javnih sredstev, namenjenih za os 4.
(10) V okviru osi 4 se lahko izvajajo tudi ukrepi, predvideni v poglavjih III, IV, V, VI, VII in VIII te uredbe. Če se pomoč dodeli za operacije v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji in lestvice prispevkov za posamezno operacijo, kot je določeno v poglavjih III, IV, V, VI, VII in VIII te uredbe in v javnih razpisih.
(11) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev, višina javnega financiranja in finančni tokovi se določijo v javnem razpisu.

(1) Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo z odprtim javnim razpisom. Postopke za dodelitev sredstev izvede MKGP.
(2) MKGP pripravi javni razpis in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnem razpisu so podrobneje opredeljeni pogoji in merila, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev.
(3) O dodelitvi pravic do porabe sredstev na podlagi izvedenega javnega razpisa odloča minister. Sredstva izplačuje ARSKTRP.
(4) Spremembo in zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.
(5) Sredstva se dodeljujejo do porabe sredstev, razpisanih v javnem razpisu.

(1) Vloge na javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču MKGP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, in sicer od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na predpisanem obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas oddaje vloge, ki ju označi pošta, oziroma prejema, ki ga označi vložišče MKGP, naslov vlagatelja ter druge navedbe, določene v javnem razpisu.

(1) Prispele vloge obravnava MKGP. Odpiranje vlog ni javno. MKGP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti znotraj posameznega časovnega obdobja, določenega v javnem razpisu. MKGP vloge pregleda in oceni skladno z merili, navedenimi v prejšnjem poglavju te uredbe. Za ocenjevanje vlog lahko minister imenuje strokovno komisijo.
(2) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva vlagatelja jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, mora MKGP vlagatelja pozvati, naj jih razjasni oziroma dopolni vlogo.
(3) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je vlagatelj najpozneje v 60 dneh od vložitve vloge pisno pozvan, naj jo dopolni. Rok za dopolnitev vloge je 15 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Dopolnjena vloga se obravnava v časovnem obdobju obravnave vlog, v katerem je dopolnitev vlog prispela. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas oddaje na pošti ali oddaje v vložišču MKGP. Po prejemu dopolnjene vloge na MKGP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo, popolne pa se uvrstijo v nadaljnjo obravnavo, kjer se preveri, ali izpolnjujejo vse pogoje iz javnega razpisa.
(4) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v prejšnjem poglavju.
(5) Vloga se točkuje tako, da se ločeno ocenjujeta sestava in kakovost OAS in ločeno analitični in izvedbeni del LRS. Odobri se le tista vloga, katere skupni seštevek točk doseže ali preseže prag minimalnega števila vstopnih točk, določen v javnem razpisu. V kolikor OAS zbere dovolj točk pri ocenjevanju OAS, ne pa pri ocenjevanju LRS, se OAS lahko potrdi. MKGP določi rok, do katerega mora OAS pripraviti dopolnjeno LRS.
(6) Če dve ali več popolnih vlog izpolnjujejo vse pogoje, določene v javnem razpisu, in dosegajo enako število točk ter imajo na ovojnici enak datum in čas oddaje, se izvede žreb. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žreba so vlagatelji pisno obveščeni. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje minister med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na MKGP.
(7) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih MKGP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom MKGP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji.
(8) O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in vlagatelji, če so prisotni.
(9) Ne glede na peti odstavek tega člena se vloge, ki ne dosegajo skupnega minimalnega praga, določenega v javnem razpisu, zavrnejo.
(10) Ne glede na peti odstavek tega člena se vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa ali so vsebinsko neustrezne, zavrnejo.

(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je določena višina sredstev. Odločbo izda minister.
(2) Zoper odločbo ministra ni dopustna pritožba, mogoč pa je upravni spor.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške že prejel sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Lastna sredstva OAS, ki jih zagotavljajo občine, ki so del OAS, se z vidika Evropske unije ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije, razen pri ukrepu Medregijsko in čezmejno sodelovanje.
(5) Podrobnejše omejitve glede sredstev se določijo v javnem razpisu.

(1) Posamezen projekt mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo.
(2) Prejemnik sredstev, ki prejme sredstva za določeno naložbo, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe, naložbe pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora vsa že prejeta sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Prejemnik sredstev mora na poziv MKGP poročati še pet let od prejema sredstev.
(4) Prejemniki sredstev, opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(5) OAS ter izvajalci posameznih projektov morajo imeti za nakazilo sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(6) Upravičenec mora hraniti dokumentacijo in omogočiti dostop do dokumentacije o projektih, ki so predmet podpore po tej uredbi, MKGP, ARSKTRP, revizijskemu organu, Računskemu sodišču Republike Slovenije, Komisiji, Računskemu sodišču Evropske skupnosti in drugim nadzornim organom ter omogočiti kontrolo na kraju samem.

(1) OAS, ki prejme sredstva, in drugi prejemniki sredstev, pri katerih se ugotovi, da so bila sredstva pridobljena nezakonito ali porabljena nenamensko oziroma dela niso bila izvedena v skladu z LRS in letnim izvedbenim načrtom ali ne izpolnjujejo določil odločbe, morajo vrniti vsa že pridobljena sredstva v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) MKGP in ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavljata dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe 4. prednostne osi po tej uredbi ali javnih razpisih iz te uredbe.

(1) Za izplačilo sredstev OAS vlaga zahtevke na MKGP. OAS pred pošiljanjem zahtevka za izplačilo sredstev na MKGP le-tega pregleda in preveri njegovo zakonitost.
(2) MKGP opravi administrativne kontrole in nadzor. Pri obravnavi zahtevka za izplačilo MKGP in ARSKTRP preverita, ali so bila za isti projekt že izplačana sredstva iz drugih skladov.
(3) MKGP po opravljenih kontrolah odobri zahtevke in jih pošlje na ARSKTRP, ta pa sredstva izplača na transakcijski račun OAS.
(4) Podrobnejša oblika, vsebina in časovna dinamika predložitve zahtevkov se določijo v javnem razpisu.

(1) MKGP kot organ za upravljanje OP 2007–2013 skladno z 59. členom Uredbe 1198/2006/ES opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.
(2) MKGP izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem pred izplačilom sredstev ter naknadne kontrole po izplačilu sredstev v obdobju petih let po zadnjem izplačilu zahtevka za plačilo. Administrativna struktura MKGP zagotavlja ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem. Če MKGP pri izvajanju kontrol ugotovi nepravilnosti, sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči, izterjavo pa izvede AKTRP.
(3) Kontrole vlog ali zahtevkov na kraju samem pred izplačilom sredstev se izvajajo z obiski upravičencev 100 odstotno glede na skupno vrednost javnih izdatkov, odobrenih vlog za ukrepe 4. prednostne osi, ki se prijavijo Komisiji vsako leto. Za naložbe, za katere se izplačila izvajajo v več fazah, se kontrola na kraju samem pri upravičencu izvede vsaj enkrat pred dokončanjem naložbe. Pri kontrolah na kraju samem se pri posameznih prejemnikih preverjajo tudi drugi specifični pogoji za dodelitev pomoči pri posameznem ukrepu.
(4) Naknadne kontrole po izvedenih kontrolah na kraju samem se izvajajo za investicijske projekte v obsegu enega odstotka izplačanih vlog oziroma najmanj petih odstotkov skupne vrednosti javnih izdatkov izplačanih vlog za ukrepe 4. prednostne osi, ki se prijavijo Komisiji vsako leto.

(1) Sredstva za ukrepe, določene v III. do VII. poglavja te uredbe, se dodelijo z odprtim javnim razpisom, v posameznih časovnih obdobjih, določenih v javnem razpisu, po vsebinskem pregledu popolnih vlog in njihovem točkovanju. Vloge morajo doseči minimalno število točk, določeno v javnem razpisu, in se razvrščajo glede na doseženo število točk. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva za ukrepe iz V. poglavja te uredbe dodelijo z odprtim javnim razpisom po vsebinskem pregledu popolnih vlog.
(3) MKGP pripravi javne razpise in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, časovna obdobja, znotraj katerih se popolne vloge obravnavajo, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Z javnim razpisom za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev, vloge za ta namen pa se ločeno uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za ukrepe iz V. poglavja te uredbe v javnem razpisu ne določijo merila za dodelitev sredstev in časovna obdobja obravnave vlog.
(5) Spremembo in zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.

(1) Pri ukrepu iz VIII. poglavja te uredbe se ponudnik izbere skladno s predpisi o javnem naročanju.
(2) V primeru prenosa izvedbe javnega naročila na ARSKTRP MKGP določi podrobnejše pogoje in način izvajanja.

(1) Vloge za javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču ARSKTRP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, p.p. 189, 1001 Ljubljana, in sicer od naslednjega dneva po dnevu objave javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas oddaje vloge, ki ju označi pošta, oziroma prejema, ki ga označi vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter morebitne druge določbe, ki bodo določene v javnem razpisu.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti znotraj posameznega časovnega obdobja, določenega v javnem razpisu. Sredstva se dodeljujejo do porabe sredstev za posamezen ukrep, razpisanih v javnem razpisu.

(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP. Vloge se odpirajo v posameznih časovnih obdobjih, določenih v javnem razpisu. Vloge, ki bodo prispele v posameznem časovnem obdobju, določenem v javnem razpisu, se bodo obravnavale na koncu tega obdobja. Vloge za posamezen ukrep se obravnavajo do porabe sredstev, razpisanih z javnim razpisom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri ukrepih, določenih v V. poglavju te uredbe, vloge odpirajo in obravnavajo sproti glede na čas oddaje vloge.
(3) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, kadar so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna.
(4) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi in mu določi rok 15 dni, v katerem mora vlogo dopolniti. Dopolnjena vloga se obravnava v časovnem obdobju obravnave vlog, v katerem je dopolnitev vloge prispela. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo, popolne pa se uvrstijo v nadaljnjo obravnavo, kjer se preveri, ali izpolnjujejo vse pogoje iz javnega razpisa. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo.
(5) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v javnem razpisu, razen vlog, prispelih na ukrep iz V. poglavja te uredbe.
(6) Vloge se točkujejo in razvrstijo v skladu s podrobnimi merili, določenimi v javnem razpisu, razen vlog, prispelih na ukrep iz V. poglavja te uredbe. Vloge, ki ne presegajo minimalnega praga, določenega v javnem razpisu, se zavrnejo.
(7) Vloge, ki presegajo v javnem razpisu predpisan minimalen prag in izpolnjujejo vse pogoje, se glede na doseženo število točk odobravajo do porabe sredstev, razen vlog, prispelih na ukrep iz V. poglavja te uredbe. V primeru, če bi zmanjkalo sredstev in če dve popolni vlogi dosežeta enako število točk, se odobri vloga, ki je bila oddana prej.
(8) Vloge, ki prispejo na javni razpis za ukrep iz V. poglavja te uredbe, in so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo vse pogoje, se odobravajo in izplačujejo do porabe sredstev, določenih v javnem razpisu. V primeru, če bi zmanjkalo sredstev in če dve popolni vlogi dosežeta enako število točk, se odobri vloga, ki je bila oddana prej.
(9) Če dve ali več popolnih vlog izpolnjujejo vse pogoje, določene v javnem razpisu, in dosegajo enako število točk ter imajo na ovojnici enak datum in čas oddaje, sredstev pa ni dovolj za odobritev obeh vlog, se izvede žreb. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žreba so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.
(10) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji.
(11) O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so prisotni.
(12) Vloga, ki je popolna, izpolnjuje predpisane pogoje in dosega minimalno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne.

(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(2) Sredstva se upravičencu v okviru ukrepa iz V. poglavja te uredbe odobrijo z odločbo in izplačajo na podlagi te odločbe. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(3) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe na podlagi posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
(4) Sofinancirajo se naložbe, ki so na podlagi ocene dosegle spodnjo vstopno mejo točk, in sicer glede na doseženo število točk, do porabe sredstev.
(5) Vstopna meja točk in drugi pogoji ter sredstva za naložbe ali dejavnosti v okviru posameznega ukrepa se določijo v javnem razpisu.

(1) Iz dokumentacije vlagateljev, ki kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe.
(2) Posamezen projekt mora biti zaključen pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Število zahtevkov za posamezen ukrep se določi v javnem razpisu.
(3) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, v okviru ukrepa Ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja pa še vsaj naslednjih deset let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora vsa že pridobljena sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(4) Prejemnik sredstev mora na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let, v okviru ukrepa Ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja pa še deset let od zadnjega izplačila sredstev.
(5) Prejemniki sredstev, opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih in izplačanih javnih sredstev se objavijo na spletnih straneh MKGP.
(6) Vlagatelj mora imeti za nakazilo sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(7) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu, ki je predmet podpore po tej uredbi, ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, Računskemu sodišču Republike Slovenije, Komisiji, Računskemu sodišču Evropskih skupnosti in drugim nadzornim organom ter omogočiti kontrolo na kraju samem.
(8) Naložbe morajo biti zaključene najkasneje v roku treh let po izdaji odločbe o odobritvi sredstev. Zadnji rok za zaključek naložb od izdaje odločbe o odobritvi sredstev po posameznih ukrepih se določi v javnem razpisu.

(1) Prejemniku sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav oziroma del ni opravil v skladu z obveznostmi ali določbami te uredbe, javnih razpisov in odločbe o odobritvi sredstev, ARSKTRP izda odločbo o vračilu sredstev v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Če ministrstvo ali ARSKTRP na podlagi uradnih dokumentov, evidenc inšpekcijskih zapisnikov, ladijskih dnevnikov, evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Davčne uprave Republike Slovenije ugotovita nepravilnosti, navedene v vlogi, oziroma neizpolnjevanje pogojev, določenih s to uredbo, se vloga zavrne.
(3) Če upravičenec svojih obveznosti, ki izhajajo iz odločbe ARSKTRP, ni izpolnil v roku, določenem v odločbi, ni upravičen do sredstev. V primeru, da upravičenec iz objektivnih razlogov ni mogel izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz odločbe, mora o tem obvestiti ARSKTRP. Če ARSKTRP ugotovi, da upravičenec svojih obveznosti ni mogel izpolniti iz navedenih objektivnih razlogov, mu lahko podaljša rok za izpolnitev teh obveznosti.

(1) Za izplačilo sredstev v tekočem letu upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo na ARSKTRP. Zahtevki za izplačilo se vlagajo v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev, razen v okviru ukrepa iz V. poglavja te uredbe, kjer se vloga, ki prispe na javni razpis, obravnava kot zahtevek za izplačilo.
(2) Zahtevek, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev, ARSKTRP odobri in sredstva nakaže na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru na podlagi 67. člena te uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo.
(3) Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz te uredbe, javnega razpisa ali odločbe o odobritvi sredstev, ARSKTRP z odločbo zavrne.

(1) MKGP kot organ za upravljanje OP 2007–2013 v skladu z 59. členom Uredbe 1198/2006/ES opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.
(2) ARSKTRP izvaja administrativne kontrole pred izplačilom sredstev za posamezen ukrep.
(3) Služba za kontrolo ARSKTRP je odgovorna za izvajanje kontrol na kraju samem pred izplačilom sredstev in kontrol po izplačilu sredstev. Administrativna struktura ARSKTRP zagotavlja ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem.
(4) Služba za kontrolo ARSKTRP o ugotovitvah kontrol obvešča organizacijsko enoto ARSKTRP, odgovorno za posamezen ukrep. Če je služba za kontrolo ARSKTRP na kraju samem ugotovila nepravilnosti, ARSKTRP sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči.
(5) Kontrole vlog ali zahtevkov na kraju samem pred izplačilom sredstev oziroma ob zaključku projekta se izvajajo z obiski upravičencev in vključujejo vsaj štiri odstotke skupne vrednosti javnih izdatkov odobrenih vlog za ukrepe 1., 2. in 3. osi, ki se prijavijo Komisiji vsako leto, in najmanj pet odstotkov javnih izdatkov odobrenih vlog v celotnem obdobju programa. Vzorec vlog za kontrolo na kraju samem določi ARSKTRP na podlagi ustreznega vzorčenja. Lahko se izvede 100-odstotna kontrola na kraju samem. Pri kontrolah na kraju samem se pri posameznih prejemnikih preverjajo splošni in specifični pogoji za dodelitev pomoči pri posameznem ukrepu.
(6) Služba za kontrolo ARSKTRP izvaja naknadne kontrole dejavnosti v obsegu najmanj enega odstotka izplačanih vlog, ki se prijavijo Komisiji vsako koledarsko leto.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil in ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

Postopki, začeti na podlagi javnih razpisov, objavljenih na podlagi Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (Uradni list RS, št. 57/09), se dokončajo v skladu s temi javnimi razpisi ter Uredbo o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (Uradni list RS, št. 57/09).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (Uradni list RS, št. 57/09).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.