Številka: Up-43/10-16

Datum: 7. 4. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Marija Nadalič Šotić, Bogojina, ki jo zastopa Branko Lutarič, odvetnik v Murski Soboti, na seji senata 15. marca 2011 in v postopku po drugem odstavku 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo)

1. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 301/2009 z dne 3. 11. 2009 se zavrže.
2. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za plačilo razlike v odpravnini zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pri tem se ni strinjalo s stališčem pritožnice, da ji kot delavki, ki je bila zaradi invalidnosti zaposlena za polovični delovni čas, pripada odpravnina v višini, kot da bi delala polni delovni čas. Višje sodišče je pritožbi pritožnice zoper takšno odločitev ugodilo. Vrhovno sodišče je ob odločanju o dopuščeni reviziji tožene stranke odločitev Višjega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek pritožnice iz tega naslova zavrnilo.
2. Pritožnica je zoper sodbo Vrhovnega sodišča vložila ustavno pritožbo. V njej uveljavlja kršitve 14., 15. in 52. člena Ustave. Zatrjuje, da je bila diskriminirana na podlagi invalidnosti. Vrhovnemu sodišču očita tudi nepravilno uporabo materialnega prava.

3. Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 51. člena določa, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni, da mora udeleženec v postopku pred sodiščem aktivno izkoristiti vse procesne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Sodišča so namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja, tudi na Vrhovnem sodišču kot najvišjem sodišču v državi (127. člen Ustave), zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se sodišče mora opredeliti do teh njenih očitkov.
4. V obravnavanem primeru je pritožnica imela možnost, da bi v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predstavila stališča, na katera se sklicuje v ustavni pritožbi. Ker na revizijo, ki ji je bila vročena, ni odgovorila, teh svojih očitkov tudi ne more uveljavljati z ustavno pritožbo. Glede na navedeno je bilo treba njeno ustavno pritožbo zavreči.
5. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Za zavrženje ustavne pritožbe so se izrekli sodnici Pogačar in Sovdat ter sodniki Deisinger, Mozetič, Petrič, Tratnik in Zobec. Sodnica Korpič - Horvat je dala odklonilno ločeno mnenje.