Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na redni 4. seji dne 13. aprila 2011 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt “Sončni Zafošt”, ki ga je izdelal IDEAAL PROJEKT d.o.o. Slovenska Bistrica, s številko projekta ID/PR/6/51/06.

Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske in komunalne infrastrukture, rešitev in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, tolerance, obveznosti investitorja in izvajalcev ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.
Sestavni del odloka je projekt, ki vsebuje:
– tekstualni del,
– grafični del,
– smernice in mnenja.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu obravnava ureditveno območje, ki se nahaja na jugovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica.
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meri cca 26.900 m2 in v celoti obsega parcele št.: 2281/1, 2281/4, 2230/2, 2232, 2231/2, 2231/1, 2233 vse v k.o. Slovenska Bistrica.

Celotno območje je namenjeno stanovanjski gradnji, in sicer se predvideva fazno gradnjo večstanovanjskih objektov in gradnjo vrstnih individualnih hiš s pripadajočo infrastrukturo.

Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo navedene parcele zajete v tem podrobnem prostorskem načrtu, dostopne ceste in obstoječo infrastrukturo, po izgradnji bo vplivno območje obsegalo le območje obravnavanih parcel.

Obravnavana gradnja stanovanjskih objektov ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo v širšem območju. Za potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova ustrezno dimenzionirana infrastruktura. V bližini območja se nahajajo vse dejavnosti potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
Obravnavana gradnja ne bo imela posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolja.
Predvidena namembnost za stanovanjsko gradnjo predstavlja zapolnitev prazne površine med pozidanimi površinami.

Območje je razdeljeno na sedem zaključenih gradbenih (enot) velikosti od 1500 m2 do 4500 m2, na katerih so stanovanjski objekti.
Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 730 v večstanovanjskih objektih in 120 v vrstnih individualnih objektih.
Cestno omrežje poteka znotraj obravnavanega območja tako, da omogoča normalen in neoviran dostop do vsakega objekta za osebna vozila, dostavo in intervencijo.
Ureditev okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dohodi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo.
Na določenih zaključenih enotah je do realizacije posamezne faze OPPN možna postavitev energetskih objektov – sončne elektrarne.

Določeni so tipi terasaste, vrstne gradnje in prostostoječa gradnja, umeščenost tipa projekta na parcelo je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(1) Pogoji za novogradnjo
Pogoji za večstanovanjske objekte:
Večstanovanjski objekti so zasnovani kot terasasta gradnja, P+2+M, streha enote večstanovanjskega objekta je ravna streha z možnostjo zazelenitve ali dvokapnica z minimalnim naklonom, tlorisna mera enote večstanovanjskega objekta je 10 x 24 m, vertikalni gabarit je največ 12,75 m. Fasada enote večstanovanjskega objekta je klasična ali montažna z zazelenjeno teraso po celotni širini stanovanjske enote.
Okolico objektov je potrebno urediti, tlakovati površine namenjene peš prometu. Ostale proste površine ozeleniti, površine ob obodnih cestah ureditvenega območja pa hortikulturno urediti tudi z zasaditvijo drevoredov in grmovnicami, razen na preglednostnih trikotnikih. Dovoljena je ureditev otroških igrišč in postavitev otroških igral in postavitev drugih elementov urbane ureditve.
Pogoji za vrstno stanovanjsko gradnjo:
Vrsta individualna gradnja je predvidena kot pritlična z izkoriščeno mansardo, P+M, streha enote vrstne gradnje je dvokapnica v smeri niza objektov, tlorisna mera enote vrstne gradnje je 7 x 10 m, vertikalni gabarit je največ 12,75 m. Fasada enote vrstne gradnje je klasična.
Na vhodnem delu objekta so proste površine tlakovane z zazelenjenimi odtoki. Dopustna je postavitev nadstrešnic za avtomobile max. tlorisne velikosti 3 x 5 m. Na dvoriščni strani objekta je možna ureditev zelenih površin (zasaditev s sadim drevjem, okrasne grmovnice in zelene žive meje …). Ostale površine so zatravljene. Med objekti je možno izvesti ograje višine do 1,2 m. Postavitev ostalih enostavnih objektov na območju gradnje vrstnih hiš ni dovoljena.
Pogoji za večnamenski objekt:
Večnamenski objekt je zasnovan kot pritlična gradnja z izkoriščeno mansardo, P+M, in dvokapno streho naklona 35–40°. Fasada večnamenskega objekta je klasična. Pri urejanju okolice objekta je potrebno zagotoviti zadostno število parkirišč glede na namembnost objekta, zagotoviti interventno pot ter dostavo. Vse proste površine se uredijo kot zelenice ali parkovne površine.
Objekti bodo grajeni klasično ali iz predfabriciranih elementov.
Vsi objekti so locirani minimalno 3 m od parcelnih mej. Možni so pomiki objektov iz zakoličbene situacije, vendar so odstopanja možna znotraj gradbenih in regulacijskih linij, v kolikor še vedno ohranjajo ulični niz in so opravičljiva iz ekonomskih razlogov.
(2) Vrste dopustnih gradenj
V območju OPPN je dovoljena:
– gradnja novih objektov in naprav,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– ureditev otroških in športnih igrišč, rekreacijskih in parkovnih površin,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
(3) Vrste dopustnih objektov
V območju OPPN so dovoljeni:
– stanovanjski objekti,
– nestanovanjski objekti,
– nezahtevni objekti,
– enostavni objekti,
– objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
(4) Vrste dopustnih dejavnosti:
V okviru večnamenskega objekta so možne sledeče dejavnosti:

47          Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
56.103      Slaščičarne in kavarne
56.3        Strežba pijač
58          Založništvo
62          Računalniško programiranje, svetovanje in druge
            s tem povezane dejavnosti
63          Druge informacijske dejavnosti
64.1        Denarno posredništvo
65.1        Dejavnost zavarovanja
66          Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške
            storitve
68          Poslovanje z nepremičninami
69          Pravne in računovodske dejavnosti
70          Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno
            svetovanje
71          Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično
            preizkušanje in analiziranje
72          Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost
73          Oglaševanje in raziskovanje trga
74          Druge strokovne in tehnične dejavnosti
78          Zaposlovalne dejavnosti
79          Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev
            potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti
82          Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene
            dejavnosti
85.1        Predšolska vzgoja
86.23       Zobozdravstvena dejavnost
86.9        Druge dejavnosti za zdravje
88.91       Dnevno varstvo otrok
88.1        Socialno varstvo brez nastanitve za starejše
            in invalidne osebe
94          Dejavnost članskih organizacij
96.02       Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost
96.04       Dejavnosti za nego telesa.

V primeru, da se do realizacije posamezne faze OPPN, na določenih zaključenih enotah postavijo energetski objekti – sončne elektrarne je možna na tem območju tudi dejavnost:

35.119      Druga proizvodnja električne energije.

Vse proste površine na obravnavanem področju bodo zazelenjene in zasajene z nizkoraslim dekorativnim drevjem in grmičevjem. Projekt ureditve okolja mora predvideti splošno javno osvetlitev skupnih cest in poti, otroško igrišče in postavitev drugih elementov urbane ureditve.

Z izgradnjo nove “zahodne” obvoznice, ki bo povezovala krožišče in industrijsko cono Impol, se s povezovalno cesto, ki jo izvede investitor, naveže tudi območje Sončnega Zafošta, pri čemer se v celoti ukine sedanji makadamski cestni priključek na regionalno cesto v nepreglednem ovinku. V primeru cestne navezave preko Vodovnikove ulice, je potrebno izvesti rekonstrukcijo ulice tako, da bo omogočala dvosmerni promet, cestni priključek lokalne ceste z regionalno cesto pa izvesti s pasom za levo zavijanje.
Za napajanje novih stanovanjskih objektov je treba urediti glavno dovozno cesto. Gabarit glavne ulice je predviden v širini min. 7.00 m (širina vozišča je 5.00 m). Kolikor se predvidi še ureditev hodnika za pešce in kolesarska steza, se koridor za glavno dovozno cesto še poveča. Za stranske dovozne ceste je potrebno zagotoviti min. širino 5.00 m (širina vozišča je 3.50 m). Interni priključki so pravokotni na bodočo ulico.
Odvodnjavanje cestnih površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s peskolovi in z iztokom na predvideno kanalizacijo. Priključek glavne stanovanjske ulice je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Priključki dovoznih cest na glavno dovozno cesto so min. širine 4.00 m, priključni radiji glavne in stranskih dovoznih cest so min. 6.00 m.
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažami, za vsako stanovanjsko enoto dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah.
Odvodnjavanje cestnih površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s peskolovi in z iztokom na predvideno meteorno kanalizacijo. Priključek glavne stanovanjske ulice na javno cesto je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo. Ravno tako se opremi priključek stranske ulice na glavno stanovanjsko ulico.

Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi komunalni in energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah soglasodajalcev.
Vsi objekti bodo priključeni na novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, plinovodnim omrežjem, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urejena bo tudi meteorna in fekalna kanalizacija.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– telekomunikacijsko omrežje + CTV
– ogrevanje
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.

Na obravnavanem območju ni cevovodov, ki bi zadoščali potrebam po pitni vodi in bi istočasno zagotavljali požarno varnost, zato je potrebno predvideti povezovalni cevovod iz duktilne litine DN 150 mm, kateri se priključi za zaključek cevovoda enakih dimenzij in materialov izven vodomernega jaška (Hofer), zaključi pa se s povezavo na obstoječi cevovod PE DN 63 mm v Vodovnikovi ulici. Ulični cevovodi se predvidijo iz duktilne litine, presekov, ki bodo zagotavljali zadosten pretok vode za potrebe stanovanjske gradnje, kakor tudi za potrebe požarne varnosti. Vsi objekti se bodo priključevali na ulične vode preko zunanjih vodomernih jaškov, prav tako pa se predvidijo nadzemni hidranti DN 80 mm.

Na obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic ni dovoljena. Profil hišnih priključkov na fekalno kanalizacijo mora biti min. DN 150 mm. Vse priključitve fekalne in meteorne kanalizacije bodo izvedene preko revizijskih jaškov, priključitve direktno na kanalizacijski cevovod niso dovoljene. Na mestih združitve dveh ali več kanalov bodo zgrajeni revizijski jaški, odvajanje meteornih voda pa bo urejeno preko peskolovov in lovilcev olj. Odpadne meteorne vode se odvajajo v neimenovan potok.

Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– 20 kV daljnovod odcep TP Vodovnikova 1 (d-547)
– TP 20/0,4 kV Vodovnikova 1 (t-509) in
– nizkonapetostno omrežje (nadzemno, podzemno).
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je potrebno:
– zgraditi nadomestno transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči (1x1000 kVA),
– vključiti nadomestno transformatorsko postajo v 20/0,4 kV deponiran kablovod, iz TP 20/0,4 kV Hofer (t-686)
– zgraditi nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do objektov
– prevezati obstoječe odjemalce iz TP Vodovnikova 1 t-509 (ki se ga po izgradnji nadomestne TP demontira) v nadomestno transformatorsko postajo
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nadomestno TP, za njeno vključitev v 20 kV omrežje ter za nizkonapetostni kabelski razvod
– pridobiti zemljišče za nadomestno transformatorsko postajo
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov in služnostne pogodbe za dovozno pot do nadomestne TP
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (nadomestna TP, vključitev nadomestne TP s SN omrežje in NN razvoda, prevezava obstoječih odjemalcev) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.

Ob načrtovani glavni cestni povezavi čez naselje se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica s katero upravlja njen pooblaščeni upravljavec.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev pooblaščenega upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje javne razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Za izvedbo TK priključkov je potrebno naročiti projekt.

Ureditveno območje se nahaja v nadzorovanem pasu (2 x 100 m) plinovoda R14, od M1 v 38+358-MRP Impol (premer 100 mm, tlak 50 bar, Občina Slovenska Bistrica). Obravnavano območje je odmaknjeno cca 20 m od plinovoda. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m), katere opredeljuje Energetski zakon in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina.
Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca plinovoda.

Za potrebe ogrevanja je možna izvedba internih plinskih kotlovnic po posameznih sklopih, lahko pa tudi individualno etažno. Kot opcija je možno tudi ogrevanje na skupne ali individualne toplotne črpalke oziroma priključitev na skupno kotlovnico na biomaso. Pri tem je treba upoštevati veljavno zakonodajo s področja obnovljivih virov energije.

Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov je možna na križišču interne prečne ceste in povezovalne ceste.

(1) Varovanje pred onesnaženjem tal
Pri opravljanju novih dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in meteorne vode se odvajajo v mestno kanalizacijo). Na parkiriščih se izvedejo lovilci olj, preko katerih se meteorne in druge vode s parkirnih površin vodijo v obstoječo kanalizacijo.
(2) Varovanje pred prekomernim hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09), se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA. Predvidena dejavnost ne bo prekoračila dovoljene meje hrupa.
Ukrepi za zmanjšanje hrupa pri izvajanju plana so naslednji:
– pri izvajanju gradbenih del naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave.
(3) Varovanje pred onesnaženjem zraka
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 52/02, 41/04 – ZVO-1, 66/07) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98 – popr., 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti bodo kot energent uporabljali zemeljski plin, lesno biomaso ali toplotne črpalke, tako da se ne bo povzročalo onesnaževanje zraka.
(4) Varstvo voda
Obravnavano območje se ne nahaja znotraj vodovarstvenega območja ali znotraj območja ogrožanja zaradi poplav.
Pred izpustom je potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(5) Ohranjanje narave
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(6) Ravnanje z odpadki
V Občini Slovenska Bistrica je organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Znotraj območja OPPN bodo zato postavljeni zabojniki za komunalne odpadke, papir, plastiko in steklo pa je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih. Odpadna olja in naftne derivate, ki se zajemajo v lovilcih olj, bo odvažala pooblaščena organizacija za odvoz tovrstnih odpadkov.
(7) Ravnanje s plodno in odvečno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na primernem mestu v nasipu višine največ 2 m ob gradbišču. Po končanih gradbenih delih se humus uporabi za ureditev zunanjih zelenih površin.

Obravnavano območje OPPN neposredno ne zadeva evidentiranih in registriranih enot kulture dediščine ali naravne dediščine, prav tako ni posebej varovano glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij.

Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolja, saj gre le za gradnjo stanovanjskih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.

Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno stanovanjske objekte. Za zaščito bivalnega okolja pred prekomernim hrupom med gradnjo in v času uporabe objektov bodo upoštevane mejne in kritične vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Pred izpustom je potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina, ki so lahko lokalni (fazna gradnja) ali skupni. Meteorne vode se priključijo na prepust pod regionalno cesto. Za rekonstrukcijo prepusta pod regionalno cesto je že izdelana idejna rešitev s strani podjetja Higra 596-1/05. Kanalizacija do prepusta bo potekala po parceli 2284/6 in 2477/6, k.o. Slovenska Bistrica.
Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v predvideno fekalno kanalizacijo, ki bo potekala parceli 2284/6 in 2477/6, k.o. Slovenska Bistrica.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.

Kot energetski vir je predvideno ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Škodljivih emisij v zrak zaradi načrtovane gradnje v prostoru ni pričakovati, v neposredni bližini tudi ni onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.

Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov. Območje načrtovane pozidave je danes travniška površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru ureditve okolice objektov zelenice.

V okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Investitorji objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice,
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo,
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)).
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici. Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja.

Investitor si mora pred izvedbo zemeljskih del pridobiti geotehnične pogoje za temeljenje objektov. V projektni dokumentaciji mora biti predviden način zaščite javnega komunalnega in cestnega omrežja ter bližnjih zemljišč in objektov.

Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V območju obravnave je predvidena parcelacija na 83 gradbenih parcel (enot je 57). 8 parcel je predvidenih za cestne površine in komunalni koridor. Natančna velikost parcel bo določena z geodetsko odmero.

Izvajanje OPPN je predvideno v več fazah oziroma etapah:
– Prva faza zajema izgradnjo infrastrukture vključno z večnamenskim objektom z otroškim vrtcem, ki jo v celoti izvede in financira investitor.
– Druga–peta faza predstavlja večstanovanjski objekti tipa vila- blok in večnamenski objekt.
– Šesta–osma faza predstavlja individualno vrstno gradnjo.
– Za postavitev sončne elektrarne je prav tako predvidena v petih fazah.
Vse faze se lahko izvajajo istočasno ali v drugačnem vrstnem redu, kot je navedeno, vendar tako, da zagotavljajo funkcionalno zaključene celote.

1. Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo: V grafičnih prilogah so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ± 2.0 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen
– vertikalni gabariti ne smejo presegati tolerance ± 2.0 m.
2. Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju
Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
– Financiranje izgradnje infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Slovenska Bistrica, zakar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt. V pogodbi se podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank v skladu s 7. členom Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 5/10).
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morajo investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
– Pred pričetkom del morata investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
– Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
– Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
– Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili občinskega podrobnega prostorskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02 in 108/08).

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.