Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2011.

(1) S tem zakonom se ureja preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in:
a) javnimi podjetji ter
b) pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki ali podjetnicami in zasebniki ali zasebnicami, ki na podlagi izključne ali posebne pravice ali javnega pooblastila izvajajo dejavnosti v splošnem interesu (v nadaljnjem besedilu: izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili).
(2) S tem zakonom se določa tudi način pridobivanja in obveznost posredovanja podatkov oziroma pridobivanje podatkov in poročil, ki se predložijo Evropski komisiji v zvezi s preglednostjo finančnih odnosov iz prvega odstavka tega člena.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L št 318 z dne 17. 11. 2006, str. 17).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. javno podjetje je pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katerega imajo lahko državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti neposredni ali posredni prevladujoč vpliv. Za javno podjetje se šteje tudi:
– javna kreditna institucija, ki deluje kot banka, hranilnica ali družba za izdajo elektronskega denarja, če izpolnjuje pogoje iz prvega stavka te točke, ter
– javno podjetje v proizvodni dejavnosti, ki dosega najmanj 50 odstotkov vseh letnih čistih prihodkov iz proizvodne dejavnosti, če izpolnjuje pogoje iz prvega stavka te točke;
2. tržna dejavnost je pridobitna ali nepridobitna dejavnost, ki se financira s prodajo blaga in storitev na prostem ali reguliranem trgu ali nosi finančna tveganja iz povpraševanja na trgu;
3. prevladujoč vpliv je, kadar lahko država ali državni organi, en ali več samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno ali posredno prek drugega javnega podjetja izvajajo prevladujoči vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, ali ima država ali državni organi, en ali več organov samoupravnih lokalnih skupnosti pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
4. proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v:
– področje C – Predelovalne dejavnosti,
– oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja;
5. izključne pravice so pravice do izvajanja tržne dejavnosti v splošnem interesu na določenem območju, ki so s pravico do nadomestila dodeljene z javnim pooblastilom enemu podjetju;
6. posebne pravice so pravice, ki jih država ali samoupravna lokalna skupnost za izvajanje tržne dejavnosti v splošnem interesu s pravico do nadomestila podeli omejenemu številu izvajalcev;
7. javno pooblastilo je pooblastilo, ki se neposredno ali z izbirnim postopkom podeli z ali na podlagi pravnega akta (na primer zakona, predpisa ali upravnega akta vlade ali samoupravnih lokalnih skupnosti);
8. nadomestilo je prihodek iz prodaje blaga in storitev na podlagi reguliranih ali kontroliranih cen, predpisanih tarif ali prispevkov tržnih dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi podeljene pravice ali pooblastila, in prispevka ali prihodka iz povračil stroškov iz izvajanja naloženih obveznosti v splošnem interesu, ki niso vračunani v cene ali tarife;
9. javna sredstva so sredstva, ki jih ne glede na njihovo obliko državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti dodelijo javnemu podjetju ali izvajalcu z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili neposredno ali posredno prek drugega javnega podjetja;
10. posredni deleži in pravice v pravnih osebah pomenijo vse delnice, poslovne deleže in druge naložbe v pravne osebe ter ustanoviteljske, glasovalne in druge pravice v pravnih osebah, ki jih ima država, samoupravna lokalna skupnost ali javno podjetje prek drugega javnega podjetja, ki je neposredni lastnik deležev ali imetnik pravic.

(1) Preglednost finančnih odnosov se nanaša na poročanje o dodelitvi in uporabi javnih sredstev za naslednje namene:
a) poravnavo izgub iz poslovanja;
b) zagotovitev kapitala;
c) nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila, dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih pogojev;
d) zagotavljanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);
e) odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;
f) povračilo za finančna bremena, ki jih naložijo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Javno podjetje, ki je prejelo javna sredstva iz prvega odstavka tega člena, mora v svojem poslovnem poročilu, ki je del letnega poročila, ki ga javno podjetje pripravi v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali po zakonu, ki ureja računovodstvo, v posebnem poglavju razkriti preglednost finančnih odnosov iz prvega odstavka tega člena.

Javna podjetja morajo dokumentacijo s podatki o finančnih odnosih z državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in z drugimi javnimi podjetji ter podatke v evidencah o finančnih tokovih javnih sredstev hraniti najmanj pet let po koncu koledarskega ali obračunskega leta, ko so jim bila javna sredstva dodeljena. Če javno podjetje uporabi ta sredstva v poznejšem obračunskem letu, začne petletni rok teči po koncu tega obračunskega leta.

Določbe tega poglavja ne veljajo za finančne odnose med državnimi organi in organi samoupravnih skupnosti in:
– javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali uporabljena, znaša manj kakor 40 milijonov eurov, ali javnimi kreditnimi institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov eurov;
– Banko Slovenije;
– javnimi kreditnimi institucijami glede depozitov javnih sredstev, ki so jih državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti vložili pod običajnimi tržnimi pogoji.

(1) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih.
(2) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili iz prejšnjega odstavka ne smejo javnih in drugih sredstev, ki jih prejmejo v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, uporabiti za financiranje svojih drugih dejavnosti.

(1) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih načelih.
(2) Pri razporejanju posrednih stroškov je treba uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.
(3) Določitev in spremembo sodil sprejme organ nadzora posameznega izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom na predlog organa vodenja.
(4) Ista sodila se uporabljajo dosledno vsako poslovno leto.
(5) Ob zaključku leta se ugotovijo odmiki dejanskih stroškov od ocene na enoto proizvoda ali storitve.

(1) Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe enkrat letno, ob letni reviziji računovodskih izkazov, preveri revizor in poda pisno mnenje.
(2) Če izvajalec z izključno ali posebno pravico ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe preveri revizor na podlagi pogodbe najpozneje do konca aprila tekočega leta za preteklo leto.

(1) Organ vodenja izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom o sprejetih in revidiranih sodilih seznani ministrstvo, pristojno za urejanje področja dejavnosti, za katerega je bila izvajalcu podeljena izključna ali posebna pravica ali pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), v roku 30 dni po izdaji mnenja revizorja iz 9. člena tega zakona. Pristojno ministrstvo lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila o sprejetih in revidiranih sodilih ter mnenju revizorja zahteva, da organ nadzora ponovno odloča o njihovi ustreznosti.
(2) Če organ nadzora v roku 30 dni po prejemu zahteve pristojnega ministrstva iz prejšnjega odstavka ponovno ne odloči o ustreznosti sodil ali le-teh ne spremeni tako, da bi bila ustrezna, lahko pristojno ministrstvo začne postopek za odvzem izključne ali posebne pravice ali pooblastila.

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili morajo dokumentacijo s podatki o preglednosti finančne in organizacijske strukture ter podatke v poslovnih knjigah hraniti najmanj pet let po koncu poslovnega leta, na katerega se nanašajo podatki.

Določbe tega poglavja ne veljajo za:
a) izvajalce z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem uživajo izključno ali posebno pravico, znaša manj kakor 40 milijonov eurov, ali javne kreditne institucije z izključno ali posebno pravico, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov eurov;
b) izvajalce z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih nadomestilo za dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi izključne ali posebne pravice, je bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti. Pri tem se šteje, da nadomestilo za izvajanje dejavnosti na podlagi izključne ali posebne pravice ni določeno po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti, če višine stroškov ali cen ali tarif niso bile določene na podlagi zbiranja konkurenčnih ponudb ali ekonomske analize stroškov in prihodkov primerljivega, dobro vodenega in poslujočega ter primerno opremljenega podjetja.

(1) Za potrebe poročanja Evropski komisiji po temu zakonu ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi naslednje sezname:
1. seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, katerih skupni letni čisti prihodek ali konsolidirani skupni letni čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu presega 250 milijonov eurov;
2. seznam javnih podjetij, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih pred dodelitvijo javnih sredstev presega 40 milijonov eurov, in javnih kreditnih institucij, katerih bilančna vsota v istem obdobju presega 800 milijonov eurov;
3. seznam izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih presega 40 milijonov eurov in nadomestilo za izvajanje dejavnosti na podlagi izključnih ali posebnih pravic ni bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti.
(2) Sezname iz prejšnjega odstavka ministrstvo vsako leto do 20. marca posodobi po stanju na dan 31. decembra preteklega leta.

(1) Ministrstvo ima za potrebe vodenja seznamov pravico do vpogleda in neposrednega elektronskega pridobivanja vseh podatkov iz:
– sodnega in poslovnega registra Slovenije ter drugih evidenc in registrov, ki jih vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
– centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KDD), in pridobivanja podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev iz tega registra,
– delniških knjig, ki jih vodi KDD, druga pooblaščena organizacija ali posamezna delniška družba.
(2) Ministrstvo lahko podatke, ki se nanašajo na neposredne in posredne naložbe države in samoupravnih lokalnih skupnostih v pravne osebe, pridobljene v skladu s prejšnjim odstavkom, in podatke, pridobljene v skladu z naslednjim členom, uporablja za:
– vodenje centralne evidence naložb države in samoupravnih lokalnih skupnostih v pravne osebe,
– pripravo analiz in poročil v zvezi z vodenjem gospodarske in drugih politik države,
– izvajanje upravljanja z naložbami države v pravne osebe in posredovanje podatkov državnemu organu, pristojnemu za upravljanje z naložbami države v pravne osebe,
– preverjanje podatkov s podatki v poslovnih knjigah in premoženjski bilanci države,
– izvajanje obveznosti države po drugih zakonih in posredovanje podatkov državnemu organu, ki je pristojen za izvajanje obveznosti države po drugem zakonu,
– ugotavljanje, ali se posamezna naložba države v pravno osebo po določbah drugih zakonov uvršča med posredne naložbe države,
– poročanje mednarodnim organizacijam, v katere je država že vključena ali se vključuje (kakršne so Evropska unija, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter podobne), in
– poročanje institucijam, s katerimi država sodeluje (kakršne so rating agencije, Eurostat, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in podobne).

(1) Za ugotavljanje prevladujočega vpliva iz 3. točke 3. člena tega zakona se poleg deležev vpisanega kapitala seštevajo tudi ustanoviteljske in glasovalne pravice države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih lastnikov, delničarjev ali ustanoviteljev, nad katerimi imajo država in samoupravne lokalne skupnosti neposredno ali posredno prevladujoč vpliv.
(2) Za ugotovitev prevladujočega vpliva morajo:
– državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti sporočiti podatke o vseh svojih neposrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv;
– javna podjetja sporočiti podatke o vrsti in višini vseh neposrednih in posrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv in
– pravne osebe, ki jih pozove ministrstvo, sporočiti podatke o svoji lastniški strukturi.
Podatke iz prejšnjega stavka morajo po stanju na zadnji dan preteklega leta sporočiti ministrstvu do konca februarja tekočega leta ali v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva.
(3) Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti morajo ministrstvu najpozneje do konca februarja tekočega leta sporočiti podatke o dodeljenih izključnih ali posebnih pravicah ali pooblastilih in podatke o tem, ali izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili opravljajo tudi druge dejavnosti.
(4) Preseganje vrednosti letnih čistih prihodkov ali bilančne vsote iz 13. člena tega zakona ugotavlja ministrstvo na podlagi javno dostopnih evidenc, evidenc Banke Slovenije za javne kreditne institucije in Agencije za zavarovalni nadzor, za zavarovalnice.
(5) Javna podjetja v proizvodni dejavnosti in skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, uvrščeni v seznam iz 1. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona:
– ki objavljajo letna poročila, morajo svoje letno poročilo poslati ministrstvu v petih delovnih dneh po njegovi objavi,
– ki ne objavljajo letnih poročil, morajo svoje letno poročilo poslati ministrstvu v šestih mesecih po izteku poslovnega leta.
(6) Javna podjetja in skupine javnih podjetij iz prejšnjega odstavka morajo ministrstvu v okviru letnega poročila ali v okviru samostojnega poročila poslati podatke o:
– zagotavljanju osnovnega kapitala ali kvazikapitalskih sredstev, podobnih trajnemu kapitalu, z navedbo načina dodelitve (navadne ali prednostne delnice, delnice z odloženim izplačilom dividend ali zamenljive delnice in obrestne mere; pripadajoče dividende ali pravice do zamenjave, ki ga javnemu podjetju neposredno zagotovita država in samoupravna skupnost, ali ga posredno zagotovijo druga javna podjetja in javne kreditne institucije;
– dodeljevanju nepovratnih donacij in donacij, ki se vrnejo v določenih okoliščinah;
– dodeljevanju posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, z določenimi obrestnimi merami in pogoji posojila in morebitnim jamstvom, ki ga posojilodajalcu daje javno podjetje, ki prejme posojilo;
– jamstvih, ki jih javnemu podjetju dajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti za posojila, z navedbo pogojev in stroškov, ki jih ima javno podjetje za takšna posojila;
– izplačanih dividendah in zadržanih dobičkih;
– drugih oblikah dodeljevanja javnih sredstev, kakor je zlasti odpis sredstev, ki jih javno podjetje dolguje državi in samoupravnim lokalnim skupnostim, vključno med drugim z odpisom vračila posojil, dotacij, plačila davkov na dobiček javnega podjetja ali prispevkov za socialno zavarovanje in drugih podobnih stroškov.
(7) Za skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti se ministrstvu pošljejo ločena letna poročila in poročila iz petega in šestega odstavka tega člena za vsako hčerinsko podjetje v proizvodni dejavnosti posebej, vključno s hčerinskimi podjetji, ki se nahajajo v drugih državah članicah, kakor tudi za matično družbo, če se ta uvršča v proizvodno dejavnost. Poleg transakcij z državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti se navedejo podrobni podatki o vseh morebitnih transakcijah znotraj skupine in med skupinami javnih podjetij.
(8) Za javna podjetja, ki svoje iste ali tesno povezane dejavnosti razdelijo na več pravno ločenih podjetij, se v poročilu ministrstvu lahko pošlje konsolidirano poročilo, razen v primerih finančnih matičnih družb, ko konsolidirano poročilo ne zadostuje in je treba poslati še letna poročila.
(9) Javna podjetja, izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili ter državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ministrstvu v roku osmih delovnih dni po prejemu njegovega zahtevka pošljejo vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija.
(10) Minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za finance, lahko podrobneje določi roke, načine evidentiranja in poročanja podatkov ter postopke poročanja in pridobivanja podatkov in dokumentacije po tem zakonu.

Za poročanje Evropski komisiji po tem zakonu je pristojno ministrstvo.

(1) Ministrstvo mora do 31. marca vsako leto Evropski komisiji predložiti seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona, ki vsebuje tudi podatke o njihovih letnih čistih prihodkih preteklega poslovnega leta.
(2) Ministrstvo mora vsako leto v 15 delovnih dneh po datumu objave letnega poročila posameznega javnega podjetja v proizvodni dejavnosti ali skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, vendar najpozneje devet mesecev po izteku poslovnega leta posameznega javnega podjetja v proizvodni dejavnosti ali matične družbe skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, Evropski komisiji predložiti letna poročila in podatke iz petega in šestega odstavka 15. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo mora Evropski komisiji na njeno zahtevo poslati podatke ali dokumentacijo v zvezi z javnimi podjetji in izvajalci z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom, uvrščenimi v sezname iz 13. člena tega zakona.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: UNP).
(2) UNP lahko pri izvajanju nadzora zahteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja pri državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih podjetjih in izvajalcih z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili.

(1) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje javno podjetje:
– če v svojem letnem poročilu ne razkrije podatkov v skladu s 4. členom tega zakona;
– če ne hrani dokumentacije in podatkov v skladu s 5. členom tega zakona.
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom:
– če ne vodi ločene računovodske evidence v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če javna in druga sredstva, ki jih prejme v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja na podlagi izključnih ali posebnih pravic ali pooblastila, uporabi za financiranje svojih drugih dejavnosti, v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če ne določi in ne uporablja sodil v skladu z 8. členom tega zakona;
– če ne seznani pristojnega ministrstva o sodilih ali če jih ne popravi v skladu z zahtevo pristojnega ministrstva, kakor to določa 10. člen tega zakona;
– če ne hrani dokumentacije in podatkov v skladu z 11. členom tega zakona.
(3) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznujeta javno podjetje in izvajalec z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom, če ministrstvu ne poročata v skladu s 15. členom tega zakona.
(4) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba subjektov iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki stori prekršek iz prejšnjih odstavkov tega člena, ter odgovorna oseba iz državnega organa in organa samoupravne lokalne skupnosti, če ministrstvu ne poroča v skladu s 15. členom tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.