Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2011.

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09 in 86/10 – ZJNepS) se tretji odstavek 36. člena spremeni tako, da se glasi:
»Sodnik, ki je bil izvoljen oziroma imenovan na okrožno sodišče ali okrajno sodišče, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, lahko sodniško funkcijo opravlja na vseh organizacijskih enotah okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom sodnikov.«.

40.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek).
Zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka kot sodniki posamezniki ali predsedniki in člani senatov obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev.
Število mest za razporejene in dodeljene sodnike za posamezen specializiran oddelek določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika posameznega višjega sodišča. Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upoštevajo kriteriji iz 38. člena tega zakona.
Glavne obravnave in naroki v zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka se opravljajo na sedežu pristojnega okrožnega sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, pa tudi na sedežih drugih okrožnih in okrajnih sodišč z območja istega višjega sodišča.«.

40.b člen se spremeni tako, da se glasi:

V specializirani oddelek se v skladu s tem zakonom razporedi potrebno število sodnikov okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča, in Okrajnega sodišča v Ljubljani, ter v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, dodeli ustrezno število sodnikov z drugih sodišč.
Specializirani oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed razporejenih sodnikov z letnim razporedom sodnikov določi predsednik sodišča.«.

40.c člen se spremeni tako, da se glasi:

Okrajnim sodnikom, razporejenim ali dodeljenim v specializirani oddelek, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plača višjega sodnika, okrajnim sodnikom svetnikom plača višjega sodnika svetnika, okrožnim sodnikom plača vrhovnega sodnika, okrožnim sodnikom svetnikom in višjim sodnikom pa plača vrhovnega sodnika svetnika.
Način evidentiranja in obračunavanje časa iz prejšnjega odstavka določa Sodni red.
Sodniku, ki mu v skladu s prvim odstavkom tega člena pripada plača višjega sodnika, mu ta pripada v višini plačnega razreda, v katerega je v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrščena funkcija, ki jo zaseda višji sodnik ob uvrstitvi.«.

40.č člen se črta.

40.d člen se spremeni tako, da se glasi:

Z letnim razporedom sodnikov se določi podrobnejša razporeditev dela sodnikov, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek. Določi se lahko, da vsi sodniki oddelka sodijo v vseh zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka, lahko pa se sodniki razporedijo za sojenje zadev po posameznih pravnih področjih ali podpodročjih.
Zadeve se sodnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek, dodeljujejo v skladu s pravili Sodnega reda, v katerem se določijo tudi podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev ter organiziranju dela na specializiranem oddelku.«.

V prvem odstavku 53. člena se v drugem stavku za besedilom »samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu«, in doda besedilo »višji pravosodni sodelavec ali«.

Drugi odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pristojnosti, ki jih ima po tem zakonu, drugih zakonih in Sodnem redu predsednik sodišča, na okrajnih sodiščih, ki so organizacijska enota okrožnega sodišča, izvaja predsednik okrožnega sodišča, ki lahko del pristojnosti prenese na predsednika okrajnega sodišča, ki vodi tako okrajno sodišče.«.

V prvem odstavku 62. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. da je sodnik sodišča enakega ali višjega položaja in da je sodniško službo uspešno opravljal vsaj tri leta;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbi prvega odstavka 61.c člena tega zakona in prejšnjega odstavka funkcija direktorja sodišča oziroma predsednika sodišča ne preneha, če direktor sodišča oziroma predsednik sodišča, ki iz opravičenih razlogov ni mogel opraviti programa usposabljanja do izteka zakonskega roka, pred iztekom tega roka vloži prošnjo za njegovo podaljšanje. O prošnji predsednika sodišča odloči predsednik višjega sodišča, o prošnji direktorja sodišča pa generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Če prošnji ni ugodeno, se direktor sodišča oziroma predsednik sodišča lahko pritoži v osmih dneh od vročitve odločitve o prošnji. O pritožbi predsednika sodišča odloči sodni svet, o pritožbi direktorja sodišča pa minister, pristojen za pravosodje. Z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa o zavrženju ali zavrnitvi prošnje funkcija direktorja oziroma predsednika sodišča preneha.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V šestem odstavku 70. člena se besedilo »Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za javno upravo,«.

V prvem odstavku 71. člena se v prvem stavku za besedama »pravna področja« dodata besedi »ali podpodročja« ter črta drugi stavek.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča.
Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča razporedi z letnim razporedom sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote tega sodišča, s soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani pa sodnike tega sodišča, v specializirani oddelek, ob upoštevanju kriterijev, ki jih zakon, ki ureja sodniško službo, določa za dodelitev sodnikov v ta oddelek. Če se soglasja s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Okrajni sodnik se lahko razporedi za opravljanje preiskovalnih dejanj in sojenje o kaznivih dejanjih iz pristojnosti specializiranega oddelka, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »na določeno pravno področje« doda besedilo »ali podpodročje v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ali prvim odstavkom 40.d člena tega zakona ali zoper razporeditev v specializirani oddelek v skladu s prejšnjim odstavkom«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »jih« vstavi besedilo »določi zakon ali jih«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 71.b členom se doda nov 71.c člen, ki se glasi:

Predsednik sodišča mora redno spremljati podatke o poslovanju sodišča. Če na podlagi teh ali drugih podatkov meni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali da niso bila ali bi lahko ne bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva, lahko zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi vpogled v spis. Če ugotovi nepravilnosti, lahko pisno opozori sodnika, odredi vnos pisnega opozorila v osebni spis sodnika, odredi prednostno reševanje zadeve ali določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj in izvaja druge ukrepe po tem zakonu, zakonu, ki ureja sodniško službo, in zakonu, ki ureja pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Če predsednik sodišča višje stopnje na podlagi podatkov o poslovanju sodišča nižje stopnje ali drugih podatkov meni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali da niso bila ali bi lahko ne bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva, lahko od predsednika sodišča nižje stopnje zahteva poročilo o poteku reševanja zadeve in v primeru ugotovljenih nepravilnosti odredi ter izvaja vse ukrepe iz prejšnjega odstavka in druge ukrepe po tem zakonu, zakonu, ki ureja sodniško službo, in zakonu, ki ureja pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.«.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če predsednik sodišča višje stopnje na podlagi podatkov o poslovanju sodišča nižje stopnje, vložene nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga ali drugih podatkov oceni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali da niso bila ali bi lahko ne bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva, lahko odredi pregled poslovanja v zadevi pri sodišču nižje stopnje. Pregled poslovanja lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi v zadevi, v katerih je že bilo ali še ni bilo pravnomočno odločeno.
Predsednik sodišča višje stopnje mora odrediti pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka, če prejme obrazloženo zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje.
Na zahtevo predsednika sodišča višje stopnje dokončno odloči o utemeljenosti zahteve predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, disciplinskega tožilca, disciplinskega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, za pregled poslovanja iz prvega odstavka tega člena sodni svet.
Poročilo o pregledu poslovanja predsednik sodišča višje stopnje posreduje predsedniku sodišča, kjer je bil opravljen pregled, če je bil pregled opravljen na zahtevo, pa tudi predlagatelju.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, pristojen za pravosodje, predsednik sodišča višje stopnje in predsednik sodišča, kjer je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma ocene iz poročila uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah tega zakona, zakona, ki ureja sodniško službo, in zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca.«.

V 80. členu se besede »poslovanje dežurne službe« nadomesti z besedilom »opravljanje nujnih procesnih dejanj«.

V drugem odstavku 83. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. postopek v zadevah zavarovanja,«.

V drugem odstavku 84. člena se besedilo »mnenje o njeni vrednosti oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode« nadomesti z besedilom »cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so dolžni sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih iz šestega odstavka 87. člena tega zakona.«.

85. člen se spremeni tako, da se glasi:

Osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se smejo sklicevati na ta status:
– kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali drugega državnega organa;
– kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic;
– če drug zakon določa sodelovanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ali
– za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda.«.

V 86. členu se beseda »področje« nadomesti z besedilom »strokovno področje in podpodročje« ter beseda »pisne« z besedo »pisane«.

V drugem odstavku 87. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca, mora ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posredovati še naslednje podatke: osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če nima EMŠO, pa datum in kraj rojstva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva, kontaktno telefonsko številko, naslov elektronske pošte, podatke o zaposlitvi ali drugem statusu ter navedbo strokovnega področja in podpodročja, za katero želi biti imenovana.«.
V tretjem odstavku se besedilo »3. ali 4.« nadomesti z besedilom »3., 4. ali 5.«.
V šestem odstavku se v prvem stavku besede »in sodni cenilci« črtajo, besedi »ter aktivno« pa se nadomestita z besedo »oziroma«. V drugem stavku se beseda »področjih« nadomesti z besedami »področij in podpodročij«, za besedo »znanja« se postavi pika, ostalo besedilo tega stavka pa črta.
V sedmem odstavku se za besedo »opravljanja« doda beseda »posebnega«.

Na koncu prvega odstavka 88. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če je za sodnega izvedenca na določenem strokovnem področju in podpodročju imenovana oseba, ki je že sodni izvedenec za drugo strokovno področje in podpodročje, ne izreče ponovno prisege, za novo področje in podpodročje pa je imenovana z dnem vročitve odločbe o imenovanju.«.
V drugem odstavku se za besedama »strokovno področje« dodata besedi »in podpodročje«, za besedo »telefona« pa se črta vejica in besedilo »kontaktno število telefaksa«.
V tretjem odstavku se za besedo »telefona« črta vejica in besedi »številko telefaksa«, za besedami »naslov elektronske pošte« se doda vejica in besedilo »podatke o zaposlitvi ali drugem statusu«, za besedama »strokovno področje« pa se dodata besedi »in podpodročje«.
V petem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »oziroma kontaktni številki telefaksa«, za besedilom »naslovu elektronske pošte« pa se doda besedilo »in podatkov o zaposlitvi ali drugem statusu«.

V prvem odstavku 89. člena se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. če dvakrat neupravičeno zavrne zahtevo sodišča, da poda izvid, mnenje, cenitev, tolmačenje oziroma prevod;«.
Dosedanji 5. in 6. točka postaneta 6. in 7. točka.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za ugotavljanje razloga iz 4. točke prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje, ustanovi komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s strokovnega področja in podpodročja, na katerem je sodni izvedenec podal izvid in mnenje, ter uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje. Natančnejšo sestavo komisije, njene naloge in pristojnosti predpiše minister, pristojen za pravosodje. Postopka za razrešitev iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je sodni izvedenec podal izvid in mnenje.«.

V 90. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če sodni izvedenec izvida oziroma mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.«.

V 92. členu se za besedi »določbe drugega« dodata besedi »in tretjega«, številka »6« pa nadomesti s številko »7«.

V 95.a členu se v prvem stavku za besedami »v konkretnem sodnem« dodata besedi »ali upravnem«, za besedami »ali sklepa sodišča« pa besede »oziroma upravnega organa«. V drugem stavku se besede »v najkrajšem možnem roku« nadomestijo z besedilom »nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh«, za besedami »ali sklepu sodišča« pa dodajo besede »oziroma upravnega organa«.

V prvem odstavku 98.a člena se za besedama »deset sodnikov« doda besedilo »ali najmanj dvajset javnih uslužbencev (sodno osebje)«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Sodni oddelek se organizira za posamezno pravno področje, na katero je s polno obremenitvijo razporejenih najmanj pet sodnikov ali najmanj deset javnih uslužbencev.«.

Na koncu I. točke 101. člena se doda nova I.a točka, ki se glasi:
»I.a v kazenskih zadevah, ki jih na podlagi 40.a člena tega zakona obravnavajo specializirani oddelki na sedežih višjih sodišč:
1. za sojenje o kaznivih dejanjih na prvi stopnji;
2. za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj;
3. za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov;
4. za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;
5. za odločanje v zunajobravnavnem senatu;
6. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.«.

V 103. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Za odločanje v zadevah sodnega varstva v postopkih javnega naročanja je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Za odločanje v kazenskih zadevah v skladu s 40.a členom tega zakona je za zadeve iz pristojnosti vseh okrožnih in okrajnih sodišč z območja posameznega višjega sodišča pristojno okrožno sodišče na sedežu tega sodišča.«.

Za 103. členom se doda nov 103.a člen, ki se glasi:

Okrožno sodišče iz četrtega odstavka 103. člena ostane stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje ne glede na morebitno kasnejšo spremembo pristojnosti državnega tožilstva, dejanske podlage ali pravne opredelitve prejete zadeve.«.

Na koncu tretjega odstavka 105.a člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v izvršilnih zadevah izterjave denarnih terjatev.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko predsednik okrožnega sodišča prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev.«.

Kot samostojni sodniški pomočniki nadaljujejo delo skladno z določbami 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 96/09; v nadaljnjem besedilu: ZS-I) tudi sodni referenti, ki to delo opravljajo na delovnem mestu višji pravosodni sodelavec.
Sodniški pomočniki lahko vodijo postopke in odločajo v zadevah iz 53. a člena zakona, če so v teh zadevah do uveljavitve ZS-I najmanj deset let opravljali primerljivo delo.

Do začetka uporabe zakona, ki ureja ustanovitev Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, pristojnega za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev in najvišjo raven učinkovitosti, vloži Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zahtevo za preiskavo, opravo preiskovalnega dejanja oziroma obtožni akt pred specializiranim oddelkom za naslednja kazniva dejanja:
1. zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen petih let zapora ali hujša kazen, razen poslovne goljufije, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice, uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice;
2. za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi;
3. jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, dajanje daril za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril;
4. terorizem, financiranje terorizma, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj, novačenje in usposabljanje za terorizem;
5. spravljanje v suženjsko razmerje, trgovina z ljudmi.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za prenos pristojnosti v izvršilnih zadevah izterjave denarnih terjatev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega je mogoče prenašati pristojnosti v izvršilnih zadevah izterjave denarnih terjatev. Do tedaj se še naprej uporablja dosedanja ureditev te pristojnosti.

Dodelitev sodnika, ki ga je sodni svet dodelil v specializirani oddelek sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, po dosedanjih določbah zakona, začne teči z dnem začetka dela specializiranega oddelka. Čas njegove dodelitve traja dve leti.
Če je dodeljeni sodnik iz prejšnjega odstavka razporejen v specializirani oddelek v skladu s tretjim odstavkom 71. člena zakona, dodelitev za čas razporeditve nima pravnih učinkov.

V skladu s tretjim odstavkom 40.a člena zakona minister, pristojen za pravosodje, poda sodnemu svetu predlog za določitev števila mest za razporejene in dodeljene sodnike za posamezen specializiran oddelek v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona, sodni svet pa določi število sodniških mest v enem mesecu po prejemu tega predloga.
Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi letni razpored sodnikov v specializirani oddelek v tridesetih dneh po določitvi števila sodniških mest za razporejene sodnike. Posamezni specializirani oddelek začne z delom z dnem objave sprememb letnega razporeda.

Določbe o dodelitvi sodnikov v specializirani oddelek se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona, ki ureja dodelitev sodnika v specializirani oddelek.

Določba novega tretjega odstavka 103. člena zakona o izključni krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani se začne uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

Minister, pristojen za pravosodje, uskladi določbe podzakonskega akta iz sedmega odstavka 87. člena, 91. člena in tretjega odstavka 93. člena zakona ter določbe Sodnega reda z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.