Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2011.

V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04, 86/04 – ZVOP-1, 129/06, 102/07 – ZDRad in 110/09) se na koncu drugega odstavka 2. člena pred piko doda besedilo »ter Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L št. 337 z dne 18. decembra 2009, str. 37)«.

V drugem odstavku 22. člena se za besedilom »23. do« doda besedilo »27. oziroma 28. do«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če namerava agencija operaterju s pomembno tržno močjo z odločbo naložiti obveznost iz 27.a člena tega zakona ali ob upoštevanju načela sorazmernosti, druge obveznosti za operaterski dostop ali medomrežno povezovanje, ki niso obveznosti, navedene v prejšnjem odstavku, sme to storiti samo na podlagi predhodnega soglasja Evropske komisije.«.
V osmem odstavku se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedama »Evropsko komisijo« pa se doda besedilo »in organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)«.

V drugem odstavku 27.a člena se za besedilom »po prvem odstavku tega člena,« doda besedilo »sme to storiti samo po postopku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona. Zato«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Agencija izvede po pridobitvi soglasja Evropske komisije iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, skladno s postopkom iz 21. člena tega zakona. Agencija ob upoštevanju osmega odstavka 22. člena na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti.
(5) Operaterju, ki mu je bila naložena funkcionalna ločitev, lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 20. člena tega zakona, na katerem ga je skladno z 22. členom tega zakona določila kot operaterja s pomembno tržno močjo, naloži tudi katero koli drugo obveznost iz 23. do 27. člena ali drugo obveznost iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 27.b člena se za besedilom »na teh upoštevnih trgih« doda besedilo »ob upoštevanju osmega odstavka 22. člena tega zakona«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pravno ali operativno izločenemu operaterju lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 20. člena tega zakona, na katerem ga je skladno z 22. členom tega zakona določila kot operaterja s pomembno tržno močjo, naloži katero koli obveznost iz 23. do 27. člena ali drugo obveznost iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 116. člena se za besedo »direktor« vejica nadomesti s piko, preostalo besedilo pa se črta.
Četrti odstavek se črta.

Za 116. členom se dodajo 116.a, 116.b, 116.c in 116.č člen, ki se glasijo:

(1) Direktorja agencije imenuje vlada na predlog ministra po predhodnem javnem natečaju.
(2) Javni natečaj se objavi v dnevnem tisku, Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh agencije in mora biti objavljen največ 90 dni in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega direktorja agencije.
(3) Javni natečaj izvede posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet.
(4) Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(5) Zoper odločbo o imenovanju ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.
(6) Če direktor umre, je razrešen ali mu je potekel mandat in novi direktor še ni imenovan, imenuje vlada brez javnega natečaja vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za šest mesecev. Glede pogojev za imenovanje, razlogov za predčasno razrešitev ter začasne prepovedi opravljanja nalog direktorja se za vršilca dolžnosti direktorja smiselno uporabljajo določbe 116.b, 116.c in 116.č člena tega zakona.
(7) V primeru začasne prepovedi opravljanja nalog direktorja iz 116.č člena tega zakona se imenuje vršilca dolžnosti do prenehanja tega ukrepa.

Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije,
– je poslovno sposobna,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki zahteva izobrazbo iz prejšnje alineje,
– je strokovnjak na področjih, ki so v pristojnosti delovanja agencije,
– ima vodstvene, organizacijske in mednarodne izkušnje,
– ima višjo raven znanja vsaj enega svetovnega jezika,
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila,
– zoper njo ni uveden kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– izpolnjuje zahteve iz tretjega odstavka 116. člena tega zakona.

(1) Direktor je predčasno razrešen, če:
– to sam zahteva,
– ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prejšnjega člena, razen pogoja iz devete alineje prejšnjega člena,
– trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu direktorja.
(2) Direktor je lahko predčasno razrešen tudi, če Računsko sodišče v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja računsko sodišče, poda poziv za njegovo razrešitev.
(3) Minister mora predložiti vladi predlog za razrešitev direktorja, če so podani razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O razlogih za predčasno razrešitev mora biti direktor obveščen, hkrati pa mu mora biti dana možnost zagovora.
(5) Vlada razreši direktorja z upravno odločbo, v kateri mora obrazložiti razloge za svojo odločitev.
(6) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.
(7) Informacijo o razrešitvi direktorja vlada javno objavi. Na zahtevo razrešenega direktorja mora vlada v celoti javno objaviti tudi odločbo iz petega odstavka tega člena.
(8) Razrešenega direktorja se razporedi na prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi usposobljenosti za čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma za nedoločen čas, če je imel pred imenovanjem sklenjeno takšno delovno razmerje. Če takšnega delovnega mesta ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami o redni odpovedi.
(9) Če je direktor predčasno razrešen, ker ne izpolnjuje več pogojev za njegovo imenovanje iz osme ali desete alineje prejšnjega člena, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(1) Vlada na predlog ministra z upravno odločbo odloči o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja, če je zoper njega:
– v zvezi z njegovim delom uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja iz 257., 261. ali 263. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09) ali
– vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je kot glavna kazen predpisana zaporna kazen najmanj šest mesecev.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se direktorju začasno odvzamejo pooblastila, hkrati pa se mu ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji. Le v primerih, ko ni mogoče drugače zagotoviti zakonitosti poslovanja agencije oziroma nepristranskosti njenega odločanja, se direktorju začasno odvzamejo pooblastila direktorja in se mu hkrati prepove delo v agenciji.
(3) Začasna prepoved opravljanja nalog direktorja iz prvega odstavka tega člena traja do:
– dokončne odločitve vlade o njegovi razrešitvi,
– do izteka njegovega mandata ali
– do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.
(4) O razlogih za začasno prepoved opravljanja nalog direktorja mora biti direktor obveščen, hkrati pa mu mora biti dana možnost zagovora.
(5) Vlada o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja odloči z upravno odločbo, zoper katero je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
(6) Če se direktorju začasno v celoti prepove opravljanje dela v agenciji, mu v času prepovedi pripada 50% osnovne plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal naloge direktorja agencije. Če se direktorju ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji in to sprejme, mu v tem času pripada plača za to delovno mesto. Če takšno ponudbo zavrne, pravice iz tega odstavka nima.
(7) Če se postopek zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena pred kazenskim sodiščem pravnomočno konča tako, da ni podlage za razrešitev direktorja po tem zakonu, se z dnem pravnomočnosti sodne odločbe odpravijo posledice ukrepa iz prvega odstavka tega člena.«.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za agencijo preneha uporabljati določba prvega odstavka 23. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04 – EZ-A).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.